Varstveno-delovni center Tončke Hočevar praznuje 55 let delovanja

Tudi tokrat smo z direktorjem Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar iz Ljubljane Slavkom Bolčevićem govorili o avtizmu. Njihov Center letos praznuje 55 let delovanja. Ustanovljen je bil leta 1968 in je tako najstarejši varstveno-delovni center za odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju v Sloveniji.

s. Meta Potočnik

pomoč staršem avtistični spekter dnevni centri

12. 4. 2023
Varstveno-delovni center Tončke Hočevar praznuje 55 let delovanja

Tudi tokrat smo z direktorjem Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar iz Ljubljane Slavkom Bolčevićem govorili o avtizmu. Njihov Center letos praznuje 55 let delovanja. Ustanovljen je bil leta 1968 in je tako najstarejši varstveno-delovni center za odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju v Sloveniji.

s. Meta Potočnik

VEČ ...|12. 4. 2023
Varstveno-delovni center Tončke Hočevar praznuje 55 let delovanja

Tudi tokrat smo z direktorjem Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar iz Ljubljane Slavkom Bolčevićem govorili o avtizmu. Njihov Center letos praznuje 55 let delovanja. Ustanovljen je bil leta 1968 in je tako najstarejši varstveno-delovni center za odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju v Sloveniji.

s. Meta Potočnik

pomoč staršemavtistični spekterdnevni centri

Življenje išče pot

VEČ ...|4. 4. 2025
E- oskrba na domu prinaša več varnosti in samostojnosti

Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako  uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije 

E- oskrba na domu prinaša več varnosti in samostojnosti

Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako  uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije 

E-oskrba na domu Telekom Slovenije rdeči gumb

Življenje išče pot

E- oskrba na domu prinaša več varnosti in samostojnosti

Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako  uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije 

VEČ ...|4. 4. 2025
E- oskrba na domu prinaša več varnosti in samostojnosti

Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako  uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije 

s. Meta Potočnik

E-oskrba na domu Telekom Slovenije rdeči gumb

Življenje išče pot

VEČ ...|2. 4. 2025
Se znam odklopiti od zaslonov?

V Tednu katoliškega šolstva so  letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne:  zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.

Se znam odklopiti od zaslonov?

V Tednu katoliškega šolstva so  letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne:  zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.

Teden katoliškega šolstva uporaba pametnih telefonov odklop.net

Življenje išče pot

Se znam odklopiti od zaslonov?

V Tednu katoliškega šolstva so  letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne:  zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.

VEČ ...|2. 4. 2025
Se znam odklopiti od zaslonov?

V Tednu katoliškega šolstva so  letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne:  zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.

s. Meta Potočnik

Teden katoliškega šolstva uporaba pametnih telefonov odklop.net

Življenje išče pot

VEČ ...|31. 3. 2025
Bi dijaki zmogli preživeti odklop pametnega telefona?

V Tednu katoliškega šolstva smo Tilna in Juša, dijaka Škofijske klasične gimnazije, vprašali, kako bi preživela z začasnim odklopom od pametnih naprav in kako šola poskrbi za koristne načine prostega časa med odmori. Povedala sta tudi, kako bosta vzgajala otroke na tem področju. 

Bi dijaki zmogli preživeti odklop pametnega telefona?

V Tednu katoliškega šolstva smo Tilna in Juša, dijaka Škofijske klasične gimnazije, vprašali, kako bi preživela z začasnim odklopom od pametnih naprav in kako šola poskrbi za koristne načine prostega časa med odmori. Povedala sta tudi, kako bosta vzgajala otroke na tem področju. 

pametni telefoni alternative samoomejevanje

Življenje išče pot

Bi dijaki zmogli preživeti odklop pametnega telefona?

V Tednu katoliškega šolstva smo Tilna in Juša, dijaka Škofijske klasične gimnazije, vprašali, kako bi preživela z začasnim odklopom od pametnih naprav in kako šola poskrbi za koristne načine prostega časa med odmori. Povedala sta tudi, kako bosta vzgajala otroke na tem področju. 

VEČ ...|31. 3. 2025
Bi dijaki zmogli preživeti odklop pametnega telefona?

V Tednu katoliškega šolstva smo Tilna in Juša, dijaka Škofijske klasične gimnazije, vprašali, kako bi preživela z začasnim odklopom od pametnih naprav in kako šola poskrbi za koristne načine prostega časa med odmori. Povedala sta tudi, kako bosta vzgajala otroke na tem področju. 

s. Meta Potočnik

pametni telefoni alternative samoomejevanje

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 3. 2025
Etične meje odločanja pri paliativnih bolnikih

Izr. prof. dr. Urh Grošelj  je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi. 

Etične meje odločanja pri paliativnih bolnikih

Izr. prof. dr. Urh Grošelj  je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi. 

medicinska etika redke bolezni evtanazija

Življenje išče pot

Etične meje odločanja pri paliativnih bolnikih

Izr. prof. dr. Urh Grošelj  je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi. 

VEČ ...|28. 3. 2025
Etične meje odločanja pri paliativnih bolnikih

Izr. prof. dr. Urh Grošelj  je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi. 

s. Meta Potočnik

medicinska etika redke bolezni evtanazija

Življenje išče pot

VEČ ...|26. 3. 2025
Žalovanje se začne ob novici neozdravljive bolezni

Vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović  je predstavila svoje izkušenj in podala koristne nasvete za žalovanje otrok. 

Žalovanje se začne ob novici neozdravljive bolezni

Vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović  je predstavila svoje izkušenj in podala koristne nasvete za žalovanje otrok. 

žalovanje paliativa Slovensko društvo hospic

Življenje išče pot

Žalovanje se začne ob novici neozdravljive bolezni

Vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović  je predstavila svoje izkušenj in podala koristne nasvete za žalovanje otrok. 

VEČ ...|26. 3. 2025
Žalovanje se začne ob novici neozdravljive bolezni

Vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović  je predstavila svoje izkušenj in podala koristne nasvete za žalovanje otrok. 

s. Meta Potočnik

žalovanje paliativa Slovensko društvo hospic

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 3. 2025
Kdo je človek, ki umira in česa si želi?

Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju. 

Kdo je človek, ki umira in česa si želi?

Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju. 

Univerza Sigmunda Freuda žalovanje paliativa

Življenje išče pot

Kdo je človek, ki umira in česa si želi?

Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju. 

VEČ ...|24. 3. 2025
Kdo je človek, ki umira in česa si želi?

Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju. 

s. Meta Potočnik

Univerza Sigmunda Freuda žalovanje paliativa

Življenje išče pot

VEČ ...|21. 3. 2025
Več kot 35 let že ureja pokopališča v Mokronogu

Jože Novak je prejemnik občinskega priznanja za več kot 50 let zglednega dela v župniji Mokronog, še posebej za 35 let skrbi za urejenost vseh treh pokopališč. Kot prostovoljec je bil aktiven tudi v drugih lokalnih organizacijah v dobro vseh prebivalcev občine. 

Več kot 35 let že ureja pokopališča v Mokronogu

Jože Novak je prejemnik občinskega priznanja za več kot 50 let zglednega dela v župniji Mokronog, še posebej za 35 let skrbi za urejenost vseh treh pokopališč. Kot prostovoljec je bil aktiven tudi v drugih lokalnih organizacijah v dobro vseh prebivalcev občine. 

župnija Mokronog urejanje pokopališč prostovoljstvo.

Življenje išče pot

Več kot 35 let že ureja pokopališča v Mokronogu

Jože Novak je prejemnik občinskega priznanja za več kot 50 let zglednega dela v župniji Mokronog, še posebej za 35 let skrbi za urejenost vseh treh pokopališč. Kot prostovoljec je bil aktiven tudi v drugih lokalnih organizacijah v dobro vseh prebivalcev občine. 

VEČ ...|21. 3. 2025
Več kot 35 let že ureja pokopališča v Mokronogu

Jože Novak je prejemnik občinskega priznanja za več kot 50 let zglednega dela v župniji Mokronog, še posebej za 35 let skrbi za urejenost vseh treh pokopališč. Kot prostovoljec je bil aktiven tudi v drugih lokalnih organizacijah v dobro vseh prebivalcev občine. 

s. Meta Potočnik

župnija Mokronog urejanje pokopališč prostovoljstvo.

Življenje išče pot

VEČ ...|19. 3. 2025
Je cesta res primeren prostor za oglaševanje?

V naši državi imamo izredno veliko število obcestnih panojev, s katerimi nas želijo podjetja prepričati, da potrebujemo prav njihov produkt. Zato so pri Agenciji za varnost prometa izvedli anketo med vozniki. Nekaj rezultatov je komentirala predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo Gordana Grahe, ki je poudarila, da je stališče sektorja, da cesta ni medij za oglaševanje.

Je cesta res primeren prostor za oglaševanje?

V naši državi imamo izredno veliko število obcestnih panojev, s katerimi nas želijo podjetja prepričati, da potrebujemo prav njihov produkt. Zato so pri Agenciji za varnost prometa izvedli anketo med vozniki. Nekaj rezultatov je komentirala predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo Gordana Grahe, ki je poudarila, da je stališče sektorja, da cesta ni medij za oglaševanje.

oglasni panoji varnost prometa zakonodaja

Življenje išče pot

Je cesta res primeren prostor za oglaševanje?

V naši državi imamo izredno veliko število obcestnih panojev, s katerimi nas želijo podjetja prepričati, da potrebujemo prav njihov produkt. Zato so pri Agenciji za varnost prometa izvedli anketo med vozniki. Nekaj rezultatov je komentirala predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo Gordana Grahe, ki je poudarila, da je stališče sektorja, da cesta ni medij za oglaševanje.

VEČ ...|19. 3. 2025
Je cesta res primeren prostor za oglaševanje?

V naši državi imamo izredno veliko število obcestnih panojev, s katerimi nas želijo podjetja prepričati, da potrebujemo prav njihov produkt. Zato so pri Agenciji za varnost prometa izvedli anketo med vozniki. Nekaj rezultatov je komentirala predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo Gordana Grahe, ki je poudarila, da je stališče sektorja, da cesta ni medij za oglaševanje.

s. Meta Potočnik

oglasni panoji varnost prometa zakonodaja

Življenje išče pot
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
s. Meta Potočnik

s. Meta Potočnik

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|2. 4. 2025
Katoliške šole - kako naprej?

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem. 

Katoliške šole - kako naprej?

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem. 

Tanja Dominko

politikaživljenje

Doživetja narave

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeESAGoChileGaianočno neboopazovanje

Moja zgodba

VEČ ...|30. 3. 2025
Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAndrej KarlinŽeljko Oset

Komentar tedna

VEČ ...|4. 4. 2025
Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Luka Gojkošek

komentar

Naš gost

VEČ ...|29. 3. 2025
Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Jure Sešek

spominživljenjeDejan Fabčičparalimpijskizbor Ipavska

Ritem srca

VEČ ...|4. 4. 2025
Nova Mana vabi na koncert 10. aprila

Vam je poznano ime skupine Mana? Prav gotovo poznate vsaj katero od njihovih pesmi, ki so leta 2009 izšle na njihovem edinem albumu Ti. Po mnogih letih pa se glasbena zapuščina Alenka Zwitterja oživlja in spravlja v življenje pod okriljem nove glasbene zasedbe: Nova Mana.

Več o njihovem ustvarjanju in koncertu, ki ga pripravljajo sta v pogovoru z Blažem Lesnikom razkrila Maša Leskovar in Primož Križaj.

Nova Mana vabi na koncert 10. aprila

Vam je poznano ime skupine Mana? Prav gotovo poznate vsaj katero od njihovih pesmi, ki so leta 2009 izšle na njihovem edinem albumu Ti. Po mnogih letih pa se glasbena zapuščina Alenka Zwitterja oživlja in spravlja v življenje pod okriljem nove glasbene zasedbe: Nova Mana.

Več o njihovem ustvarjanju in koncertu, ki ga pripravljajo sta v pogovoru z Blažem Lesnikom razkrila Maša Leskovar in Primož Križaj.

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovostikoncert

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeESAGoChileGaianočno neboopazovanje

Mladoskop

VEČ ...|4. 4. 2025
Mladi iskreno o navezanosti ter pre/pogosti rabi telefonov

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo s srednješolci katoliških gimnazij iskreno spregovorili o rabi in navezanosti na telefon. V studiu smo gostili iz šentviške Škofijske klasične gimnazije Zalo Vrbovšek, Mateja Dobravca in Laro Jerina, ki so tudi debaterji med razrednega debatnega turnirja na to temo. 

Mladi iskreno o navezanosti ter pre/pogosti rabi telefonov

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo s srednješolci katoliških gimnazij iskreno spregovorili o rabi in navezanosti na telefon. V studiu smo gostili iz šentviške Škofijske klasične gimnazije Zalo Vrbovšek, Mateja Dobravca in Laro Jerina, ki so tudi debaterji med razrednega debatnega turnirja na to temo. 

Nataša Ličen

mladiodnositehnologijapogovorizobraževanje