O prestavitvi socrealističnih kipov z Brda v Pivko

Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Simčič, Jaklisch)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch. 

Slovenski mučenci XX. stoletja - oddaja o stanju na Primorskem - primer Vere Lestan (Renato Podbersič)

V oddaji Moja zgodba je bil tokrat z nami zgodovinar, publicist in urednik dr. Renato Podbersič, eden od zgodovinarjev v postopku za razglasitev za blažene mučencev XX. stoletja. Ustavili smo se pri razmerah na Primorskem ob začetku druge svetovne vojne, prisluhnili kako se je tam začela komunistična revolucija in predstavili tudi primer katehistinje Vere Lestan. To so najprej preganjali fašisti, življenje pa je izgubila po tem, ko so jo aretirali partizani.

Dr. Jože Dežman o ukinjanju, združevanju in ustanavljanju muzejev

V oddaji Moja zgodba je bil gost nekdanji direktor zdaj že ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman, ki pa formalno še ni dobil odpovedi. Povedal nam je kakšne so trenutno novosti v zvezi z nesrečno zgodbo ukinjanja in ustanavljanja muzejskih ustanov. Ob tem je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve sprejelo tudi akcijski načrt, ki ga je dr. Dežman pokomentiral. Oddajo smo zaključili z razmislekom o pojmih antijanšizma in kučanizma, ter pogledali na delovanje Komisije Vlade Republike Slovenije za vprašanja prikritih grobišč.

Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 2

Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, katerega 20-letnice prezgodnje smrti smo se spominjali 11. januarja. Tokrat smo prisluhnili trem sodelujočim Janezu Janši, Dimitriju Ruplu in pa zgodovinarju Alešu Mavru.

Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja o stanju v Lavantinski škofiji (Aleš Maver)

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.