Graditelji slovenskega doma
VEČ ...|21. 11. 2021
Božo Kos (1931 – 2009)

Tokrat predstavljamo fizika, urednika, ilustratorja in satirika Boža Kosa, doma iz Maribora. Med vojno so bili izgnani v Srbijo. Čeprav je bil po izobrazbi fizik, se je posvetil risanju. Urejal je Pavliha, Cicibana in Petko. Najbolj prepoznaven je po stripu Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je desetletja polnil strani Pionirskega lista in Pila. Bil je mojster karikature. Ilustriral je nad 40 knjig, med njimi tri brata Vladimirja, misijonarja na Japonskem. Sledi je pustil tudi v Hiši eksperimentov, ki jo vodi njegov sin Miha. 

Božo Kos (1931 – 2009)

Tokrat predstavljamo fizika, urednika, ilustratorja in satirika Boža Kosa, doma iz Maribora. Med vojno so bili izgnani v Srbijo. Čeprav je bil po izobrazbi fizik, se je posvetil risanju. Urejal je Pavliha, Cicibana in Petko. Najbolj prepoznaven je po stripu Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je desetletja polnil strani Pionirskega lista in Pila. Bil je mojster karikature. Ilustriral je nad 40 knjig, med njimi tri brata Vladimirja, misijonarja na Japonskem. Sledi je pustil tudi v Hiši eksperimentov, ki jo vodi njegov sin Miha. 

Tone Gorjup

spomin PavlihaCicibanstripkarikaturailustracijaMiha KosVladimir Kos kulturavzgojaizobraževanje

Graditelji slovenskega doma
Božo Kos (1931 – 2009)

Tokrat predstavljamo fizika, urednika, ilustratorja in satirika Boža Kosa, doma iz Maribora. Med vojno so bili izgnani v Srbijo. Čeprav je bil po izobrazbi fizik, se je posvetil risanju. Urejal je Pavliha, Cicibana in Petko. Najbolj prepoznaven je po stripu Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je desetletja polnil strani Pionirskega lista in Pila. Bil je mojster karikature. Ilustriral je nad 40 knjig, med njimi tri brata Vladimirja, misijonarja na Japonskem. Sledi je pustil tudi v Hiši eksperimentov, ki jo vodi njegov sin Miha. 

VEČ ...|21. 11. 2021
Božo Kos (1931 – 2009)

Tokrat predstavljamo fizika, urednika, ilustratorja in satirika Boža Kosa, doma iz Maribora. Med vojno so bili izgnani v Srbijo. Čeprav je bil po izobrazbi fizik, se je posvetil risanju. Urejal je Pavliha, Cicibana in Petko. Najbolj prepoznaven je po stripu Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je desetletja polnil strani Pionirskega lista in Pila. Bil je mojster karikature. Ilustriral je nad 40 knjig, med njimi tri brata Vladimirja, misijonarja na Japonskem. Sledi je pustil tudi v Hiši eksperimentov, ki jo vodi njegov sin Miha. 

Tone Gorjup

spomin PavlihaCicibanstripkarikaturailustracijaMiha KosVladimir Kos kulturavzgojaizobraževanje

Komentar Časnik.si
VEČ ...|3. 11. 2021
Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

Tamara Griesser Pečar

komentarEvropsko sodišče za človekove pravicesodstvolustracijatranzicijasvoboda izražanja

Komentar Časnik.si
Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

VEČ ...|3. 11. 2021
Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

Tamara Griesser Pečar

komentarEvropsko sodišče za človekove pravicesodstvolustracijatranzicijasvoboda izražanja

Naš gost
VEČ ...|1. 8. 2020
Damijan Stepančič

Naš gost je bil ilustrator Damijan Stepančič. Ukvarja se z mladinsko knjižno ilustracijo, stripi - je avtor nedavno izdanega stripa: Baraga, črna suknja med Indijanci. Ilustrira pa tudi za odrasle. Je prejemnik številnih nagrad. Kot vrhunski slovenski ilustrator je bil na predlog Slovenske sekcije IBBY [ibi] letos nominiran za Andersenovo nagrado.

Damijan Stepančič

Naš gost je bil ilustrator Damijan Stepančič. Ukvarja se z mladinsko knjižno ilustracijo, stripi - je avtor nedavno izdanega stripa: Baraga, črna suknja med Indijanci. Ilustrira pa tudi za odrasle. Je prejemnik številnih nagrad. Kot vrhunski slovenski ilustrator je bil na predlog Slovenske sekcije IBBY [ibi] letos nominiran za Andersenovo nagrado.

Damijana Medved

ilustracijastripFriderik BaragaZdravljica

Naš gost
Damijan Stepančič
Naš gost je bil ilustrator Damijan Stepančič. Ukvarja se z mladinsko knjižno ilustracijo, stripi - je avtor nedavno izdanega stripa: Baraga, črna suknja med Indijanci. Ilustrira pa tudi za odrasle. Je prejemnik številnih nagrad. Kot vrhunski slovenski ilustrator je bil na predlog Slovenske sekcije IBBY [ibi] letos nominiran za Andersenovo nagrado.
VEČ ...|1. 8. 2020
Damijan Stepančič
Naš gost je bil ilustrator Damijan Stepančič. Ukvarja se z mladinsko knjižno ilustracijo, stripi - je avtor nedavno izdanega stripa: Baraga, črna suknja med Indijanci. Ilustrira pa tudi za odrasle. Je prejemnik številnih nagrad. Kot vrhunski slovenski ilustrator je bil na predlog Slovenske sekcije IBBY [ibi] letos nominiran za Andersenovo nagrado.

Damijana Medved

ilustracijastripFriderik BaragaZdravljica

Kulturni utrinki
VEČ ...|28. 7. 2020
Umrla slikarka Melita Vovk, razstava 1920 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije

V 93. letu je umrla akademska slikarka in častna občanka Občine Bled Melita Vovk. Posvečala se je slikarstvu, grafiki, risbi, ilustraciji, scenografiji, kostumografiji in karikaturi. Leta 1953 je z drugimi slikarji osnovala Grupo 53. Skupaj je ilustrirala več kot 80 knjig, med drugim kot prva pravljico Juri Muri v Afriki. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo o letu 1920, ko so se zvrstili za slovensko območje izjemno pomembni politični dogodki: mirovni pogodbi z Madžarsko (trianonska) in Italijo (rapalska), koroški plebiscit, razmah protislove(a)nskega gibanja v Italiji in požig Narodnega doma v Trstu, menjavanju valute iz krone v dinar, stavkovni val železničarjev, prvi uradni obisk prestolonaslednika Aleksandra Karadžordževića in drugi.

Umrla slikarka Melita Vovk, razstava 1920 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije

V 93. letu je umrla akademska slikarka in častna občanka Občine Bled Melita Vovk. Posvečala se je slikarstvu, grafiki, risbi, ilustraciji, scenografiji, kostumografiji in karikaturi. Leta 1953 je z drugimi slikarji osnovala Grupo 53. Skupaj je ilustrirala več kot 80 knjig, med drugim kot prva pravljico Juri Muri v Afriki. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo o letu 1920, ko so se zvrstili za slovensko območje izjemno pomembni politični dogodki: mirovni pogodbi z Madžarsko (trianonska) in Italijo (rapalska), koroški plebiscit, razmah protislove(a)nskega gibanja v Italiji in požig Narodnega doma v Trstu, menjavanju valute iz krone v dinar, stavkovni val železničarjev, prvi uradni obisk prestolonaslednika Aleksandra Karadžordževića in drugi.

Marjan Bunič

kulturaslikarstvoilustracijamuzej1920

Kulturni utrinki
Umrla slikarka Melita Vovk, razstava 1920 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije
V 93. letu je umrla akademska slikarka in častna občanka Občine Bled Melita Vovk. Posvečala se je slikarstvu, grafiki, risbi, ilustraciji, scenografiji, kostumografiji in karikaturi. Leta 1953 je z drugimi slikarji osnovala Grupo 53. Skupaj je ilustrirala več kot 80 knjig, med drugim kot prva pravljico Juri Muri v Afriki. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo o letu 1920, ko so se zvrstili za slovensko območje izjemno pomembni politični dogodki: mirovni pogodbi z Madžarsko (trianonska) in Italijo (rapalska), koroški plebiscit, razmah protislove(a)nskega gibanja v Italiji in požig Narodnega doma v Trstu, menjavanju valute iz krone v dinar, stavkovni val železničarjev, prvi uradni obisk prestolonaslednika Aleksandra Karadžordževića in drugi.
VEČ ...|28. 7. 2020
Umrla slikarka Melita Vovk, razstava 1920 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije
V 93. letu je umrla akademska slikarka in častna občanka Občine Bled Melita Vovk. Posvečala se je slikarstvu, grafiki, risbi, ilustraciji, scenografiji, kostumografiji in karikaturi. Leta 1953 je z drugimi slikarji osnovala Grupo 53. Skupaj je ilustrirala več kot 80 knjig, med drugim kot prva pravljico Juri Muri v Afriki. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo o letu 1920, ko so se zvrstili za slovensko območje izjemno pomembni politični dogodki: mirovni pogodbi z Madžarsko (trianonska) in Italijo (rapalska), koroški plebiscit, razmah protislove(a)nskega gibanja v Italiji in požig Narodnega doma v Trstu, menjavanju valute iz krone v dinar, stavkovni val železničarjev, prvi uradni obisk prestolonaslednika Aleksandra Karadžordževića in drugi.

Marjan Bunič

kulturaslikarstvoilustracijamuzej1920

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna
VEČ ...|3. 10. 2025
Sveto leto vabi k osebni in družbeni zavzetosti

Stopili smo v zadnje tri mesece svetega ali jubilejnega leta. Leta, ki ga zaznamujejo besede »romarji upanja«. Mislim, da je to ugoden čas, da ponovno premislimo o tem, kakšen dar lahko prejmemo in kaj lahko še naredimo. Zase in za druge, za Cerkev in za družbo. V treh mesecih se lahko veliko prejme in naredi.

Sveto leto vabi k osebni in družbeni zavzetosti

Stopili smo v zadnje tri mesece svetega ali jubilejnega leta. Leta, ki ga zaznamujejo besede »romarji upanja«. Mislim, da je to ugoden čas, da ponovno premislimo o tem, kakšen dar lahko prejmemo in kaj lahko še naredimo. Zase in za druge, za Cerkev in za družbo. V treh mesecih se lahko veliko prejme in naredi.

Igor Bahovec

komentar

Za življenje
VEČ ...|4. 10. 2025
Kako živeti danes v duhu sv. Frančiška?

Vprašali smo se, ali je življenje nekaj, kar imamo, ali nekaj, kar smo? O vlogi hvaležnosti, sprejemanja in duhovne drže v življenju smo govorili na godovni dan zavetnika stvarstva Sv. Frančiška Asiškega. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete za.zivljenje@ognjisce.si!

Kako živeti danes v duhu sv. Frančiška?

Vprašali smo se, ali je življenje nekaj, kar imamo, ali nekaj, kar smo? O vlogi hvaležnosti, sprejemanja in duhovne drže v življenju smo govorili na godovni dan zavetnika stvarstva Sv. Frančiška Asiškega. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete za.zivljenje@ognjisce.si!

Blaž Lesnik

Frančišekduhovnostvzgojaživljenje

Svetovalnica
VEČ ...|9. 10. 2025
Črevesje - naši drugi možgani?

Spregovorili smo o povezavi med črevesjem in našim zdravjem. Kako delujejo naši drugi možgani, kot nekateri pravijo črevesju, in na kakšen način prehrana, stres in življenjski slog vplivajo na ravnovesje črevesnih bakterij? Z nami je bila dr. Teja Klančič.

Črevesje - naši drugi možgani?

Spregovorili smo o povezavi med črevesjem in našim zdravjem. Kako delujejo naši drugi možgani, kot nekateri pravijo črevesju, in na kakšen način prehrana, stres in življenjski slog vplivajo na ravnovesje črevesnih bakterij? Z nami je bila dr. Teja Klančič.

Blaž Lesnik

zdravječrevesjebakterijeprehranasvetovanje

Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|6. 10. 2025
Cerkev in država, sodelavki za skupno dobro?

V oddaji smo tokrat gostili dva duhovnika, dr. Janeza Juhanta in dr. Sebastjana Valentana, oba dobra poznavalca razmer v Cerkvi in družbi nasploh. Govorili smo o prostoru, ki odpira sodelovanje, o dialogu in njegovem pomanjkanju, o zgodovinskih nerazrešenih vprašanjih. 

Cerkev in država, sodelavki za skupno dobro?

V oddaji smo tokrat gostili dva duhovnika, dr. Janeza Juhanta in dr. Sebastjana Valentana, oba dobra poznavalca razmer v Cerkvi in družbi nasploh. Govorili smo o prostoru, ki odpira sodelovanje, o dialogu in njegovem pomanjkanju, o zgodovinskih nerazrešenih vprašanjih. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politika

Duhovna misel
VEČ ...|9. 10. 2025
Sklepni dotik

Fadis je bil eden največjih kiparjev stare Grčije. Pripovedujejo, da je bil izredno pazljiv in je z izredno skrbjo oblikoval zadnje udarce, s katerimi je oblikoval ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Sklepni dotik

Fadis je bil eden največjih kiparjev stare Grčije. Pripovedujejo, da je bil izredno pazljiv in je z izredno skrbjo oblikoval zadnje udarce, s katerimi je oblikoval ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ...|10. 10. 2025
Kremna špinača ali blitva

Kako pripraviti kremno špinačo ali blitvo, je vprašala poslušalka. Lahko jo pripravimo za omako ali prilogo, pravi sestra Nikolina. Špinačo očistimo in jo manjšo količino blanširamo - damo v vrelo vodo za 2-3 minute in vmes obrnemo. Poberemo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo, nato lahko blanširamo še drugo polovico špinače, če ni šla vsa v lonec. Vedno blanširamo manjšo količino, da bi se čim prej blanširala in s tem čim več ohranila dobrih snovi. Nato jo zrežemo ali zmiksamo. Če bomo delali omako, tako špinačo damo na prepraženo čebulo. Ta daje dober okus, dodamo tudi malo česna. Solimo in popramo, dodamo še mleko in kislo smetano. Med špinačo in blitvo pri pripravi ni velike razlike, pove sestra Nikolina, ima pa vsaka svoj okus in aromo. 

Kremna špinača ali blitva

Kako pripraviti kremno špinačo ali blitvo, je vprašala poslušalka. Lahko jo pripravimo za omako ali prilogo, pravi sestra Nikolina. Špinačo očistimo in jo manjšo količino blanširamo - damo v vrelo vodo za 2-3 minute in vmes obrnemo. Poberemo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo, nato lahko blanširamo še drugo polovico špinače, če ni šla vsa v lonec. Vedno blanširamo manjšo količino, da bi se čim prej blanširala in s tem čim več ohranila dobrih snovi. Nato jo zrežemo ali zmiksamo. Če bomo delali omako, tako špinačo damo na prepraženo čebulo. Ta daje dober okus, dodamo tudi malo česna. Solimo in popramo, dodamo še mleko in kislo smetano. Med špinačo in blitvo pri pripravi ni velike razlike, pove sestra Nikolina, ima pa vsaka svoj okus in aromo. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Rožni venec
VEČ ...|10. 10. 2025
Žalostni del dne 10. 10.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Žalostni del dne 10. 10.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Radio Ognjišče

Radijski roman
VEČ ...|9. 10. 2025
Pot do Resnice, 9. del

Anin mož dokončno spozna, da se je žena odločila dokončno prekiniti stike z njim.

Ana S. T., založba Ognjišče

Pot do Resnice, 9. del

Anin mož dokončno spozna, da se je žena odločila dokončno prekiniti stike z njim.

Ana S. T., založba Ognjišče

Mateja Subotičanec

knjiga

Ob radijskem ognjišču
VEČ ...|9. 10. 2025
Beti Jurkovič, Ivica Šerfezi, Fausto Leali, Cliff Richard

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini in k reševanju uganke:
0:03:59_IVICA ŠERFEZI - ZBOGOM MARIJA  
0:06:55_BETI JURKOVIČ - PRODAJALKA CVETJA  
0:09:27_SMOKIE - LAY BACK IN THE ARMS OF SOMEONE  
0:13:01_EDVIN FLISER - STARI ZVONIK  
0:16:17_Fausto Leali - A Chi  
0:20:25_Nicole - Ein Bißchen Frieden  
0:24:37_Irena Tratnik - Malo Miru  
0:28:18_CLIFF RICHARD - CONGRATULATIONS  
0:42:13_ČUDEŽNA POLJA - CVETJE V JESENI 
0:45:30_Celine Dion - Damour Ou Damitie  
0:50:42_Beatles - Please Mr. Postman  
0:53:28_FARAONI - MI LJUDJE SMO KOT MORJE  
0:58:17_PRO ARTE - LOLA  
1:01:33_PETER KENT - ITS A REAL GOOD FEELING  
1:05:50_PEPEL IN KRI - KOT NEKDO KI IMEL ME BO RAD  
1:10:17_Andrea Bocelli - Because We Believe  
1:16:34_TEREZA KESOVIJA - NONO MOJ DOBRI NONO  
1:20:10_ROD STEWART - HAVE YOU EVER SEEN THE RAIN  
1:23:02_PRETENDERS - HYMN TO HER  
1:28:09_ALENKA PINTERIČ - POVABI SREČO  

Beti Jurkovič, Ivica Šerfezi, Fausto Leali, Cliff Richard

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini in k reševanju uganke:
0:03:59_IVICA ŠERFEZI - ZBOGOM MARIJA  
0:06:55_BETI JURKOVIČ - PRODAJALKA CVETJA  
0:09:27_SMOKIE - LAY BACK IN THE ARMS OF SOMEONE  
0:13:01_EDVIN FLISER - STARI ZVONIK  
0:16:17_Fausto Leali - A Chi  
0:20:25_Nicole - Ein Bißchen Frieden  
0:24:37_Irena Tratnik - Malo Miru  
0:28:18_CLIFF RICHARD - CONGRATULATIONS  
0:42:13_ČUDEŽNA POLJA - CVETJE V JESENI 
0:45:30_Celine Dion - Damour Ou Damitie  
0:50:42_Beatles - Please Mr. Postman  
0:53:28_FARAONI - MI LJUDJE SMO KOT MORJE  
0:58:17_PRO ARTE - LOLA  
1:01:33_PETER KENT - ITS A REAL GOOD FEELING  
1:05:50_PEPEL IN KRI - KOT NEKDO KI IMEL ME BO RAD  
1:10:17_Andrea Bocelli - Because We Believe  
1:16:34_TEREZA KESOVIJA - NONO MOJ DOBRI NONO  
1:20:10_ROD STEWART - HAVE YOU EVER SEEN THE RAIN  
1:23:02_PRETENDERS - HYMN TO HER  
1:28:09_ALENKA PINTERIČ - POVABI SREČO  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Copyright © Radio Ognjišče 2018-2025