Is podcast
Andrzej Duda liberalizem Poljska Rafal Trzaskowski politika svet
Težko je razumeti, kaj se je zgodilo temu narodu, da je postal brezbrižen do razpada sistema in veljavnih vrednot. Že običajni ljudje vidimo, da je oblast brez vsake vizije in da je ves teater namenjen samo ropanju države. Aktivizem je postal dobra tržna niša za mnoge posameznike, ki v normalnem demokratičnem in tržnem okolju ne bi nikoli uspeli. Pri nas pa aktivisti upravljajo z državo. Glavni cilj aktivistov je, da vzbujajo pozornost, tako pač deluje marketing. Problem je, ker svoje ideje prodajajo samo enemu kupcu, državi, in ker so popolnoma razvrednotili pošteno delo.
Težko je razumeti, kaj se je zgodilo temu narodu, da je postal brezbrižen do razpada sistema in veljavnih vrednot. Že običajni ljudje vidimo, da je oblast brez vsake vizije in da je ves teater namenjen samo ropanju države. Aktivizem je postal dobra tržna niša za mnoge posameznike, ki v normalnem demokratičnem in tržnem okolju ne bi nikoli uspeli. Pri nas pa aktivisti upravljajo z državo. Glavni cilj aktivistov je, da vzbujajo pozornost, tako pač deluje marketing. Problem je, ker svoje ideje prodajajo samo enemu kupcu, državi, in ker so popolnoma razvrednotili pošteno delo.
Očitno je verovanje v transcendentno ena izmed ključnih lastnosti ljudi, da smo se oblikovali kot humana razmišljujoča in socialno organizirana bitja na zemeljski obli. Da v nekaj verjamemo, je očitno osebnostna lastnost. Tudi to, da v nič ne verujemo (izgubimo vero v obče vrednote), je neke vrste verovanje. Osebnostnih lastnosti pa ne moremo kar izgubiti ali jih zanemariti, ker je to v našem genskem zapisu. Sama oblika verovanja ali to, v kaj verujemo, pa je sociološka zadeva. Osebnostne lastnosti se ne spreminjajo (lahko se samo na nekako skrijejo), medtem ko se vrednote in verovanja oblikujejo v socialnem okolju in se s časom lahko spreminjajo.
Očitno je verovanje v transcendentno ena izmed ključnih lastnosti ljudi, da smo se oblikovali kot humana razmišljujoča in socialno organizirana bitja na zemeljski obli. Da v nekaj verjamemo, je očitno osebnostna lastnost. Tudi to, da v nič ne verujemo (izgubimo vero v obče vrednote), je neke vrste verovanje. Osebnostnih lastnosti pa ne moremo kar izgubiti ali jih zanemariti, ker je to v našem genskem zapisu. Sama oblika verovanja ali to, v kaj verujemo, pa je sociološka zadeva. Osebnostne lastnosti se ne spreminjajo (lahko se samo na nekako skrijejo), medtem ko se vrednote in verovanja oblikujejo v socialnem okolju in se s časom lahko spreminjajo.
Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.
Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.
Z včerajšnjim dnem so zdravniki preklicali soglasja za nadurno delo. Za ta korak se je po oceni Fidesa odločila približno polovica zdravnikov. V praksi pa to pomeni, da ne bodo delali več kot 48 ur tedensko in več kot 16 ur neprekinjeno.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.
Z včerajšnjim dnem so zdravniki preklicali soglasja za nadurno delo. Za ta korak se je po oceni Fidesa odločila približno polovica zdravnikov. V praksi pa to pomeni, da ne bodo delali več kot 48 ur tedensko in več kot 16 ur neprekinjeno.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.
Peter Hribar si na svoj način prizadeva pomiriti sprte duhove v Sloveniji zaradi krivic, ki jih je povzročila komunistična revolucija. On zastopa stališče, da vzrok za večni spor ni le nepripravljenost ostankov komunistične nomenklature priznati zločine nad Slovenci in Slovenkami med in po okupaciji, ki so bili posledica komunistične revolucije. Po njegovem bi morale tudi žrtve pokazati večjo pripravljenost narediti prvi korak proti storilcem s tem, da jim velikodušno odpustijo njihove zločine. S tem bi jih moralno razorožili in bi, kot žrtve, slavili zmago nad zločinci in tako uspešno pripeljali sprte strani do sprave. Vsekakor pa ostane odprto vprašanje, kaj mislijo o tem storilci oziroma zagovorniki zločinov. Bi takšen postopek občutili kot neko plemenito gesto s strani žrtev ali bi to izkoristili zopet za relativiranje svojih zločinov?
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.
Peter Hribar si na svoj način prizadeva pomiriti sprte duhove v Sloveniji zaradi krivic, ki jih je povzročila komunistična revolucija. On zastopa stališče, da vzrok za večni spor ni le nepripravljenost ostankov komunistične nomenklature priznati zločine nad Slovenci in Slovenkami med in po okupaciji, ki so bili posledica komunistične revolucije. Po njegovem bi morale tudi žrtve pokazati večjo pripravljenost narediti prvi korak proti storilcem s tem, da jim velikodušno odpustijo njihove zločine. S tem bi jih moralno razorožili in bi, kot žrtve, slavili zmago nad zločinci in tako uspešno pripeljali sprte strani do sprave. Vsekakor pa ostane odprto vprašanje, kaj mislijo o tem storilci oziroma zagovorniki zločinov. Bi takšen postopek občutili kot neko plemenito gesto s strani žrtev ali bi to izkoristili zopet za relativiranje svojih zločinov?
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.
Gregor Bezenšek ml. razpravlja o kontroverznem predlogu spremembe zakonodaje, ki bi odvzela pravico do sofinanciranja obiskovanja vrtca otrokom v zasebnih vrtcih. Avtor izraža močno nasprotovanje tej ideji, opisuje jo kot diskriminatorno, nepravično in protiustavno. Poudarja, da bi takšna sprememba povzročila razlike v obravnavanju otrok, omejila svobodo izbire staršev in vodila v družbeni elitizem. Iniciativa staršev otrok v zasebnih vrtcih izraža pripravljenost boriti se proti tem spremembam, vključno s pravnimi sredstvi in protesti.
Gregor Bezenšek ml. razpravlja o kontroverznem predlogu spremembe zakonodaje, ki bi odvzela pravico do sofinanciranja obiskovanja vrtca otrokom v zasebnih vrtcih. Avtor izraža močno nasprotovanje tej ideji, opisuje jo kot diskriminatorno, nepravično in protiustavno. Poudarja, da bi takšna sprememba povzročila razlike v obravnavanju otrok, omejila svobodo izbire staršev in vodila v družbeni elitizem. Iniciativa staršev otrok v zasebnih vrtcih izraža pripravljenost boriti se proti tem spremembam, vključno s pravnimi sredstvi in protesti.
Avtor raziskuje pretresljivo in provokativno temo: Dražgoška bitka in njene dolgotrajne posledice. Ta komentar osvetljuje tragične dogodke v vasi Dražgoše med drugo svetovno vojno, ko so bili mnogi vaščani, vključno z otroki, ženskami in starci, žrtve nemške okupacijske sile. Mihelič analizira kontroverzno odločitev partizanskega vodstva, ki je Dražgoše izbralo za obrambno točko, kljub jasnemu tveganju za civiliste. Razpravlja o moralnih dilemah, pomanjkanju empatije in odgovornosti, ki so zaznamovali ta dogodek, in razmišlja, kako se te teme odražajo v sodobni slovenski družbi. Poslušajte, kako Mihelič komentira vpliv teh dogodkov na nacionalno zgodovino, vrednote in identiteto, ter razkriva dvoličnost in protislovja, ki obdajajo spomin na Dražgoško bitko.
Avtor raziskuje pretresljivo in provokativno temo: Dražgoška bitka in njene dolgotrajne posledice. Ta komentar osvetljuje tragične dogodke v vasi Dražgoše med drugo svetovno vojno, ko so bili mnogi vaščani, vključno z otroki, ženskami in starci, žrtve nemške okupacijske sile. Mihelič analizira kontroverzno odločitev partizanskega vodstva, ki je Dražgoše izbralo za obrambno točko, kljub jasnemu tveganju za civiliste. Razpravlja o moralnih dilemah, pomanjkanju empatije in odgovornosti, ki so zaznamovali ta dogodek, in razmišlja, kako se te teme odražajo v sodobni slovenski družbi. Poslušajte, kako Mihelič komentira vpliv teh dogodkov na nacionalno zgodovino, vrednote in identiteto, ter razkriva dvoličnost in protislovja, ki obdajajo spomin na Dražgoško bitko.
Avtor kritizira vladajoče politike, povezavo s Cerkvijo in vpliv ekstremne levice. Minister Mesec in župan sta tarči kritik, predsednica Republike pa ne izpolnjuje obljub. Upa, da se ne bodo ponovili določeni vzorci preteklosti.
Avtor kritizira vladajoče politike, povezavo s Cerkvijo in vpliv ekstremne levice. Minister Mesec in župan sta tarči kritik, predsednica Republike pa ne izpolnjuje obljub. Upa, da se ne bodo ponovili določeni vzorci preteklosti.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Ameriški podatki o duševnem zdravju najstnikov kažejo, da je vsaka tretja najstnica v zadnjem letu resno premišljevala o samomoru, stopnja depresije pa se je v zadnjem desetletju podvojila pri vseh najstnikih. Strokovnjaki izpostavljajo naslednje rešitve: zdrava prehrana, gibanje v naravi in medsebojni odnosi. S pomočjo spletne strani Aleteia.si smo že lani pripravili dva prispevka s to tematiko in smo ju ob tednu katoliškega šolstva ponovili.
Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.
Misijonsko jutro je prineslo pogovor s Šolsko sestro de Notre dame s. Ireno Jurgec. Spregovorila je o svojem doživljanju evharistije in povedala, kako v njenem življenju deluje molitev.
V času radijskega misijona lahko v terminu Kulturnih utrinkov lahko poslušate duhovno poezijo. Tokrat ste slišali kratke pesmi svetega Tomaža Akvinskega.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ivan Filipič iz Stare Oselice je v domači župniji pripravil razstavo starih razglednic in podobic. Razstavljal je tudi že v več drugih krajih. Z njim smo se pogovarjali o številčnosti in raznovrstnosti njegove zbirke, kje jih najde in išče, kakšno je sporočilo starih razglednic in podobic verske vsebine, pa spregovorili tudi o pomenu in bogastvu z vidika dediščine in kulture.