Komentar tedna

VEČ ...|20. 9. 2024
Obrobna vzhodna Evropa

V torek je na Novi univerzi potekala zanimiva debata v okviru Akademskega foruma z naslovom »Je vzhodna srednja Evropa še posebej nagnjena k neliberalizmu?«. Na forumu, ki ga je vodil Matej Avbelj, sta nastopila veleposlanik Leon Marc in Ivan Kalmar, profesor na Univerzi v Torontu. Oba gosta sta v zadnjih letih izdala knjigi o neliberalizmu v srednji Evropi …

Obrobna vzhodna Evropa

V torek je na Novi univerzi potekala zanimiva debata v okviru Akademskega foruma z naslovom »Je vzhodna srednja Evropa še posebej nagnjena k neliberalizmu?«. Na forumu, ki ga je vodil Matej Avbelj, sta nastopila veleposlanik Leon Marc in Ivan Kalmar, profesor na Univerzi v Torontu. Oba gosta sta v zadnjih letih izdala knjigi o neliberalizmu v srednji Evropi …

komentarEUneliberalizemLeon MarcIvan Kalmar

Komentar tedna

Obrobna vzhodna Evropa

V torek je na Novi univerzi potekala zanimiva debata v okviru Akademskega foruma z naslovom »Je vzhodna srednja Evropa še posebej nagnjena k neliberalizmu?«. Na forumu, ki ga je vodil Matej Avbelj, sta nastopila veleposlanik Leon Marc in Ivan Kalmar, profesor na Univerzi v Torontu. Oba gosta sta v zadnjih letih izdala knjigi o neliberalizmu v srednji Evropi …

VEČ ...|20. 9. 2024
Obrobna vzhodna Evropa

V torek je na Novi univerzi potekala zanimiva debata v okviru Akademskega foruma z naslovom »Je vzhodna srednja Evropa še posebej nagnjena k neliberalizmu?«. Na forumu, ki ga je vodil Matej Avbelj, sta nastopila veleposlanik Leon Marc in Ivan Kalmar, profesor na Univerzi v Torontu. Oba gosta sta v zadnjih letih izdala knjigi o neliberalizmu v srednji Evropi …

Radio Ognjišče

komentarEUneliberalizemLeon MarcIvan Kalmar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 9. 2021
Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

komentardružbapolitikaliberalizem

Komentar Časnik.si

Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

VEČ ...|8. 9. 2021
Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

Ervin Anton Schwarzbartl

komentardružbapolitikaliberalizem

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Andrzej DudaliberalizemPoljskaRafal Trzaskowskipolitikasvet

Komentar Časnik.si

Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda
Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.
VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda
Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Aleš Maver

Andrzej DudaliberalizemPoljskaRafal Trzaskowskipolitikasvet

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 7. 2025
To nedeljo bodo naše misli pri rojakih

Prva nedelja v juliju je že vrsto let nedelja Slovencev po svetu. Škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu, se vsem rojakom zahvaljuje za zvestobo jeziku, domovini, veri ter si želi, naj to ohranjajo v globalnem svetu. Nam v Sloveniji pa je na srce položil, da smo hvaležni za to kar imamo in se od rojakov naučimo to ohranjati in posredovati naprej. Škof Jamnik bo v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini povedal še, kako Cerkev v Sloveniji spremlja izseljence danes in napovedal tudi novega duhovnika za Slovence v Argentini.

To nedeljo bodo naše misli pri rojakih

Prva nedelja v juliju je že vrsto let nedelja Slovencev po svetu. Škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu, se vsem rojakom zahvaljuje za zvestobo jeziku, domovini, veri ter si želi, naj to ohranjajo v globalnem svetu. Nam v Sloveniji pa je na srce položil, da smo hvaležni za to kar imamo in se od rojakov naučimo to ohranjati in posredovati naprej. Škof Jamnik bo v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini povedal še, kako Cerkev v Sloveniji spremlja izseljence danes in napovedal tudi novega duhovnika za Slovence v Argentini.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 7. 2025
Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZS

Komentar tedna

VEČ ...|4. 7. 2025
Marko Pavliha: O žalovanju

Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Chiara.

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Marko Pavliha: O žalovanju

Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Chiara.

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Marko Pavliha

komentardružbaduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|2. 7. 2025
Janez Cigler Kralj o pestrem političnem dogajanju

V Pogovor o smo povabili vodjo poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja. Z njim smo se pogovarjali o pestrem dogajanju v stranki, državnem zboru in tudi o povezovanju med strankami.

Janez Cigler Kralj o pestrem političnem dogajanju

V Pogovor o smo povabili vodjo poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja. Z njim smo se pogovarjali o pestrem dogajanju v stranki, državnem zboru in tudi o povezovanju med strankami.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenje

Moja zgodba

VEČ ...|29. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Pojdite in učite

VEČ ...|6. 7. 2025
Obisk Madagaskarja

Sodelavca Slovenske Karitas in Misijonskega središča Slovenije Jana Lampe in Janko Pirc sta pred tedni obiskala Madagaskar. Povedala sta nam, kaj sta doživela, kaj ju je prevzelo in kako veliko delo opravljajo misijonarke in misijonarji. 

Obisk Madagaskarja

Sodelavca Slovenske Karitas in Misijonskega središča Slovenije Jana Lampe in Janko Pirc sta pred tedni obiskala Madagaskar. Povedala sta nam, kaj sta doživela, kaj ju je prevzelo in kako veliko delo opravljajo misijonarke in misijonarji. 

Jure Sešek

duhovnostmisijonmadagaskarJana LampeJanko Pirc

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|6. 7. 2025
Mašniško posvečenje Matije Goloba in Ambroža Brezovška

Cerkev v Sloveniji se veseli dveh novomašnikov. Prav danes sta Matija Golob in Ambrož Brezovšek v domačih župnijah Šmartno pri Litiji in Vojnik obhajala novo mašo. Mašniški posvečenji sta bili pred tednom dni, prisluhnili smo, kakšno popotnico sta novomašnikoma dala nadškof Stanislav Zore in škof Stanislav Lipovšek. Prav smo pogledali še kakšen jubilej duhovništva. 

Mašniško posvečenje Matije Goloba in Ambroža Brezovška

Cerkev v Sloveniji se veseli dveh novomašnikov. Prav danes sta Matija Golob in Ambrož Brezovšek v domačih župnijah Šmartno pri Litiji in Vojnik obhajala novo mašo. Mašniški posvečenji sta bili pred tednom dni, prisluhnili smo, kakšno popotnico sta novomašnikoma dala nadškof Stanislav Zore in škof Stanislav Lipovšek. Prav smo pogledali še kakšen jubilej duhovništva. 

Rok Mihevc

duhovnostinfomašniško posvečenjematija golobambrož brezovšek

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 7. 2025
Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZS

Spominjamo se

VEČ ...|6. 7. 2025
Spominjamo se dne 6. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče