Mednarodni dan esperanta in jezikovne pravičnosti

Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi. 

O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti. 

Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

60 let SKM na Švedskem

V Vadsteni na Švedskem so se pred binkoštnim praznikom znova zbrali naši rojaki, ki živijo na Švedskem. Tokrat so se Bogu zahvalili za 60. jubilej Slovenske katoliške misije. Sveto mašo je daroval domači škof Anders kardinal Arborelius, iz Slovenije je dobro voljo in muziko prinesel Kvintet Dori.  Več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski.

Mira Milavec: Dva meseca sem rabila, da sem sprejela, da je vojna

Vojna v Ukrajini dobiva vedno nove razsežnosti. Čeprav so boji večinoma omejeni na Vzhod države, pa se sirene nekajkrat na teden oglasijo tudi po drugih mestih, nam je povedala Mira Milavec, ki živi na Zahodnem delu države. »Razočaran sem«, je poudarila, »vendar grem naprej, ker ljudje potrebujejo pomoč.«

Pridiga duhovnika Karla Bolčine ob pogrebu Borisa Pahorja

Na pokopališču pri sv. Ani v Trstu so se poslovili od tržaškega pisatelja in akademika Borisa Pahorja, pričevalca grozot 20. stoletja. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je poudaril, da mu je Bog, ob številnih preizkušnja podaril tudi številne talente.

Pogreb Borisa Pahorja

Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani so se dopoldne poslovili od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki javnega in kulturnega življenja se je zbralo veliko ljudi. Pogrebno mašo je daroval škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina. V pridigi je dejal, da je Boris Pahor vse življenje pisal in govoril o svojem razočaranju in obenem upanju, o trpljenju in obenem odrešenju, o grenkobi in obenem tolažbi.

Vtisi udeležencev z romanja po Franciji

Romarji, ki so se za pot v Francijo odločili prek Radia Ognjišče in agencije Aritours, so bili navdušeni, pravijo, da se bodo gotovo še kdaj pridružili.