Is podcast Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti Is podcast
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Romana Bider

komentar časnik polpretekla zgodovina poboji info politika

15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Romana Bider

VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Romana Bider

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|1. 2. 2023
Mateja Pršolja: Kdaj se bomo mi soočili s post-covidnim sindromom v šolah?

Avtorica v komentarju predstavi svoje razmišljanje o tem, kaj se po epidemiji dogaja z otroki v šolskih klopeh. Pestijo jih ocenjevanja in prehiter tempo učenja, ki mu zaradi pomanjkanja razlage niso zmožni slediti. Zato se znajdejo v stiskah, ki se odražajo tudi v nasilnem in nestrpnem vedenju ali samodestruktivnih vzgibih. Peršolja meni, da bi si za zgled pri reševanju tovrstnih težav morali vzeti skandinavske države, ki v ospredje ne postavljajo več učnih načrtov, ampak krepijo socialno-emocionalne veščine.

Mateja Pršolja: Kdaj se bomo mi soočili s post-covidnim sindromom v šolah?

Avtorica v komentarju predstavi svoje razmišljanje o tem, kaj se po epidemiji dogaja z otroki v šolskih klopeh. Pestijo jih ocenjevanja in prehiter tempo učenja, ki mu zaradi pomanjkanja razlage niso zmožni slediti. Zato se znajdejo v stiskah, ki se odražajo tudi v nasilnem in nestrpnem vedenju ali samodestruktivnih vzgibih. Peršolja meni, da bi si za zgled pri reševanju tovrstnih težav morali vzeti skandinavske države, ki v ospredje ne postavljajo več učnih načrtov, ampak krepijo socialno-emocionalne veščine.

komentar šola koronavirus

Komentar Časnik.si

Mateja Pršolja: Kdaj se bomo mi soočili s post-covidnim sindromom v šolah?

Avtorica v komentarju predstavi svoje razmišljanje o tem, kaj se po epidemiji dogaja z otroki v šolskih klopeh. Pestijo jih ocenjevanja in prehiter tempo učenja, ki mu zaradi pomanjkanja razlage niso zmožni slediti. Zato se znajdejo v stiskah, ki se odražajo tudi v nasilnem in nestrpnem vedenju ali samodestruktivnih vzgibih. Peršolja meni, da bi si za zgled pri reševanju tovrstnih težav morali vzeti skandinavske države, ki v ospredje ne postavljajo več učnih načrtov, ampak krepijo socialno-emocionalne veščine.

VEČ ...|1. 2. 2023
Mateja Pršolja: Kdaj se bomo mi soočili s post-covidnim sindromom v šolah?

Avtorica v komentarju predstavi svoje razmišljanje o tem, kaj se po epidemiji dogaja z otroki v šolskih klopeh. Pestijo jih ocenjevanja in prehiter tempo učenja, ki mu zaradi pomanjkanja razlage niso zmožni slediti. Zato se znajdejo v stiskah, ki se odražajo tudi v nasilnem in nestrpnem vedenju ali samodestruktivnih vzgibih. Peršolja meni, da bi si za zgled pri reševanju tovrstnih težav morali vzeti skandinavske države, ki v ospredje ne postavljajo več učnih načrtov, ampak krepijo socialno-emocionalne veščine.

Mateja Peršolja

komentar šola koronavirus

Komentar Časnik.si

VEČ ...|25. 1. 2023
Jože Dežman: Če vlada ne odgovori na ta vprašanja, je to krepko norčevanje iz demokratične in pravne države

Napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne … Celotno besedilo komentarja lahko preberete tukaj.

Jože Dežman: Če vlada ne odgovori na ta vprašanja, je to krepko norčevanje iz demokratične in pravne države

Napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne … Celotno besedilo komentarja lahko preberete tukaj.

komentar zgodovina Slovenija

Komentar Časnik.si

Jože Dežman: Če vlada ne odgovori na ta vprašanja, je to krepko norčevanje iz demokratične in pravne države

Napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne … Celotno besedilo komentarja lahko preberete tukaj.

VEČ ...|25. 1. 2023
Jože Dežman: Če vlada ne odgovori na ta vprašanja, je to krepko norčevanje iz demokratične in pravne države

Napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne … Celotno besedilo komentarja lahko preberete tukaj.

Jože Dežman

komentar zgodovina Slovenija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 1. 2023
Dr. Ivan Štuhec: Kaj z Rupnikovimi mozaiki in Prešernovo nagrado?

Avtor razmišlja o primeru p. Rupnika, saj vprašanja, ki se odpirajo, ne zadevajo le njega, ampak tudi umetniško ustvarjanje in življenje umetnikov nasploh. Nekateri v Cerkvi pozivajo, naj se Rupnikova vrhunska umetnost loči od njegove osebe, uradna Cerkev, v tem primeru Kongregacija za redovnike ali nauk vere v Vatikanu, se o tem ni izrekla.

Dr. Ivan Štuhec: Kaj z Rupnikovimi mozaiki in Prešernovo nagrado?

Avtor razmišlja o primeru p. Rupnika, saj vprašanja, ki se odpirajo, ne zadevajo le njega, ampak tudi umetniško ustvarjanje in življenje umetnikov nasploh. Nekateri v Cerkvi pozivajo, naj se Rupnikova vrhunska umetnost loči od njegove osebe, uradna Cerkev, v tem primeru Kongregacija za redovnike ali nauk vere v Vatikanu, se o tem ni izrekla.

komentar umetnost Cerkev

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan Štuhec: Kaj z Rupnikovimi mozaiki in Prešernovo nagrado?

Avtor razmišlja o primeru p. Rupnika, saj vprašanja, ki se odpirajo, ne zadevajo le njega, ampak tudi umetniško ustvarjanje in življenje umetnikov nasploh. Nekateri v Cerkvi pozivajo, naj se Rupnikova vrhunska umetnost loči od njegove osebe, uradna Cerkev, v tem primeru Kongregacija za redovnike ali nauk vere v Vatikanu, se o tem ni izrekla.

VEČ ...|18. 1. 2023
Dr. Ivan Štuhec: Kaj z Rupnikovimi mozaiki in Prešernovo nagrado?

Avtor razmišlja o primeru p. Rupnika, saj vprašanja, ki se odpirajo, ne zadevajo le njega, ampak tudi umetniško ustvarjanje in življenje umetnikov nasploh. Nekateri v Cerkvi pozivajo, naj se Rupnikova vrhunska umetnost loči od njegove osebe, uradna Cerkev, v tem primeru Kongregacija za redovnike ali nauk vere v Vatikanu, se o tem ni izrekla.

Ivan Štuhec

komentar umetnost Cerkev

Komentar Časnik.si

VEČ ...|11. 1. 2023
Franc Mihič: Razkol naroda ne more biti gibalo razvoja, ampak lahko vodi le v njegov propad

Avtor članka je kritičen, do povojnega obdobja, ko so se v bratomorni vojni nekateri oklicali za ˝narodne heroje˝ in druge označili za izdajalce naroda. Meni, da razkol naroda ne more biti gibali razvoja, temveč vodi v propad naroda in države. Opozarja tudi na to, da nikoli ni prepozno sprejeti novih spoznanj, ki lahko postanejo temelj za perspektivo naroda in države, na katero so državljani lahko ponosni.

Franc Mihič: Razkol naroda ne more biti gibalo razvoja, ampak lahko vodi le v njegov propad

Avtor članka je kritičen, do povojnega obdobja, ko so se v bratomorni vojni nekateri oklicali za ˝narodne heroje˝ in druge označili za izdajalce naroda. Meni, da razkol naroda ne more biti gibali razvoja, temveč vodi v propad naroda in države. Opozarja tudi na to, da nikoli ni prepozno sprejeti novih spoznanj, ki lahko postanejo temelj za perspektivo naroda in države, na katero so državljani lahko ponosni.

komentar zgodovina povojni poboji Slovenija

Komentar Časnik.si

Franc Mihič: Razkol naroda ne more biti gibalo razvoja, ampak lahko vodi le v njegov propad

Avtor članka je kritičen, do povojnega obdobja, ko so se v bratomorni vojni nekateri oklicali za ˝narodne heroje˝ in druge označili za izdajalce naroda. Meni, da razkol naroda ne more biti gibali razvoja, temveč vodi v propad naroda in države. Opozarja tudi na to, da nikoli ni prepozno sprejeti novih spoznanj, ki lahko postanejo temelj za perspektivo naroda in države, na katero so državljani lahko ponosni.

VEČ ...|11. 1. 2023
Franc Mihič: Razkol naroda ne more biti gibalo razvoja, ampak lahko vodi le v njegov propad

Avtor članka je kritičen, do povojnega obdobja, ko so se v bratomorni vojni nekateri oklicali za ˝narodne heroje˝ in druge označili za izdajalce naroda. Meni, da razkol naroda ne more biti gibali razvoja, temveč vodi v propad naroda in države. Opozarja tudi na to, da nikoli ni prepozno sprejeti novih spoznanj, ki lahko postanejo temelj za perspektivo naroda in države, na katero so državljani lahko ponosni.

Franc Mihič

komentar zgodovina povojni poboji Slovenija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|4. 1. 2023
Milan Knep: Zakaj je Aronov blagoslov ob novem letu tako pomemben

Avtor je ob začetku leta razmišljal o pomembnosti molitve starih zakoncev in zakoncev nasploh. Ta je še kako pomembna, kadar želijo za vero in Cerkev navdušiti svoje otroke, ki so se v svoji odraslosti odločili živeti drugače kot so živeli njihovi starši. Le z molitvijo lahko mož in žena svojim otrokom pokažeta, da sta postala duhovna človeka, ki lahko le tako delujeta pomirjeno in v Bogu.

Milan Knep: Zakaj je Aronov blagoslov ob novem letu tako pomemben

Avtor je ob začetku leta razmišljal o pomembnosti molitve starih zakoncev in zakoncev nasploh. Ta je še kako pomembna, kadar želijo za vero in Cerkev navdušiti svoje otroke, ki so se v svoji odraslosti odločili živeti drugače kot so živeli njihovi starši. Le z molitvijo lahko mož in žena svojim otrokom pokažeta, da sta postala duhovna človeka, ki lahko le tako delujeta pomirjeno in v Bogu.

komentar duhovnost starost molitev Cerkev

Komentar Časnik.si

Milan Knep: Zakaj je Aronov blagoslov ob novem letu tako pomemben

Avtor je ob začetku leta razmišljal o pomembnosti molitve starih zakoncev in zakoncev nasploh. Ta je še kako pomembna, kadar želijo za vero in Cerkev navdušiti svoje otroke, ki so se v svoji odraslosti odločili živeti drugače kot so živeli njihovi starši. Le z molitvijo lahko mož in žena svojim otrokom pokažeta, da sta postala duhovna človeka, ki lahko le tako delujeta pomirjeno in v Bogu.

VEČ ...|4. 1. 2023
Milan Knep: Zakaj je Aronov blagoslov ob novem letu tako pomemben

Avtor je ob začetku leta razmišljal o pomembnosti molitve starih zakoncev in zakoncev nasploh. Ta je še kako pomembna, kadar želijo za vero in Cerkev navdušiti svoje otroke, ki so se v svoji odraslosti odločili živeti drugače kot so živeli njihovi starši. Le z molitvijo lahko mož in žena svojim otrokom pokažeta, da sta postala duhovna človeka, ki lahko le tako delujeta pomirjeno in v Bogu.

Milan Knep

komentar duhovnost starost molitev Cerkev

Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 12. 2022
Robert Hlede: Napoved oblasti o odpravi sovražnega govora je nevarnost za demokracijo

Temeljno vprašanje je, kaj sovražni govor pravzaprav je oziroma kaj je tisto, kar ga določa. Na podlagi obstoječih ali dosegljivih pisnih virov je sovražni govor vsako izražanje, ki spodbuja in razpihuje rasno, versko, spolno ali kakšno drugo sovraštvo do posameznika ali skupine ljudi. A ta razlaga le delno pojasni, kaj je sovražni govor.

Robert Hlede: Napoved oblasti o odpravi sovražnega govora je nevarnost za demokracijo

Temeljno vprašanje je, kaj sovražni govor pravzaprav je oziroma kaj je tisto, kar ga določa. Na podlagi obstoječih ali dosegljivih pisnih virov je sovražni govor vsako izražanje, ki spodbuja in razpihuje rasno, versko, spolno ali kakšno drugo sovraštvo do posameznika ali skupine ljudi. A ta razlaga le delno pojasni, kaj je sovražni govor.

komentar politika sovražni govor demokracija

Komentar Časnik.si

Robert Hlede: Napoved oblasti o odpravi sovražnega govora je nevarnost za demokracijo

Temeljno vprašanje je, kaj sovražni govor pravzaprav je oziroma kaj je tisto, kar ga določa. Na podlagi obstoječih ali dosegljivih pisnih virov je sovražni govor vsako izražanje, ki spodbuja in razpihuje rasno, versko, spolno ali kakšno drugo sovraštvo do posameznika ali skupine ljudi. A ta razlaga le delno pojasni, kaj je sovražni govor.

VEČ ...|21. 12. 2022
Robert Hlede: Napoved oblasti o odpravi sovražnega govora je nevarnost za demokracijo

Temeljno vprašanje je, kaj sovražni govor pravzaprav je oziroma kaj je tisto, kar ga določa. Na podlagi obstoječih ali dosegljivih pisnih virov je sovražni govor vsako izražanje, ki spodbuja in razpihuje rasno, versko, spolno ali kakšno drugo sovraštvo do posameznika ali skupine ljudi. A ta razlaga le delno pojasni, kaj je sovražni govor.

Robert Hlede

komentar politika sovražni govor demokracija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|14. 12. 2022
Zala Klopčič: V solidarnosti do vseh drugih smo pozabili nase

Avtorica zavzame stališče, da je zelo prijazno sprejemati in podpirati druge narode in tujim družinam dobesedno financirati življenje, vendar med vso to liberalno pomočjo, ki jo nudimo, ne smemo pozabiti na lasten narod in lastne korenine. Zdi se ji, da smo v vsej svoji solidarnosti do drugih pozabili nase.

Zala Klopčič: V solidarnosti do vseh drugih smo pozabili nase

Avtorica zavzame stališče, da je zelo prijazno sprejemati in podpirati druge narode in tujim družinam dobesedno financirati življenje, vendar med vso to liberalno pomočjo, ki jo nudimo, ne smemo pozabiti na lasten narod in lastne korenine. Zdi se ji, da smo v vsej svoji solidarnosti do drugih pozabili nase.

komentar družba politika

Komentar Časnik.si

Zala Klopčič: V solidarnosti do vseh drugih smo pozabili nase

Avtorica zavzame stališče, da je zelo prijazno sprejemati in podpirati druge narode in tujim družinam dobesedno financirati življenje, vendar med vso to liberalno pomočjo, ki jo nudimo, ne smemo pozabiti na lasten narod in lastne korenine. Zdi se ji, da smo v vsej svoji solidarnosti do drugih pozabili nase.

VEČ ...|14. 12. 2022
Zala Klopčič: V solidarnosti do vseh drugih smo pozabili nase

Avtorica zavzame stališče, da je zelo prijazno sprejemati in podpirati druge narode in tujim družinam dobesedno financirati življenje, vendar med vso to liberalno pomočjo, ki jo nudimo, ne smemo pozabiti na lasten narod in lastne korenine. Zdi se ji, da smo v vsej svoji solidarnosti do drugih pozabili nase.

Zala Klopčič

komentar družba politika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|7. 12. 2022
Anton Kobal: Pogled na svobodo z druge strani

Avtor predstavi svoj pogled na novonastale politične okoliščine. Kot pravi dobro ve, da svoboda ni to, kar propagira gibanje, ki je zlorabilo to besedo. Po njegovih besedah svoboda za nas ni to, kar je svoboda za elito, ki živi v paralelnem svetu. Anton Kobal je podjetnik, ki posluje v tujini in kot pravi njegov zapis ni politično motiviran, a se mu pa zdi pomembno, da svoje mnenje vseeno deli.

Anton Kobal: Pogled na svobodo z druge strani

Avtor predstavi svoj pogled na novonastale politične okoliščine. Kot pravi dobro ve, da svoboda ni to, kar propagira gibanje, ki je zlorabilo to besedo. Po njegovih besedah svoboda za nas ni to, kar je svoboda za elito, ki živi v paralelnem svetu. Anton Kobal je podjetnik, ki posluje v tujini in kot pravi njegov zapis ni politično motiviran, a se mu pa zdi pomembno, da svoje mnenje vseeno deli.

komentar politika svoboda

Komentar Časnik.si

Anton Kobal: Pogled na svobodo z druge strani

Avtor predstavi svoj pogled na novonastale politične okoliščine. Kot pravi dobro ve, da svoboda ni to, kar propagira gibanje, ki je zlorabilo to besedo. Po njegovih besedah svoboda za nas ni to, kar je svoboda za elito, ki živi v paralelnem svetu. Anton Kobal je podjetnik, ki posluje v tujini in kot pravi njegov zapis ni politično motiviran, a se mu pa zdi pomembno, da svoje mnenje vseeno deli.

VEČ ...|7. 12. 2022
Anton Kobal: Pogled na svobodo z druge strani

Avtor predstavi svoj pogled na novonastale politične okoliščine. Kot pravi dobro ve, da svoboda ni to, kar propagira gibanje, ki je zlorabilo to besedo. Po njegovih besedah svoboda za nas ni to, kar je svoboda za elito, ki živi v paralelnem svetu. Anton Kobal je podjetnik, ki posluje v tujini in kot pravi njegov zapis ni politično motiviran, a se mu pa zdi pomembno, da svoje mnenje vseeno deli.

Anton Kobal

komentar politika svoboda

Komentar Časnik.si

Anton Kobal

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Moja zgodba

VEČ ...|5. 2. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja o stanju v Lavantinski škofiji (Aleš Maver)

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.

Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja o stanju v Lavantinski škofiji (Aleš Maver)

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.

Jože Bartolj

spominpolitikaAleš Maverslovenski mučenci XX stoletja

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Program zadnjega tedna

VEČ ...|6. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|6. 2. 2023
Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako pripraviti pustne krofe, o sestavinah in postopku, vzhajanju, maščobi in cvrenju, pripravi krofov v pečici, preprečevanju lukenj in zamrzovanju ter tudi o pripravi špinačne lazanje. Več nasvetov in receptov sestre Nikoline pa najdete na posebni spletni strani

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako pripraviti pustne krofe, o sestavinah in postopku, vzhajanju, maščobi in cvrenju, pripravi krofov v pečici, preprečevanju lukenj in zamrzovanju ter tudi o pripravi špinačne lazanje. Več nasvetov in receptov sestre Nikoline pa najdete na posebni spletni strani

Matjaž Merljak

svetovanjekuhajmo

Program zadnjega tedna

VEČ ...|6. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 2. 2023
Razstava in dogodki ob 450-letnici velikega hrvaško-slovenskega kmečkega upora

Razstava in dogodki ob 450-letnici velikega hrvaško-slovenskega kmečkega upora

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostMiha ColnerHelena RožmanKulturni dom KrškoPosavski Muzej Brežice

Spominjamo se

VEČ ...|6. 2. 2023
Spominjamo se dne 6. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|6. 2. 2023
Pustni krofi in špičačna lazanja

V tokratni oddaji ste slišali nasvete sestre Nikolino o tem, kako pripraviti pustne krofe, o sestavinah in postopku, vzhajanju, maščobi in cvrenju, pripravi krofov v pečici, preprečevanju lukenj in zamrzovanju ter tudi o pripravi špinačne lazanje. Več nasvetov in receptov sestre Nikoline pa najdete na posebni spletni strani

Pustni krofi in špičačna lazanja

V tokratni oddaji ste slišali nasvete sestre Nikolino o tem, kako pripraviti pustne krofe, o sestavinah in postopku, vzhajanju, maščobi in cvrenju, pripravi krofov v pečici, preprečevanju lukenj in zamrzovanju ter tudi o pripravi špinačne lazanje. Več nasvetov in receptov sestre Nikoline pa najdete na posebni spletni strani

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|6. 2. 2023
Nepopolno starševstvo kot zdravilo za bolestni perfekcionizem

Od 24. do 26. februarja so sodelavci zavoda Družina in življenje v Veržeju vodili tematski seminar z naslovom (Ne)popolno starševstvo. V času, ki boleha za perfekcionizmom, je to gotovo zelo dobrodošla tematika. Naša gosta sta bila Katarina in Klemen Lajevec, ki sta eden od voditeljskega para.

Nepopolno starševstvo kot zdravilo za bolestni perfekcionizem

Od 24. do 26. februarja so sodelavci zavoda Družina in življenje v Veržeju vodili tematski seminar z naslovom (Ne)popolno starševstvo. V času, ki boleha za perfekcionizmom, je to gotovo zelo dobrodošla tematika. Naša gosta sta bila Katarina in Klemen Lajevec, ki sta eden od voditeljskega para.

s. Meta Potočnik

nepopolno starševstvoDružina in življenje. Seminar za starše