Is podcast
V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov.
spomin politika Jože Možina Tamara Griesser Pečar Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja
V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov.
V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov.
spominpolitikaJože MožinaTamara Griesser PečarNacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja
Moja zgodba
Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.
Moja zgodba
Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.
Moja zgodba
Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch.
Moja zgodba
Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil tokrat z nami zgodovinar, publicist in urednik dr. Renato Podbersič, eden od zgodovinarjev v postopku za razglasitev za blažene mučencev XX. stoletja. Ustavili smo se pri razmerah na Primorskem ob začetku druge svetovne vojne, prisluhnili kako se je tam začela komunistična revolucija in predstavili tudi primer katehistinje Vere Lestan. To so najprej preganjali fašisti, življenje pa je izgubila po tem, ko so jo aretirali partizani.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil tokrat z nami zgodovinar, publicist in urednik dr. Renato Podbersič, eden od zgodovinarjev v postopku za razglasitev za blažene mučencev XX. stoletja. Ustavili smo se pri razmerah na Primorskem ob začetku druge svetovne vojne, prisluhnili kako se je tam začela komunistična revolucija in predstavili tudi primer katehistinje Vere Lestan. To so najprej preganjali fašisti, življenje pa je izgubila po tem, ko so jo aretirali partizani.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost nekdanji direktor zdaj že ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman, ki pa formalno še ni dobil odpovedi. Povedal nam je kakšne so trenutno novosti v zvezi z nesrečno zgodbo ukinjanja in ustanavljanja muzejskih ustanov. Ob tem je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve sprejelo tudi akcijski načrt, ki ga je dr. Dežman pokomentiral. Oddajo smo zaključili z razmislekom o pojmih antijanšizma in kučanizma, ter pogledali na delovanje Komisije Vlade Republike Slovenije za vprašanja prikritih grobišč.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost nekdanji direktor zdaj že ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman, ki pa formalno še ni dobil odpovedi. Povedal nam je kakšne so trenutno novosti v zvezi z nesrečno zgodbo ukinjanja in ustanavljanja muzejskih ustanov. Ob tem je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve sprejelo tudi akcijski načrt, ki ga je dr. Dežman pokomentiral. Oddajo smo zaključili z razmislekom o pojmih antijanšizma in kučanizma, ter pogledali na delovanje Komisije Vlade Republike Slovenije za vprašanja prikritih grobišč.
Moja zgodba
Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, katerega 20-letnice prezgodnje smrti smo se spominjali 11. januarja. Tokrat smo prisluhnili trem sodelujočim Janezu Janši, Dimitriju Ruplu in pa zgodovinarju Alešu Mavru.
Moja zgodba
Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, katerega 20-letnice prezgodnje smrti smo se spominjali 11. januarja. Tokrat smo prisluhnili trem sodelujočim Janezu Janši, Dimitriju Ruplu in pa zgodovinarju Alešu Mavru.
Moja zgodba
Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: dr. Tamara Griesser Pečar je razmišljala o preganjanju duhovščine v priključenem delu Primorske in v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. V drugem delu pa lahko poslušate prispevek Iva Jevnikarja z naslovom »Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v Italiji«.
Moja zgodba
Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: dr. Tamara Griesser Pečar je razmišljala o preganjanju duhovščine v priključenem delu Primorske in v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. V drugem delu pa lahko poslušate prispevek Iva Jevnikarja z naslovom »Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v Italiji«.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.
Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.
Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Moja zgodba
Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.
Kmetijska oddaja
Slišali ste povzetek povedanega na kmečkem puntu na Igu, kjer so kmetje z Barja v četrtek (16. 3. 2023) oblasti postavili 11 zahtev.
Pogovor o
Osvetlili smo nekatere vidike njegovega pontifikata, ki niso pomembni le za katoličane, za Cerkev kot tako, ampak za vse ljudi; za tiste, ki si prizadevajo za dobro vseh, za ohranitev stvarstva in za mir med narodi in dialog med verstvi. O tem so spregovorili pravnik dr. Andrej Fink, diplomat Tomaž Kunstelj in teolog dr. p. Mari Osredkar. Govorili so o njegovih odzivih na krize, ki pretresajo človeštvo od vprašanja migrantov in obrobnih do novega koronavirusa in vojn, ki smo jim priča. Predstavili so nam tudi osebne poglede na njegovo vodenje Cerkve in dialog s svetom.
Sol in luč
Vsak post, tudi če gre za zdravilni ali pa zgolj shujševalni, ima tudi duhovno dimenzijo in je zato neprimerno, da s posmehom spremljamo nekoga, ki se posti zgolj zaradi telesa. O shujševalnem, zdravilnem in duhovnem postu s pomočjo dveh knjig in treh sogovornikov.
Lahko noč, moj angel
Iz knjižnice sem prinesel knjigo, in ko sem jo odprl, me je spreletela …
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. marec 2023 ob 05-ih
Pevci zapojte, godci zagodte
Triglasno ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar odlikuje ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. V skupini se druži devet pevk, vse pa so članice Aktiva kmečkih žena Mirna Peč. Ob 20-letnici organiziranega delovanja so v začetku marca pripravile slavnostni koncert in nanj povabile pevske prijatelje. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji PRO smo prebirali sporočila papeža Frančiška, ki so zbrana v knjigi Papež Frančišek - MISLI IZ SRCA, ki jo je izdala Založba Ognjišče v letu 2014.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Iz knjižnice sem prinesel knjigo, in ko sem jo odprl, me je spreletela …