Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Alen Salihović

info ukrajina komentar politika aleš maver

16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Alen Salihović

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Alen Salihović

infoukrajinakomentarpolitikaaleš maver

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 10. 2025
Stalni diakon Matic Vidic o zadnjih dogodkih v Novem mestu

Nasilje v Novem mestu in smrt 48-letna očeta Aleša Šutarja, potem ko ga je močno poškodoval 21-letni Rom iz Šentjerneja, je pretreslo vso Slovenijo. Danes je stopil pred preiskovalnega sodnika, ki bo bo odločil o priporu, podaljšanju pridržanja ali morebitni izpustitvi na prostost. Kako doživlja dogodke stalni diakon in logoterapevt Matic Vidic in kaj bodo morali storiti politiki v zakonodaji? 

Stalni diakon Matic Vidic o zadnjih dogodkih v Novem mestu

Nasilje v Novem mestu in smrt 48-letna očeta Aleša Šutarja, potem ko ga je močno poškodoval 21-letni Rom iz Šentjerneja, je pretreslo vso Slovenijo. Danes je stopil pred preiskovalnega sodnika, ki bo bo odločil o priporu, podaljšanju pridržanja ali morebitni izpustitvi na prostost. Kako doživlja dogodke stalni diakon in logoterapevt Matic Vidic in kaj bodo morali storiti politiki v zakonodaji? 

info

Informativni prispevki

Stalni diakon Matic Vidic o zadnjih dogodkih v Novem mestu

Nasilje v Novem mestu in smrt 48-letna očeta Aleša Šutarja, potem ko ga je močno poškodoval 21-letni Rom iz Šentjerneja, je pretreslo vso Slovenijo. Danes je stopil pred preiskovalnega sodnika, ki bo bo odločil o priporu, podaljšanju pridržanja ali morebitni izpustitvi na prostost. Kako doživlja dogodke stalni diakon in logoterapevt Matic Vidic in kaj bodo morali storiti politiki v zakonodaji? 

VEČ ...|27. 10. 2025
Stalni diakon Matic Vidic o zadnjih dogodkih v Novem mestu

Nasilje v Novem mestu in smrt 48-letna očeta Aleša Šutarja, potem ko ga je močno poškodoval 21-letni Rom iz Šentjerneja, je pretreslo vso Slovenijo. Danes je stopil pred preiskovalnega sodnika, ki bo bo odločil o priporu, podaljšanju pridržanja ali morebitni izpustitvi na prostost. Kako doživlja dogodke stalni diakon in logoterapevt Matic Vidic in kaj bodo morali storiti politiki v zakonodaji? 

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 10. 2025
Družinska terapevtka Katja Knez Steinbuch zakon podpira, čeprav ni idealen

Predlog zakona o psihoterapiji ureja področje izvajanja psihoterapije, ki je bilo v Sloveniji predolgo neurejeno, saj lahko danes te storitve izvaja vsakdo brez ustrezne izobrazbe in brez ustreznega nadzora. Kako na zakon gledajo psihoterapevti in kakšna stališča je prinesla okrogla miza, ki so jo pripravili skupaj s pacienti in predstavniki združenj, smo slišali v pogovoru z družinsko terapevtko Katjo Knez Steinbuch, ki pravi, da zakon podpira, čeprav ni idealen.

Družinska terapevtka Katja Knez Steinbuch zakon podpira, čeprav ni idealen

Predlog zakona o psihoterapiji ureja področje izvajanja psihoterapije, ki je bilo v Sloveniji predolgo neurejeno, saj lahko danes te storitve izvaja vsakdo brez ustrezne izobrazbe in brez ustreznega nadzora. Kako na zakon gledajo psihoterapevti in kakšna stališča je prinesla okrogla miza, ki so jo pripravili skupaj s pacienti in predstavniki združenj, smo slišali v pogovoru z družinsko terapevtko Katjo Knez Steinbuch, ki pravi, da zakon podpira, čeprav ni idealen.

info

Informativni prispevki

Družinska terapevtka Katja Knez Steinbuch zakon podpira, čeprav ni idealen

Predlog zakona o psihoterapiji ureja področje izvajanja psihoterapije, ki je bilo v Sloveniji predolgo neurejeno, saj lahko danes te storitve izvaja vsakdo brez ustrezne izobrazbe in brez ustreznega nadzora. Kako na zakon gledajo psihoterapevti in kakšna stališča je prinesla okrogla miza, ki so jo pripravili skupaj s pacienti in predstavniki združenj, smo slišali v pogovoru z družinsko terapevtko Katjo Knez Steinbuch, ki pravi, da zakon podpira, čeprav ni idealen.

VEČ ...|24. 10. 2025
Družinska terapevtka Katja Knez Steinbuch zakon podpira, čeprav ni idealen

Predlog zakona o psihoterapiji ureja področje izvajanja psihoterapije, ki je bilo v Sloveniji predolgo neurejeno, saj lahko danes te storitve izvaja vsakdo brez ustrezne izobrazbe in brez ustreznega nadzora. Kako na zakon gledajo psihoterapevti in kakšna stališča je prinesla okrogla miza, ki so jo pripravili skupaj s pacienti in predstavniki združenj, smo slišali v pogovoru z družinsko terapevtko Katjo Knez Steinbuch, ki pravi, da zakon podpira, čeprav ni idealen.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 10. 2025
Jani Kramar iz društva Hospic o spremljanju bolnikov v zadnjem obdobju življenja

V dneh pred praznikom Vseh svetih več premišljujemo o naši minljivosti, o smrti. O tem, kaj je dostojanstvena smrt, gotovo iz prve roke lahko povedo sodelavci Slovenskega društva Hospic. Janij Kramar nam je v pogovoru povedal, da svojce opolnomočijo, da so ob domačem, ko odhaja s tega sveta, kar jim pomaga ne le bolje žalovati, ampak tudi ustvarjati bolj sočutno družbo.

Jani Kramar iz društva Hospic o spremljanju bolnikov v zadnjem obdobju življenja

V dneh pred praznikom Vseh svetih več premišljujemo o naši minljivosti, o smrti. O tem, kaj je dostojanstvena smrt, gotovo iz prve roke lahko povedo sodelavci Slovenskega društva Hospic. Janij Kramar nam je v pogovoru povedal, da svojce opolnomočijo, da so ob domačem, ko odhaja s tega sveta, kar jim pomaga ne le bolje žalovati, ampak tudi ustvarjati bolj sočutno družbo.

info družba izobraževanje odnosi pogovor politika svetovanje zdravstvo

Informativni prispevki

Jani Kramar iz društva Hospic o spremljanju bolnikov v zadnjem obdobju življenja

V dneh pred praznikom Vseh svetih več premišljujemo o naši minljivosti, o smrti. O tem, kaj je dostojanstvena smrt, gotovo iz prve roke lahko povedo sodelavci Slovenskega društva Hospic. Janij Kramar nam je v pogovoru povedal, da svojce opolnomočijo, da so ob domačem, ko odhaja s tega sveta, kar jim pomaga ne le bolje žalovati, ampak tudi ustvarjati bolj sočutno družbo.

VEČ ...|24. 10. 2025
Jani Kramar iz društva Hospic o spremljanju bolnikov v zadnjem obdobju življenja

V dneh pred praznikom Vseh svetih več premišljujemo o naši minljivosti, o smrti. O tem, kaj je dostojanstvena smrt, gotovo iz prve roke lahko povedo sodelavci Slovenskega društva Hospic. Janij Kramar nam je v pogovoru povedal, da svojce opolnomočijo, da so ob domačem, ko odhaja s tega sveta, kar jim pomaga ne le bolje žalovati, ampak tudi ustvarjati bolj sočutno družbo.

Radio Ognjišče

info družba izobraževanje odnosi pogovor politika svetovanje zdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 10. 2025
Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Slovensko gospodarstvo se ohlaja. Število delovno aktivnih se zmanjšuje, na GZS pa vlado zaradi zaostrenih okoliščin vnovič pozivajo k aktivaciji sheme skrajšanega delovnega časa. Čeprav se razmere slabšajo tudi v trgovinskih partnericah naše države, je prihodnje leto v Sloveniji spet pričakovati približno dve odstotno gospodarsko rast. O omenjenem je za naš radio spregovoril glavni analitik na GZS Bojan Ivanc.

Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Slovensko gospodarstvo se ohlaja. Število delovno aktivnih se zmanjšuje, na GZS pa vlado zaradi zaostrenih okoliščin vnovič pozivajo k aktivaciji sheme skrajšanega delovnega časa. Čeprav se razmere slabšajo tudi v trgovinskih partnericah naše države, je prihodnje leto v Sloveniji spet pričakovati približno dve odstotno gospodarsko rast. O omenjenem je za naš radio spregovoril glavni analitik na GZS Bojan Ivanc.

info družba politika pogovor

Informativni prispevki

Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Slovensko gospodarstvo se ohlaja. Število delovno aktivnih se zmanjšuje, na GZS pa vlado zaradi zaostrenih okoliščin vnovič pozivajo k aktivaciji sheme skrajšanega delovnega časa. Čeprav se razmere slabšajo tudi v trgovinskih partnericah naše države, je prihodnje leto v Sloveniji spet pričakovati približno dve odstotno gospodarsko rast. O omenjenem je za naš radio spregovoril glavni analitik na GZS Bojan Ivanc.

VEČ ...|17. 10. 2025
Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Slovensko gospodarstvo se ohlaja. Število delovno aktivnih se zmanjšuje, na GZS pa vlado zaradi zaostrenih okoliščin vnovič pozivajo k aktivaciji sheme skrajšanega delovnega časa. Čeprav se razmere slabšajo tudi v trgovinskih partnericah naše države, je prihodnje leto v Sloveniji spet pričakovati približno dve odstotno gospodarsko rast. O omenjenem je za naš radio spregovoril glavni analitik na GZS Bojan Ivanc.

Andrej Šinko

info družba politika pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 10. 2025
Poslanec Žakelj o zasedanju parlamentarcev iz članic zveze NATO v Sloveniji

Parlamentarna skupščina zveze NATO je končala zasedanje, ki se je tokrat odvijalo v Sloveniji. Po besedah vodje slovenske delegacije Janeza Žaklja parlamentarci iz 46 držav članic iz Slovenije odhajajo zadovoljni in navdušeni nad njenimi lepotami, sama vsebina zasedanja pa se je dotikala zlasti varnostnih izzivov.

Poslanec Žakelj o zasedanju parlamentarcev iz članic zveze NATO v Sloveniji

Parlamentarna skupščina zveze NATO je končala zasedanje, ki se je tokrat odvijalo v Sloveniji. Po besedah vodje slovenske delegacije Janeza Žaklja parlamentarci iz 46 držav članic iz Slovenije odhajajo zadovoljni in navdušeni nad njenimi lepotami, sama vsebina zasedanja pa se je dotikala zlasti varnostnih izzivov.

info politika Ukrajina

Informativni prispevki

Poslanec Žakelj o zasedanju parlamentarcev iz članic zveze NATO v Sloveniji

Parlamentarna skupščina zveze NATO je končala zasedanje, ki se je tokrat odvijalo v Sloveniji. Po besedah vodje slovenske delegacije Janeza Žaklja parlamentarci iz 46 držav članic iz Slovenije odhajajo zadovoljni in navdušeni nad njenimi lepotami, sama vsebina zasedanja pa se je dotikala zlasti varnostnih izzivov.

VEČ ...|13. 10. 2025
Poslanec Žakelj o zasedanju parlamentarcev iz članic zveze NATO v Sloveniji

Parlamentarna skupščina zveze NATO je končala zasedanje, ki se je tokrat odvijalo v Sloveniji. Po besedah vodje slovenske delegacije Janeza Žaklja parlamentarci iz 46 držav članic iz Slovenije odhajajo zadovoljni in navdušeni nad njenimi lepotami, sama vsebina zasedanja pa se je dotikala zlasti varnostnih izzivov.

Radio Ognjišče

info politika Ukrajina

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 10. 2025
Janez Žakelj o zasedanju Nata v Sloveniji

V luči še vedno trajajoče vojne v Ukrajini pa se je izteklo letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze NATO. Gostiteljica je bila Slovenija, ki je tako zasedanje prvič gostila leta 2005. 20 let pozneje se zavezništvo sooča z novimi varnostnimi izzivi, več kot 300 predstavnikov 46 držav članic se je zato v razpravi osredotočilo predvsem na enotnost zavezništva v času vse večjih napetosti. Tanja Dominko je poklicala vodjo slovenske delegacije Janeza Žaklja. 

Janez Žakelj o zasedanju Nata v Sloveniji

V luči še vedno trajajoče vojne v Ukrajini pa se je izteklo letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze NATO. Gostiteljica je bila Slovenija, ki je tako zasedanje prvič gostila leta 2005. 20 let pozneje se zavezništvo sooča z novimi varnostnimi izzivi, več kot 300 predstavnikov 46 držav članic se je zato v razpravi osredotočilo predvsem na enotnost zavezništva v času vse večjih napetosti. Tanja Dominko je poklicala vodjo slovenske delegacije Janeza Žaklja. 

info

Informativni prispevki

Janez Žakelj o zasedanju Nata v Sloveniji

V luči še vedno trajajoče vojne v Ukrajini pa se je izteklo letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze NATO. Gostiteljica je bila Slovenija, ki je tako zasedanje prvič gostila leta 2005. 20 let pozneje se zavezništvo sooča z novimi varnostnimi izzivi, več kot 300 predstavnikov 46 držav članic se je zato v razpravi osredotočilo predvsem na enotnost zavezništva v času vse večjih napetosti. Tanja Dominko je poklicala vodjo slovenske delegacije Janeza Žaklja. 

VEČ ...|13. 10. 2025
Janez Žakelj o zasedanju Nata v Sloveniji

V luči še vedno trajajoče vojne v Ukrajini pa se je izteklo letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze NATO. Gostiteljica je bila Slovenija, ki je tako zasedanje prvič gostila leta 2005. 20 let pozneje se zavezništvo sooča z novimi varnostnimi izzivi, več kot 300 predstavnikov 46 držav članic se je zato v razpravi osredotočilo predvsem na enotnost zavezništva v času vse večjih napetosti. Tanja Dominko je poklicala vodjo slovenske delegacije Janeza Žaklja. 

Tanja Dominko

info

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 10. 2025
Zdravko Počivalšek o ovrženi ovadbi

Specializirano državno tožilstvo je zavrglo ovadbo zoper nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška zaradi posla z ventilatorji v času epidemije covida. 

Zdravko Počivalšek o ovrženi ovadbi

Specializirano državno tožilstvo je zavrglo ovadbo zoper nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška zaradi posla z ventilatorji v času epidemije covida. 

info pogovor politika info

Informativni prispevki

Zdravko Počivalšek o ovrženi ovadbi

Specializirano državno tožilstvo je zavrglo ovadbo zoper nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška zaradi posla z ventilatorji v času epidemije covida. 

VEČ ...|9. 10. 2025
Zdravko Počivalšek o ovrženi ovadbi

Specializirano državno tožilstvo je zavrglo ovadbo zoper nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška zaradi posla z ventilatorji v času epidemije covida. 

Radio Ognjišče

info pogovor politika info

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 10. 2025
Peter Merše o sodni preiskavi proti Robertu Golobu in političnih posledicah

Sodna preiskava lahko poteka več let ali pa se z določenim namenom hitro konča. Vsekakor ne moremo mimo dejstva, da do takšnih postopkov zadnja leta prihaja v času pred volitvami. »Če je tukaj res v ozadju kakšen drug interes, lahko to pomeni, da imajo določene strukture v ozadju interes, da se omeji domet Roberta Goloba, torej da ne bi še en mandat tako premočno zmagal, kot se je to zgodilo leta 2022 in posledično tako zelo samopašno vladal, kot je to počel ta mandat, lahko pa ga tudi po svoje tik pred zdajci opravičijo in na ta način ustvarijo vtis čistosti, brezmadežnosti, kar bi omogočilo recimo koalicijsko sodelovanje s kakšnimi bolj izbirčnimi morebitnimi koalicijskimi partnerji,« pravi Merše.

Peter Merše o sodni preiskavi proti Robertu Golobu in političnih posledicah

Sodna preiskava lahko poteka več let ali pa se z določenim namenom hitro konča. Vsekakor ne moremo mimo dejstva, da do takšnih postopkov zadnja leta prihaja v času pred volitvami. »Če je tukaj res v ozadju kakšen drug interes, lahko to pomeni, da imajo določene strukture v ozadju interes, da se omeji domet Roberta Goloba, torej da ne bi še en mandat tako premočno zmagal, kot se je to zgodilo leta 2022 in posledično tako zelo samopašno vladal, kot je to počel ta mandat, lahko pa ga tudi po svoje tik pred zdajci opravičijo in na ta način ustvarijo vtis čistosti, brezmadežnosti, kar bi omogočilo recimo koalicijsko sodelovanje s kakšnimi bolj izbirčnimi morebitnimi koalicijskimi partnerji,« pravi Merše.

info pogovor politika

Informativni prispevki

Peter Merše o sodni preiskavi proti Robertu Golobu in političnih posledicah

Sodna preiskava lahko poteka več let ali pa se z določenim namenom hitro konča. Vsekakor ne moremo mimo dejstva, da do takšnih postopkov zadnja leta prihaja v času pred volitvami. »Če je tukaj res v ozadju kakšen drug interes, lahko to pomeni, da imajo določene strukture v ozadju interes, da se omeji domet Roberta Goloba, torej da ne bi še en mandat tako premočno zmagal, kot se je to zgodilo leta 2022 in posledično tako zelo samopašno vladal, kot je to počel ta mandat, lahko pa ga tudi po svoje tik pred zdajci opravičijo in na ta način ustvarijo vtis čistosti, brezmadežnosti, kar bi omogočilo recimo koalicijsko sodelovanje s kakšnimi bolj izbirčnimi morebitnimi koalicijskimi partnerji,« pravi Merše.

VEČ ...|7. 10. 2025
Peter Merše o sodni preiskavi proti Robertu Golobu in političnih posledicah

Sodna preiskava lahko poteka več let ali pa se z določenim namenom hitro konča. Vsekakor ne moremo mimo dejstva, da do takšnih postopkov zadnja leta prihaja v času pred volitvami. »Če je tukaj res v ozadju kakšen drug interes, lahko to pomeni, da imajo določene strukture v ozadju interes, da se omeji domet Roberta Goloba, torej da ne bi še en mandat tako premočno zmagal, kot se je to zgodilo leta 2022 in posledično tako zelo samopašno vladal, kot je to počel ta mandat, lahko pa ga tudi po svoje tik pred zdajci opravičijo in na ta način ustvarijo vtis čistosti, brezmadežnosti, kar bi omogočilo recimo koalicijsko sodelovanje s kakšnimi bolj izbirčnimi morebitnimi koalicijskimi partnerji,« pravi Merše.

Radio Ognjišče

info pogovor politika

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|24. 10. 2025
Nezaupanje v novinarstvo in cunami na obzorju

Nedavno sem, na sicer izjemni prireditvi, avdio festival, ki jo prireja naša nacionalna RTV hiša, poslušal eno najuspešnejših direktoric nacionalnega radia, natančneje, švedskega. Presenetila me je z neposrednostjo in nekakšno domačnostjo, ki pa ni prekrila strokovnosti. Presenetila pa je tudi gostitelja, z njo se je pogovarjal kar direktor Radia Slovenija.

Nezaupanje v novinarstvo in cunami na obzorju

Nedavno sem, na sicer izjemni prireditvi, avdio festival, ki jo prireja naša nacionalna RTV hiša, poslušal eno najuspešnejših direktoric nacionalnega radia, natančneje, švedskega. Presenetila me je z neposrednostjo in nekakšno domačnostjo, ki pa ni prekrila strokovnosti. Presenetila pa je tudi gostitelja, z njo se je pogovarjal kar direktor Radia Slovenija.

Tadej Sadar

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 10. 2025
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 10. 2025
Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Program zadnjega tedna

VEČ ...|28. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. oktober 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. oktober 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|21. 10. 2025
Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Tadej Sadar

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 10. 2025
Jenkova nagrada Branku Senegačniku - Koncert Luka Debevec Mayer

Pesnik Brane Senegačnik je letošnji prejemnik Jenkove nagrade, ki jo za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Prejel jo je za zbirko Prosojnosti. V Sloveniji je spet na koncertni turneji priznani argentinski bas-baritonist Luka Debevec Mayer. Ta bo med drugim nastopil v cerkvi sv. Volbenka v Zelšah pri Cerknici, ta petek, 31. oktobra.

Jenkova nagrada Branku Senegačniku - Koncert Luka Debevec Mayer

Pesnik Brane Senegačnik je letošnji prejemnik Jenkove nagrade, ki jo za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Prejel jo je za zbirko Prosojnosti. V Sloveniji je spet na koncertni turneji priznani argentinski bas-baritonist Luka Debevec Mayer. Ta bo med drugim nastopil v cerkvi sv. Volbenka v Zelšah pri Cerknici, ta petek, 31. oktobra.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaglasbaLuka Debevec MayerBrane Senegačnik

Spominjamo se

VEČ ...|28. 10. 2025
Spominjamo se dne 28. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|28. 10. 2025
Nadevana jabolka

Za to sladico vzamemo kisla jabolka, sorte zlati delišes. Operemo jih in s posebnim pripomočkom očistimo koščice. Pripravimo nadev: lahko je kokosov, orehov, lešnikov, mešan ... Za kokosov nadev kokosovo moko v ponvi z malo sladkorja pražimo na suho ter stalno mešamo. Ko zadiši in porumeni, ga stresemo v skledo, kjer je že pripravljena moka. Dodamo še v rumu namočene rozine in kakšno žlico smetane. Orehov nadeva pa naredimo podobno kot pri potici. Z nadevom dobro napolnimo jabolka, če nam ostane, ga lahko naložimo že na vrhu. Jabolka odlagamo na pekač, namazan z maslom, tesno drugega od drugega. V pekač prilijemo malo sladkega mleka. Damo v 180 stopinj Celzija vročo pečico. Ko se že barva jabolk spreminja, zmanjšamo na 160  in mirno pečemo približno eno uro. Po potrebi pekač obrnemo, da bo vse enakomerno pečeno. Za lepši izdelek jabolka namažemo z maslom. Ko so jabolka pečena, jih vzamemo iz pečice. 

Nadevana jabolka

Za to sladico vzamemo kisla jabolka, sorte zlati delišes. Operemo jih in s posebnim pripomočkom očistimo koščice. Pripravimo nadev: lahko je kokosov, orehov, lešnikov, mešan ... Za kokosov nadev kokosovo moko v ponvi z malo sladkorja pražimo na suho ter stalno mešamo. Ko zadiši in porumeni, ga stresemo v skledo, kjer je že pripravljena moka. Dodamo še v rumu namočene rozine in kakšno žlico smetane. Orehov nadeva pa naredimo podobno kot pri potici. Z nadevom dobro napolnimo jabolka, če nam ostane, ga lahko naložimo že na vrhu. Jabolka odlagamo na pekač, namazan z maslom, tesno drugega od drugega. V pekač prilijemo malo sladkega mleka. Damo v 180 stopinj Celzija vročo pečico. Ko se že barva jabolk spreminja, zmanjšamo na 160  in mirno pečemo približno eno uro. Po potrebi pekač obrnemo, da bo vse enakomerno pečeno. Za lepši izdelek jabolka namažemo z maslom. Ko so jabolka pečena, jih vzamemo iz pečice. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 10. 2025
Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo