Is podcast Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti Is podcast
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Romana Bider

komentar časnik polpretekla zgodovina poboji info politika

15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Romana Bider

VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Romana Bider

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 5. 2023
Jože Mlakar: Po tragediji v Beogradu: bomo končno opustili permisivno vzgojo?

Če naj se v šolah uveljavi neposreden vzgojni koncept, moramo razbremeniti in zrahljati preobsežni učne načrte. Nobene škode ne bo zaradi tega, koristi pa velike.

Jože Mlakar: Po tragediji v Beogradu: bomo končno opustili permisivno vzgojo?

Če naj se v šolah uveljavi neposreden vzgojni koncept, moramo razbremeniti in zrahljati preobsežni učne načrte. Nobene škode ne bo zaradi tega, koristi pa velike.

komentar

Komentar Časnik.si

Jože Mlakar: Po tragediji v Beogradu: bomo končno opustili permisivno vzgojo?

Če naj se v šolah uveljavi neposreden vzgojni koncept, moramo razbremeniti in zrahljati preobsežni učne načrte. Nobene škode ne bo zaradi tega, koristi pa velike.

VEČ ...|24. 5. 2023
Jože Mlakar: Po tragediji v Beogradu: bomo končno opustili permisivno vzgojo?

Če naj se v šolah uveljavi neposreden vzgojni koncept, moramo razbremeniti in zrahljati preobsežni učne načrte. Nobene škode ne bo zaradi tega, koristi pa velike.

Jože Mlakar

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 5. 2023
Jože Dežman piše Tanji Fajon in Dominiki Švarc Pipan

V pismu, ki ga je zgodovinar dr. Jože Dežamn poslal ministrici za zunanje in evropske zadeve ter ministrica za pravosodje, ju izziva, naj na konferenci za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev razložita svoj odnos do spomina na žrtve komunizma in ureditve prikritih grobišč. Dežman ju opozarja, da sta njuni stranki del vladajoče koalicije, ki podpira prepoved spomina na žrtve komunizma in krši slovensko zakonodajo. Dežman meni, da je raziskovanje in predstavljanje zločinov komunizma/titoizma del procesa tranzicijske pravičnosti, h kateremu je Slovenija zavezana.

Če vas zanima več o tej temi, poslušajte podkast, kjer smo prebrali celoten članek.

Jože Dežman piše Tanji Fajon in Dominiki Švarc Pipan

V pismu, ki ga je zgodovinar dr. Jože Dežamn poslal ministrici za zunanje in evropske zadeve ter ministrica za pravosodje, ju izziva, naj na konferenci za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev razložita svoj odnos do spomina na žrtve komunizma in ureditve prikritih grobišč. Dežman ju opozarja, da sta njuni stranki del vladajoče koalicije, ki podpira prepoved spomina na žrtve komunizma in krši slovensko zakonodajo. Dežman meni, da je raziskovanje in predstavljanje zločinov komunizma/titoizma del procesa tranzicijske pravičnosti, h kateremu je Slovenija zavezana.

Če vas zanima več o tej temi, poslušajte podkast, kjer smo prebrali celoten članek.

komentar

Komentar Časnik.si

Jože Dežman piše Tanji Fajon in Dominiki Švarc Pipan

V pismu, ki ga je zgodovinar dr. Jože Dežamn poslal ministrici za zunanje in evropske zadeve ter ministrica za pravosodje, ju izziva, naj na konferenci za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev razložita svoj odnos do spomina na žrtve komunizma in ureditve prikritih grobišč. Dežman ju opozarja, da sta njuni stranki del vladajoče koalicije, ki podpira prepoved spomina na žrtve komunizma in krši slovensko zakonodajo. Dežman meni, da je raziskovanje in predstavljanje zločinov komunizma/titoizma del procesa tranzicijske pravičnosti, h kateremu je Slovenija zavezana.

Če vas zanima več o tej temi, poslušajte podkast, kjer smo prebrali celoten članek.

VEČ ...|17. 5. 2023
Jože Dežman piše Tanji Fajon in Dominiki Švarc Pipan

V pismu, ki ga je zgodovinar dr. Jože Dežamn poslal ministrici za zunanje in evropske zadeve ter ministrica za pravosodje, ju izziva, naj na konferenci za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev razložita svoj odnos do spomina na žrtve komunizma in ureditve prikritih grobišč. Dežman ju opozarja, da sta njuni stranki del vladajoče koalicije, ki podpira prepoved spomina na žrtve komunizma in krši slovensko zakonodajo. Dežman meni, da je raziskovanje in predstavljanje zločinov komunizma/titoizma del procesa tranzicijske pravičnosti, h kateremu je Slovenija zavezana.

Če vas zanima več o tej temi, poslušajte podkast, kjer smo prebrali celoten članek.

Jože Dežman

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|10. 5. 2023
Andrej Fink: Religiozne lekcije kronanja Karla III. za slovenskega človeka

Britansko kraljevsko kronanje novega kralja Karla III. je bil velik simbolni dogodek, ki so ga mnoge države in ljudje spremljali z zanimanjem. Slovesnost je imela velik religiozni pomen in se je večinoma odvijala v katedrali, kjer se je kralj zavezal, da bo pravičen in služil svojim ljudem. Avtor ponuja vpogled v simboliko kronanja, njegov politični in religiozni pomen ter pomembnost vere v javnem prostoru in imperiju.

Andrej Fink: Religiozne lekcije kronanja Karla III. za slovenskega človeka

Britansko kraljevsko kronanje novega kralja Karla III. je bil velik simbolni dogodek, ki so ga mnoge države in ljudje spremljali z zanimanjem. Slovesnost je imela velik religiozni pomen in se je večinoma odvijala v katedrali, kjer se je kralj zavezal, da bo pravičen in služil svojim ljudem. Avtor ponuja vpogled v simboliko kronanja, njegov politični in religiozni pomen ter pomembnost vere v javnem prostoru in imperiju.

komentar

Komentar Časnik.si

Andrej Fink: Religiozne lekcije kronanja Karla III. za slovenskega človeka

Britansko kraljevsko kronanje novega kralja Karla III. je bil velik simbolni dogodek, ki so ga mnoge države in ljudje spremljali z zanimanjem. Slovesnost je imela velik religiozni pomen in se je večinoma odvijala v katedrali, kjer se je kralj zavezal, da bo pravičen in služil svojim ljudem. Avtor ponuja vpogled v simboliko kronanja, njegov politični in religiozni pomen ter pomembnost vere v javnem prostoru in imperiju.

VEČ ...|10. 5. 2023
Andrej Fink: Religiozne lekcije kronanja Karla III. za slovenskega človeka

Britansko kraljevsko kronanje novega kralja Karla III. je bil velik simbolni dogodek, ki so ga mnoge države in ljudje spremljali z zanimanjem. Slovesnost je imela velik religiozni pomen in se je večinoma odvijala v katedrali, kjer se je kralj zavezal, da bo pravičen in služil svojim ljudem. Avtor ponuja vpogled v simboliko kronanja, njegov politični in religiozni pomen ter pomembnost vere v javnem prostoru in imperiju.

Andrej Fink

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 5. 2023
Robert Hlede: Demokracija z napako

Avtor obravnava stanje demokracije v Sloveniji in opozarja na njene pomanjkljivosti. Slovenija je demokracija z napako, saj politična moč še vedno ostaja v rokah ljudi, ki so nekoč skrbeli za oblast komunistične partije. Ključni problem je pomanjkanje pluralne javnosti, ki bi razumela pomen političnih strank in njihovih razlik. Posamezne veje oblasti in civilna družba niso strogo ločene, kar lahko vodi v razgradnjo družbenih sistemov in vrednot. Poslušajte ta podkast in izvedeli boste več o demokraciji v Sloveniji.

Robert Hlede: Demokracija z napako

Avtor obravnava stanje demokracije v Sloveniji in opozarja na njene pomanjkljivosti. Slovenija je demokracija z napako, saj politična moč še vedno ostaja v rokah ljudi, ki so nekoč skrbeli za oblast komunistične partije. Ključni problem je pomanjkanje pluralne javnosti, ki bi razumela pomen političnih strank in njihovih razlik. Posamezne veje oblasti in civilna družba niso strogo ločene, kar lahko vodi v razgradnjo družbenih sistemov in vrednot. Poslušajte ta podkast in izvedeli boste več o demokraciji v Sloveniji.

komentar politika Slovenija demokracija

Komentar Časnik.si

Robert Hlede: Demokracija z napako

Avtor obravnava stanje demokracije v Sloveniji in opozarja na njene pomanjkljivosti. Slovenija je demokracija z napako, saj politična moč še vedno ostaja v rokah ljudi, ki so nekoč skrbeli za oblast komunistične partije. Ključni problem je pomanjkanje pluralne javnosti, ki bi razumela pomen političnih strank in njihovih razlik. Posamezne veje oblasti in civilna družba niso strogo ločene, kar lahko vodi v razgradnjo družbenih sistemov in vrednot. Poslušajte ta podkast in izvedeli boste več o demokraciji v Sloveniji.

VEČ ...|3. 5. 2023
Robert Hlede: Demokracija z napako

Avtor obravnava stanje demokracije v Sloveniji in opozarja na njene pomanjkljivosti. Slovenija je demokracija z napako, saj politična moč še vedno ostaja v rokah ljudi, ki so nekoč skrbeli za oblast komunistične partije. Ključni problem je pomanjkanje pluralne javnosti, ki bi razumela pomen političnih strank in njihovih razlik. Posamezne veje oblasti in civilna družba niso strogo ločene, kar lahko vodi v razgradnjo družbenih sistemov in vrednot. Poslušajte ta podkast in izvedeli boste več o demokraciji v Sloveniji.

Robert Hlede

komentar politika Slovenija demokracija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 4. 2023
Po kmečkem protestu: večina Slovencev bo vse pozabila na prvomajskem oddihu, kmet ne more

Največji kmečki protest v Ljubljani je bil en dan po obletnici Golobove vlade. Protestniki opozarjajo na težave, s katerimi se soočajo kmetje, vključno s pomanjkanjem zaščite pred divjimi živalmi in nevladniki, ki jim narekujejo, kdaj morajo kositi in kdaj ne. Kljub temu večina Slovencev na prvomajski praznik pozabi na proteste in se odpravi na dopust. Poleg tega David Bašelj kritizira politike, ki temeljijo le na nasprotovanju Janezu Janši, ter izpostavlja problem pomanjkanja delovne sile v Sloveniji.

Po kmečkem protestu: večina Slovencev bo vse pozabila na prvomajskem oddihu, kmet ne more

Največji kmečki protest v Ljubljani je bil en dan po obletnici Golobove vlade. Protestniki opozarjajo na težave, s katerimi se soočajo kmetje, vključno s pomanjkanjem zaščite pred divjimi živalmi in nevladniki, ki jim narekujejo, kdaj morajo kositi in kdaj ne. Kljub temu večina Slovencev na prvomajski praznik pozabi na proteste in se odpravi na dopust. Poleg tega David Bašelj kritizira politike, ki temeljijo le na nasprotovanju Janezu Janši, ter izpostavlja problem pomanjkanja delovne sile v Sloveniji.

komentar kmetijstvo protest

Komentar Časnik.si

Po kmečkem protestu: večina Slovencev bo vse pozabila na prvomajskem oddihu, kmet ne more

Največji kmečki protest v Ljubljani je bil en dan po obletnici Golobove vlade. Protestniki opozarjajo na težave, s katerimi se soočajo kmetje, vključno s pomanjkanjem zaščite pred divjimi živalmi in nevladniki, ki jim narekujejo, kdaj morajo kositi in kdaj ne. Kljub temu večina Slovencev na prvomajski praznik pozabi na proteste in se odpravi na dopust. Poleg tega David Bašelj kritizira politike, ki temeljijo le na nasprotovanju Janezu Janši, ter izpostavlja problem pomanjkanja delovne sile v Sloveniji.

VEČ ...|26. 4. 2023
Po kmečkem protestu: večina Slovencev bo vse pozabila na prvomajskem oddihu, kmet ne more

Največji kmečki protest v Ljubljani je bil en dan po obletnici Golobove vlade. Protestniki opozarjajo na težave, s katerimi se soočajo kmetje, vključno s pomanjkanjem zaščite pred divjimi živalmi in nevladniki, ki jim narekujejo, kdaj morajo kositi in kdaj ne. Kljub temu večina Slovencev na prvomajski praznik pozabi na proteste in se odpravi na dopust. Poleg tega David Bašelj kritizira politike, ki temeljijo le na nasprotovanju Janezu Janši, ter izpostavlja problem pomanjkanja delovne sile v Sloveniji.

David Bašelj

komentar kmetijstvo protest

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 4. 2023
David Bašelj: Kako sem se v tem postnem času spravil iz cone udobja

Avtor v članku predstavi svojo postno izkušnjo, ki ga je ob podpori domačih, bližnjih in Eksodusa pripeljala do doživetih velikonočnih praznikov.

David Bašelj: Kako sem se v tem postnem času spravil iz cone udobja

Avtor v članku predstavi svojo postno izkušnjo, ki ga je ob podpori domačih, bližnjih in Eksodusa pripeljala do doživetih velikonočnih praznikov.

komentar

Komentar Časnik.si

David Bašelj: Kako sem se v tem postnem času spravil iz cone udobja

Avtor v članku predstavi svojo postno izkušnjo, ki ga je ob podpori domačih, bližnjih in Eksodusa pripeljala do doživetih velikonočnih praznikov.

VEČ ...|12. 4. 2023
David Bašelj: Kako sem se v tem postnem času spravil iz cone udobja

Avtor v članku predstavi svojo postno izkušnjo, ki ga je ob podpori domačih, bližnjih in Eksodusa pripeljala do doživetih velikonočnih praznikov.

David Bašelj

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|5. 4. 2023
Jakob Primožič: Veš, faran, svoj dolg? O botrih in vlogi vernikov v slovenski Cerkvi.

Celoten komentar lahko tudi preberete na casnik.si.

Jakob Primožič: Veš, faran, svoj dolg? O botrih in vlogi vernikov v slovenski Cerkvi.

Celoten komentar lahko tudi preberete na casnik.si.

komentar

Komentar Časnik.si

Jakob Primožič: Veš, faran, svoj dolg? O botrih in vlogi vernikov v slovenski Cerkvi.

Celoten komentar lahko tudi preberete na casnik.si.

VEČ ...|5. 4. 2023
Jakob Primožič: Veš, faran, svoj dolg? O botrih in vlogi vernikov v slovenski Cerkvi.

Celoten komentar lahko tudi preberete na casnik.si.

Jakob Primožič

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 3. 2023
Vojna napoved slovenskemu podeželju

Vojna napoved slovenskemu podeželju

komentar kmetijstvo potresi

Komentar Časnik.si

Vojna napoved slovenskemu podeželju
VEČ ...|29. 3. 2023
Vojna napoved slovenskemu podeželju

Jakob Primožič

komentar kmetijstvo potresi

Komentar Časnik.si

Jakob Primožič

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|31. 5. 2023
Pravica in dolžnost

Ali ni Jezus tesarjev sin? (Matejev evangelij 13,55)

Pravica in dolžnost

Ali ni Jezus tesarjev sin? (Matejev evangelij 13,55)

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|26. 5. 2023
Pokopljimo mrtve in živimo v miru!

Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce. 

Pokopljimo mrtve in živimo v miru!

Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce. 

prof. dr. Janez Juhant

komentar

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|31. 5. 2023
Angel radovednosti

Ko sem kot otrok gledal, kako se družiš s starimi tetami in strici, s sosedami in sosedi in tudi če sem te kdaj videl v družbi …

Angel radovednosti

Ko sem kot otrok gledal, kako se družiš s starimi tetami in strici, s sosedami in sosedi in tudi če sem te kdaj videl v družbi …

Gregor Čušin

duhovnost

Dogodki

VEČ ...|5. 4. 2023
Film Kristusov pasijon

Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.

Film Kristusov pasijon

Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.

Marjan Bunič

duhovnostfilmpraznikivelika noč

Kmetijska oddaja

VEČ ...|28. 5. 2023
Pritiski na KGZS in o projektu Neposredno trženje na kmetijah kot osnovni člen kratkih dobavnih verig

Sredi letošnjega leta se zaključuje pilotni projekt z naslovom Neposredno trženje na kmetijah kot osnovni člen kratkih dobavnih verig. V projektu, ki smo ga pred časom v eni od naših kmetijskih oddaj že predstavili, posebno mesto zasedajo tudi vsebine, ki se tičejo določitve cen novih izdelkov in odločanja o pristopu na tem področju. Temu bo namenjeno tudi eno celo poglavje v priročniku za kmetije, ki prav tako nastaja v okviru projekta in bo v prihodnjih dneh na voljo tudi v tiskani obliki. Vse skupaj je v oddaji predstavil g. Damjan Jerič specialist za agrarno ekonomiko in ekološko kmetovanje na KGZ Murska Sobota. Na začetku oddaje pa smo se ustavili tudi ob pritiskih, ki jih na KGZS vrši vladajoča koalicija.

Pritiski na KGZS in o projektu Neposredno trženje na kmetijah kot osnovni člen kratkih dobavnih verig

Sredi letošnjega leta se zaključuje pilotni projekt z naslovom Neposredno trženje na kmetijah kot osnovni člen kratkih dobavnih verig. V projektu, ki smo ga pred časom v eni od naših kmetijskih oddaj že predstavili, posebno mesto zasedajo tudi vsebine, ki se tičejo določitve cen novih izdelkov in odločanja o pristopu na tem področju. Temu bo namenjeno tudi eno celo poglavje v priročniku za kmetije, ki prav tako nastaja v okviru projekta in bo v prihodnjih dneh na voljo tudi v tiskani obliki. Vse skupaj je v oddaji predstavil g. Damjan Jerič specialist za agrarno ekonomiko in ekološko kmetovanje na KGZ Murska Sobota. Na začetku oddaje pa smo se ustavili tudi ob pritiskih, ki jih na KGZS vrši vladajoča koalicija.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZSDamjan Jerič

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|31. 5. 2023
Mesto na gori

V tokratni oddaji smo slišali kako se bo končala sezona večerov sodobne krščanske glasbe. Predstavili smo Zaključni večer Mesta na gori, ki se bo odvil na Rakovniku.

Mesto na gori

V tokratni oddaji smo slišali kako se bo končala sezona večerov sodobne krščanske glasbe. Predstavili smo Zaključni večer Mesta na gori, ki se bo odvil na Rakovniku.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|31. 5. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|31. 5. 2023
Angel radovednosti

Ko sem kot otrok gledal, kako se družiš s starimi tetami in strici, s sosedami in sosedi in tudi če sem te kdaj videl v družbi …

Angel radovednosti

Ko sem kot otrok gledal, kako se družiš s starimi tetami in strici, s sosedami in sosedi in tudi če sem te kdaj videl v družbi …

Gregor Čušin

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|31. 5. 2023
Lucija Firbas o spletnem vplivništu

V tokratni oddaji smo se pogovarjali o spletnem vplivništvu. Kaj to je in kakšne so njegove pasti? Spletno vplivništvo kot poklic in kot prostočasna dejavnost. Prisluhnili ste lahko poglobljenemu pogovoru z Lucijo Firbas - katoličanko, ženo in mamo štirih otrok, ki delček svojega življenja deli tudi na instagramu z nekaj več kot 3000 sledilci. 

Lucija Firbas o spletnem vplivništu

V tokratni oddaji smo se pogovarjali o spletnem vplivništvu. Kaj to je in kakšne so njegove pasti? Spletno vplivništvo kot poklic in kot prostočasna dejavnost. Prisluhnili ste lahko poglobljenemu pogovoru z Lucijo Firbas - katoličanko, ženo in mamo štirih otrok, ki delček svojega življenja deli tudi na instagramu z nekaj več kot 3000 sledilci. 

Manca Hribar

politikaživljenjespletdružbena omrežja