Is podcast
Muzej na prostem v Rogatcu je petindvajsetič pripravil etnografsko prireditev Likof na taberhi. Pojoče perice, pranje perila na štepihu, košnja trave, mlačev žita s cepci, delo na ročni mlatilnici in na kravjo vprego, podkovanje konjev, izdelava grabelj in metel, rožic iz krep papirja, pletenje iz ličja in šibja, predenje, tkanje in vezenje pa tudi pokušina sirove zavihanke. Dogajanje je opisala Nives Brezovnik.
Muzej na prostem v Rogatcu je petindvajsetič pripravil etnografsko prireditev Likof na taberhi. Pojoče perice, pranje perila na štepihu, košnja trave, mlačev žita s cepci, delo na ročni mlatilnici in na kravjo vprego, podkovanje konjev, izdelava grabelj in metel, rožic iz krep papirja, pletenje iz ličja in šibja, predenje, tkanje in vezenje pa tudi pokušina sirove zavihanke. Dogajanje je opisala Nives Brezovnik.
Muzej na prostem v Rogatcu je petindvajsetič pripravil etnografsko prireditev Likof na taberhi. Pojoče perice, pranje perila na štepihu, košnja trave, mlačev žita s cepci, delo na ročni mlatilnici in na kravjo vprego, podkovanje konjev, izdelava grabelj in metel, rožic iz krep papirja, pletenje iz ličja in šibja, predenje, tkanje in vezenje pa tudi pokušina sirove zavihanke. Dogajanje je opisala Nives Brezovnik.
Zakladi naše dediščine
Obudili smo spomin na literarno zapuščino Ljubke Šorli. V počastitev obletnice njenega rojstva je skupaj zapelo krstne izvedbe nekaterih njenih uglasbenih pesmi več kot dvesto pevcev. O pesnici je več povedal njen nečak Igor Tuta.
Zakladi naše dediščine
Obudili smo spomin na literarno zapuščino Ljubke Šorli. V počastitev obletnice njenega rojstva je skupaj zapelo krstne izvedbe nekaterih njenih uglasbenih pesmi več kot dvesto pevcev. O pesnici je več povedal njen nečak Igor Tuta.
Zakladi naše dediščine
Mirensko pokopališče je leta 1947 začrtana državna meja presekala na dva dela, s tem razdelila ne samo žive, ampak tudi mrtve. V večni mir pokopališča je vnesla nemir. Ob uradnem programu odprtja Evropske prestolnice kulture so omenjeno razstavo oziroma zbirko prenovili in jo naslovili Vsemir. Predstavili so jo Mauricij Humar, Rok Bavčar in Vladimir Peruničič.
Zakladi naše dediščine
Mirensko pokopališče je leta 1947 začrtana državna meja presekala na dva dela, s tem razdelila ne samo žive, ampak tudi mrtve. V večni mir pokopališča je vnesla nemir. Ob uradnem programu odprtja Evropske prestolnice kulture so omenjeno razstavo oziroma zbirko prenovili in jo naslovili Vsemir. Predstavili so jo Mauricij Humar, Rok Bavčar in Vladimir Peruničič.
Zakladi naše dediščine
Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov.
Zakladi naše dediščine
Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov.
Zakladi naše dediščine
Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice.
Zakladi naše dediščine
Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice.
Zakladi naše dediščine
Mira Jeram, predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih.
Zakladi naše dediščine
Mira Jeram, predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih.
Zakladi naše dediščine
Tina Smrečnik je žena in mama petih otrok, oblikovalka keramike, koordinatorka in prostovoljka pri več duhovno-kulturnih projektih. Ob glini je njen najljubši material tudi polstena volna.
Zakladi naše dediščine
Tina Smrečnik je žena in mama petih otrok, oblikovalka keramike, koordinatorka in prostovoljka pri več duhovno-kulturnih projektih. Ob glini je njen najljubši material tudi polstena volna.
Zakladi naše dediščine
Zgodba obuditve Podbreške potice je vredna posnemanja. Lokalno imamo v našem prostoru še veliko zgodb, ki le čakajo na oživitev. Jernej Jeglič je spodbudil k iskanju in vrednotenju pristno domačega.
Zakladi naše dediščine
Zgodba obuditve Podbreške potice je vredna posnemanja. Lokalno imamo v našem prostoru še veliko zgodb, ki le čakajo na oživitev. Jernej Jeglič je spodbudil k iskanju in vrednotenju pristno domačega.
Zakladi naše dediščine
Miha Benedik je bil dolgoletni član vokalnega kvinteta Drumlca, ki je bila znana tudi po izvajanju starih pesmi. Slovenske ljudske pesmi in kolednice so v skupini tudi posneli.
Zakladi naše dediščine
Miha Benedik je bil dolgoletni član vokalnega kvinteta Drumlca, ki je bila znana tudi po izvajanju starih pesmi. Slovenske ljudske pesmi in kolednice so v skupini tudi posneli.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Naš pogled
Svetovalnica
Tanja Dominko se je o visokih gredah, o tem, kako jih postaviti in kaj je pomembno, pogovarjala z gostoma, ki se s tem ukvarjata. To sta bila Miha Mav in Anže Štern.
Naš gost
O svojem duhovniškem poslanstvu, glasbenem delu in še čem je pripovedoval župnik v Levpi Lojze Kobal. Igranja orgel se je učil pri prof. Jožetu Troštu, vodil razne pevske zbore, tudi v koprski stolnici, bil ravnatelj Orglarske šole Nova Gorica, na začetku pa sodeloval v enem prvih ansamblov, ki so ustvarjali t. i. duhovno ritmično glasbo, Klicarji.
Globine
V drugi epizodi iz cikla Dialog z ateizmom se je jezuitu p. Damjanu Ristiću v studiu pridružil gost, ateist Simon Rigač, ki je pred časom dal pobudo za tovrstne pogovore. Odprli smo poglavje morale in etike, ki ga današnji družbeni in medijski svet pogosto izkorišča kot vzvod za delitve. V pogovoru smo skušali izpostaviti, da je spoštljiv pogovor tisto, kar si vsi želimo. Eno ključnih vprašanj je, ali lahko človek živi moralno brez Boga? Pogovor je tudi v obliki video podcasta na youtube kanalu Radia Ognjišče. Komentarji dobrodošli, veseli bomo odziva!
Moja zgodba
V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra lani, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V zadnji 4. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevek Davida Hazemalija in Ane Šela o podobnih pogledih na samostojnost Slovenije Franca Jeze in Branka Pristovška in pa spomine Sergija Pahorja in Mira Oppelta na Franca Jezo.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Duhovna misel
Duhovnika je v temni ulici napadel tat. Zahteval njegovo denarnico. Ko je duhovnik odpel ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Rožni venec
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.