Moja zgodba

VEČ ...|4. 6. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

spominpolitikaTamara Griesser PečarIvan Salmič

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

VEČ ...|4. 6. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

Jože Bartolj

spominpolitikaTamara Griesser PečarIvan Salmič

Moja zgodba

VEČ ...|12. 2. 2023
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Griesser Pečar, Jevnikar)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: dr. Tamara Griesser Pečar je razmišljala o preganjanju duhovščine v priključenem delu Primorske in v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. V drugem delu pa lahko poslušate prispevek Iva Jevnikarja z naslovom »Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v Italiji«. 

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Griesser Pečar, Jevnikar)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: dr. Tamara Griesser Pečar je razmišljala o preganjanju duhovščine v priključenem delu Primorske in v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. V drugem delu pa lahko poslušate prispevek Iva Jevnikarja z naslovom »Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v Italiji«. 

spominpolitika75 let Pariške mirovne pogodbeTamara Griesser PečarIvo JevnikarTomaž Ivešič

Moja zgodba

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Griesser Pečar, Jevnikar)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: dr. Tamara Griesser Pečar je razmišljala o preganjanju duhovščine v priključenem delu Primorske in v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. V drugem delu pa lahko poslušate prispevek Iva Jevnikarja z naslovom »Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v Italiji«. 

VEČ ...|12. 2. 2023
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Griesser Pečar, Jevnikar)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: dr. Tamara Griesser Pečar je razmišljala o preganjanju duhovščine v priključenem delu Primorske in v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. V drugem delu pa lahko poslušate prispevek Iva Jevnikarja z naslovom »Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v Italiji«. 

Jože Bartolj

spominpolitika75 let Pariške mirovne pogodbeTamara Griesser PečarIvo JevnikarTomaž Ivešič

Moja zgodba

VEČ ...|14. 8. 2022
Okrogla miza o Kočevskem procesu

Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.

Okrogla miza o Kočevskem procesu

Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.

spominpolitikakočevski procesBrez pravice do pritožedr. Tamara Griesser Pečardr. Matej Avbeljdr. Jernej Letnar Černič

Moja zgodba

Okrogla miza o Kočevskem procesu

Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.

VEČ ...|14. 8. 2022
Okrogla miza o Kočevskem procesu

Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.

Jože Bartolj

spominpolitikakočevski procesBrez pravice do pritožedr. Tamara Griesser Pečardr. Matej Avbeljdr. Jernej Letnar Černič

Moja zgodba

VEČ ...|3. 7. 2022
Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 1

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat slišali prvi posnetek. Simon Malmenvall je predstavil Misel o samostojni Sloveniji iz arhiva Studa Slovenica, Tamara Griesser Pečar pa prizadevanja Cirila Žebota za suvereno Slovenijo.

Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 1

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat slišali prvi posnetek. Simon Malmenvall je predstavil Misel o samostojni Sloveniji iz arhiva Studa Slovenica, Tamara Griesser Pečar pa prizadevanja Cirila Žebota za suvereno Slovenijo.

spominpolitikaSimon MalmenvallTamara Griesser PečarCiril ŽebotSamostojna Slovenija in arhiv Studia Slovenica

Moja zgodba

Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 1

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat slišali prvi posnetek. Simon Malmenvall je predstavil Misel o samostojni Sloveniji iz arhiva Studa Slovenica, Tamara Griesser Pečar pa prizadevanja Cirila Žebota za suvereno Slovenijo.

VEČ ...|3. 7. 2022
Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 1

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat slišali prvi posnetek. Simon Malmenvall je predstavil Misel o samostojni Sloveniji iz arhiva Studa Slovenica, Tamara Griesser Pečar pa prizadevanja Cirila Žebota za suvereno Slovenijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaSimon MalmenvallTamara Griesser PečarCiril ŽebotSamostojna Slovenija in arhiv Studia Slovenica

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

infoukrajinakomentarpolitikaaleš maver

Informativni prispevki

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Alen Salihović

infoukrajinakomentarpolitikaaleš maver

Moja zgodba

VEČ ...|22. 5. 2022
Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

spominpolitikaJože MožinaTamara Griesser PečarNacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja

Moja zgodba

Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

VEČ ...|22. 5. 2022
Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJože MožinaTamara Griesser PečarNacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 11. 2021
Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

komentarEvropsko sodišče za človekove pravicesodstvolustracijatranzicijasvoboda izražanja

Komentar Časnik.si

Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

VEČ ...|3. 11. 2021
Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

Tamara Griesser Pečar

komentarEvropsko sodišče za človekove pravicesodstvolustracijatranzicijasvoboda izražanja

Moja zgodba

VEČ ...|18. 7. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. sv. vojne - 1. Tamara Griesser Pečar

V Parku vojaške zgodovine v Pivki je 3. junija 2021 potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v Sloveniji z naslovom Tragedija 1941. Simpozij sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Park vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba boste lahko poleti poslušali prispevke sodelujočih. V uvodni oddaji je simpozij predstavil z dr. Renato Podbersič, slišali pa ste tudi prispevek dr. Tamare Grieser Pečar o Preseljevanje duhovnikov in redovnikov po okupaciji leta 1941. 

Simpozij 80 let začetka 2. sv. vojne - 1. Tamara Griesser Pečar

V Parku vojaške zgodovine v Pivki je 3. junija 2021 potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v Sloveniji z naslovom Tragedija 1941. Simpozij sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Park vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba boste lahko poleti poslušali prispevke sodelujočih. V uvodni oddaji je simpozij predstavil z dr. Renato Podbersič, slišali pa ste tudi prispevek dr. Tamare Grieser Pečar o Preseljevanje duhovnikov in redovnikov po okupaciji leta 1941. 

spominpolitika80 let 2 svetovne vojneRenato PodbersičTamara Griesser Pečar

Moja zgodba

Simpozij 80 let začetka 2. sv. vojne - 1. Tamara Griesser Pečar

V Parku vojaške zgodovine v Pivki je 3. junija 2021 potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v Sloveniji z naslovom Tragedija 1941. Simpozij sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Park vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba boste lahko poleti poslušali prispevke sodelujočih. V uvodni oddaji je simpozij predstavil z dr. Renato Podbersič, slišali pa ste tudi prispevek dr. Tamare Grieser Pečar o Preseljevanje duhovnikov in redovnikov po okupaciji leta 1941. 

VEČ ...|18. 7. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. sv. vojne - 1. Tamara Griesser Pečar

V Parku vojaške zgodovine v Pivki je 3. junija 2021 potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v Sloveniji z naslovom Tragedija 1941. Simpozij sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Park vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba boste lahko poleti poslušali prispevke sodelujočih. V uvodni oddaji je simpozij predstavil z dr. Renato Podbersič, slišali pa ste tudi prispevek dr. Tamare Grieser Pečar o Preseljevanje duhovnikov in redovnikov po okupaciji leta 1941. 

Jože Bartolj

spominpolitika80 let 2 svetovne vojneRenato PodbersičTamara Griesser Pečar

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|26. 4. 2024
Jaz in ti

Neki človek je po smrti prišel pred nebeška ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Jaz in ti

Neki človek je po smrti prišel pred nebeška ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Sol in luč

VEČ ...|23. 4. 2024
Stefanie Stahl: Kdo smo

Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.

Stefanie Stahl: Kdo smo

Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

odnosidružba

Naš pogled

VEČ ...|23. 4. 2024
Tiha revolucija hvaležnosti

Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.

Tiha revolucija hvaležnosti

Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.

Radio Ognjišče

hvaležnostmirduhovni spomin

Program zadnjega tedna

VEČ ...|26. 4. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. april 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. april 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Ritem srca

VEČ ...|26. 4. 2024
Aprilske glasbene novosti

Slišali smo novo glasbo pevk Katy Nichole in Anne Wilson - slednja ima nov kar cel album - za moške kvote pa sta v tokratnem izboru poskrbela Zach Williams in Josh Baldwin.

V oddaji smo slišali:

  • Vocabella - Razlij Ljubezen
  • Katy Nichole (feat. Naomi Raine) - My God Can
  • Anne Wilson - Sinners Prayer
  • Zach Williams (feat. Lee Brice) - Walls Fall Down
  • Josh Baldwin - Prince Of Peace

Aprilske glasbene novosti

Slišali smo novo glasbo pevk Katy Nichole in Anne Wilson - slednja ima nov kar cel album - za moške kvote pa sta v tokratnem izboru poskrbela Zach Williams in Josh Baldwin.

V oddaji smo slišali:

  • Vocabella - Razlij Ljubezen
  • Katy Nichole (feat. Naomi Raine) - My God Can
  • Anne Wilson - Sinners Prayer
  • Zach Williams (feat. Lee Brice) - Walls Fall Down
  • Josh Baldwin - Prince Of Peace

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Kolokvij

VEČ ...|26. 4. 2024
Jezuitski kolegij

Pogovarjali smo se z ravnateljem študentske rezidence Jezuitskega kolegija Urbanom Gartnerjem in študentom nastanjenim v kolegiju Jakobom Praznikom. Predstavila sta nam kako tečejo dnevi pri njih, Jakob pa je z nami delil izkušnjo tako učenja kot preživljanja prostega časa v kolegiju. 

Jezuitski kolegij

Pogovarjali smo se z ravnateljem študentske rezidence Jezuitskega kolegija Urbanom Gartnerjem in študentom nastanjenim v kolegiju Jakobom Praznikom. Predstavila sta nam kako tečejo dnevi pri njih, Jakob pa je z nami delil izkušnjo tako učenja kot preživljanja prostega časa v kolegiju. 

Maja Morela

mladiduhovnostštudij

Petkov večer

VEČ ...|26. 4. 2024
O mednarodnem festivalu športnega dokumentarnega filma

V Petkovem večeru se je Mateja Feltrin Novljan pogovarjala z idejnim očetom Šolske košarkarske lige in direktorjem mednarodnega festivala športnega dokumentarnega filma, ki bo junija v Rogaški Slatini, Vojkom Korošcem.

O mednarodnem festivalu športnega dokumentarnega filma

V Petkovem večeru se je Mateja Feltrin Novljan pogovarjala z idejnim očetom Šolske košarkarske lige in direktorjem mednarodnega festivala športnega dokumentarnega filma, ki bo junija v Rogaški Slatini, Vojkom Korošcem.

Mateja Feltrin Novljan

pogovoršportfilmfestival ŠKL

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan