Meja, jezik in šola - Državni okviri v slovenskem šolstvu prve polovice 20. stoletja

V Slovenskem šolskem muzeju so v aprilu 2025 organizirali znanstveni simpozij, na katerem je deset predavateljev s poglobljenimi prispevki osvetlilo prvo polovico 20. stoletja s stališča meje, jezika in šole. Prispevki so objavljeni v znanstveni reviji Šolska kronika. Pred mikrofon smo povabili urednika omenjene revije, Antona Arka, muzejskega svetovalca.  

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina izobraževanje

6. 5. 2025
Meja, jezik in šola - Državni okviri v slovenskem šolstvu prve polovice 20. stoletja

V Slovenskem šolskem muzeju so v aprilu 2025 organizirali znanstveni simpozij, na katerem je deset predavateljev s poglobljenimi prispevki osvetlilo prvo polovico 20. stoletja s stališča meje, jezika in šole. Prispevki so objavljeni v znanstveni reviji Šolska kronika. Pred mikrofon smo povabili urednika omenjene revije, Antona Arka, muzejskega svetovalca.  

Nataša Ličen

VEČ ...|6. 5. 2025
Meja, jezik in šola - Državni okviri v slovenskem šolstvu prve polovice 20. stoletja

V Slovenskem šolskem muzeju so v aprilu 2025 organizirali znanstveni simpozij, na katerem je deset predavateljev s poglobljenimi prispevki osvetlilo prvo polovico 20. stoletja s stališča meje, jezika in šole. Prispevki so objavljeni v znanstveni reviji Šolska kronika. Pred mikrofon smo povabili urednika omenjene revije, Antona Arka, muzejskega svetovalca.  

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 4. 2025
Slovenščina nekoč in danes

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati

Slovenščina nekoč in danes

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati

kultura pogovor dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Slovenščina nekoč in danes

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati

VEČ ...|29. 4. 2025
Slovenščina nekoč in danes

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati

Nataša Ličen

kultura pogovor dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 4. 2025
Velikonočne razstave

Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice v sodelovanju z občino že več kot dvajset let pripravlja velikonočne razstave. Pri letošnji so sodelovali tudi Kočevarji ter tako imenovani vitezi Suhe krajine. Primož Primec, etnolog in kulturni antropolog je bil naš sogovornik. Povabili smo izmed številnih tudi na Velikonočno razstavo v Logatec⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Velikonočne razstave

Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice v sodelovanju z občino že več kot dvajset let pripravlja velikonočne razstave. Pri letošnji so sodelovali tudi Kočevarji ter tako imenovani vitezi Suhe krajine. Primož Primec, etnolog in kulturni antropolog je bil naš sogovornik. Povabili smo izmed številnih tudi na Velikonočno razstavo v Logatec⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

kultura narava dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Velikonočne razstave

Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice v sodelovanju z občino že več kot dvajset let pripravlja velikonočne razstave. Pri letošnji so sodelovali tudi Kočevarji ter tako imenovani vitezi Suhe krajine. Primož Primec, etnolog in kulturni antropolog je bil naš sogovornik. Povabili smo izmed številnih tudi na Velikonočno razstavo v Logatec⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

VEČ ...|22. 4. 2025
Velikonočne razstave

Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice v sodelovanju z občino že več kot dvajset let pripravlja velikonočne razstave. Pri letošnji so sodelovali tudi Kočevarji ter tako imenovani vitezi Suhe krajine. Primož Primec, etnolog in kulturni antropolog je bil naš sogovornik. Povabili smo izmed številnih tudi na Velikonočno razstavo v Logatec⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 4. 2025
Razglednice Maksima Gasparija

V Slovenskem etnografskem muzeju so na ogled razglednice Maksima Gasparija, kot del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pogovarjali smo se z enim od dveh avtorjev Miho Špičkom.

Razglednice Maksima Gasparija

V Slovenskem etnografskem muzeju so na ogled razglednice Maksima Gasparija, kot del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pogovarjali smo se z enim od dveh avtorjev Miho Špičkom.

kultura narava dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Razglednice Maksima Gasparija

V Slovenskem etnografskem muzeju so na ogled razglednice Maksima Gasparija, kot del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pogovarjali smo se z enim od dveh avtorjev Miho Špičkom.

VEČ ...|15. 4. 2025
Razglednice Maksima Gasparija

V Slovenskem etnografskem muzeju so na ogled razglednice Maksima Gasparija, kot del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pogovarjali smo se z enim od dveh avtorjev Miho Špičkom.

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|8. 4. 2025
Dediščina za prihodnost

Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen

Dediščina za prihodnost

Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen

kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Dediščina za prihodnost

Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen

VEČ ...|8. 4. 2025
Dediščina za prihodnost

Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 4. 2025
Nadaljevanje pogovora o rodbini

Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.

Nadaljevanje pogovora o rodbini

Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.

kultura dediščina izročilo zgodovina

Zakladi naše dediščine

Nadaljevanje pogovora o rodbini

Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.

VEČ ...|1. 4. 2025
Nadaljevanje pogovora o rodbini

Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 3. 2025
Rodbina

Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške. 

Rodbina

Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške. 

kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Rodbina

Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške. 

VEČ ...|25. 3. 2025
Rodbina

Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške. 

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 3. 2025
Leopold Layer in njegova slikarska delavnica

V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.  

Leopold Layer in njegova slikarska delavnica

V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.  

kultura dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Leopold Layer in njegova slikarska delavnica

V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.  

VEČ ...|18. 3. 2025
Leopold Layer in njegova slikarska delavnica

V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.  

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|5. 5. 2025
Pred konklavom in pred referendumom

Gostili smo dr. Janeza Juhanta in dr. Andreja Marka Pozniča. Posvetili smo se iskanju Petrovega naslednika in izzivom v Cerkvi nasploh. V domovini nas medtem čaka referendum o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v kulturi, spregovorili smo tudi o nekaterih drugih potezah vlade.

Pred konklavom in pred referendumom

Gostili smo dr. Janeza Juhanta in dr. Andreja Marka Pozniča. Posvetili smo se iskanju Petrovega naslednika in izzivom v Cerkvi nasploh. V domovini nas medtem čaka referendum o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v kulturi, spregovorili smo tudi o nekaterih drugih potezah vlade.

Tanja Dominko

politikaandrej PozničJanez Juhant

Za življenje

VEČ ...|3. 5. 2025
Kako živeti z negotovostjo in bolečino ob izgubi otroka?

Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika. Spregovorili smo o primerih, ko so materam pred desetletji v porodnišnici povedali, da je njihov otrok ob porodu umrl, vendar ga niso imele možnosti videti. Ob sumu, da je bil njihov otrok morda prodan, se odpirajo velike bolečine in rane. Kako živeti z njimi? Resnice namreč večini ne bo uspelo nikoli izvedeti. Svoje vprašanje gostu za naslednjo oddajo lahko pošljete na za.zivljenje@ognjice.si

Kako živeti z negotovostjo in bolečino ob izgubi otroka?

Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika. Spregovorili smo o primerih, ko so materam pred desetletji v porodnišnici povedali, da je njihov otrok ob porodu umrl, vendar ga niso imele možnosti videti. Ob sumu, da je bil njihov otrok morda prodan, se odpirajo velike bolečine in rane. Kako živeti z njimi? Resnice namreč večini ne bo uspelo nikoli izvedeti. Svoje vprašanje gostu za naslednjo oddajo lahko pošljete na za.zivljenje@ognjice.si

Blaž Lesnik

odnosimaterinstvoporodotrokduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|30. 4. 2025
Razmere na trgu dela ostajajo ugodne

Spregovorili smo o razmerah na trgu dela. Te so že nekaj časa ugodne, zlasti za iskalce zaposlitve, saj brezposelnost že več let vztraja na izjemno nizkih ravneh. Nekatera podjetja so zaradi zmanjšanega povpraševanja napovedala odpuščanja, a v številnih panogah so še vedno soočeni s pomanjkanjem kadrov. O vplivu omenjenega sta za naš radio spregovorila direktorica enega izmed večjih zaposlitvenih portalov Optius.com Saša Boštjančič in predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.

Razmere na trgu dela ostajajo ugodne

Spregovorili smo o razmerah na trgu dela. Te so že nekaj časa ugodne, zlasti za iskalce zaposlitve, saj brezposelnost že več let vztraja na izjemno nizkih ravneh. Nekatera podjetja so zaradi zmanjšanega povpraševanja napovedala odpuščanja, a v številnih panogah so še vedno soočeni s pomanjkanjem kadrov. O vplivu omenjenega sta za naš radio spregovorila direktorica enega izmed večjih zaposlitvenih portalov Optius.com Saša Boštjančič in predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.

Andrej Šinko

politikaživljenje

Moja zgodba

VEČ ...|4. 5. 2025
Pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar. 

Pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDva bratadve sestriBarbara ŽagarMonika ŽagarMiha ČelarPeter Hribardružina Žagar Rekek

Doživetja narave

VEČ ...|2. 5. 2025
30 let astronomskega krožka Gimnazije Šentvid

Oddajo smo posvetili 30-letnici delovanja astronomskega krožka Gimnazije Šentvid v Ljubljani. Mentorja Klemen Blokar in Andrej Lajovic sta predstavila pestro zgodovino in dejavnost krožka. Med drugim organizirajo redna srečanja za upokojence, ki si želijo pogledati v vesolje, na strehi imajo svoj observatorij, prav tako so lastniki prvega radijskega teleskopa v Sloveniji. Bogate izkušnje so nabirali tudi z dogodki, na katere so vabili zanimive goste, med njimi je bila astronavtka Sunita Williams iz NASE.

30 let astronomskega krožka Gimnazije Šentvid

Oddajo smo posvetili 30-letnici delovanja astronomskega krožka Gimnazije Šentvid v Ljubljani. Mentorja Klemen Blokar in Andrej Lajovic sta predstavila pestro zgodovino in dejavnost krožka. Med drugim organizirajo redna srečanja za upokojence, ki si želijo pogledati v vesolje, na strehi imajo svoj observatorij, prav tako so lastniki prvega radijskega teleskopa v Sloveniji. Bogate izkušnje so nabirali tudi z dogodki, na katere so vabili zanimive goste, med njimi je bila astronavtka Sunita Williams iz NASE.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijaopazovanjenočno neboGimnazija Šentvidradijski teleskop

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 5. 2025
Deklaracija o naši narodni skupnosti v Avstriji

Pred bližnjo 70. obletnico podpisa Avstrijske državne pogodbe so slovenske poslanke in poslanci pripravili deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji, predvsem pri rabi jezika. Iz besedila deklaracije izhaja, da kljub določenemu napredku, pravice naših rojakov na avstrijskem Koroškem in Štajerskem še vedno niso v celoti uresničene: predvsem na področju šolstva v slovenskem jeziku, dostopa do dvojezičnega sodstva in javne uprave. Potrebno bi bilo dvigniti kakovost šolstva in vanj vključiti predšolsko vzgojo ter zagotoviti možnosti za učenje jezika tudi izven območja poselitve slovenske narodne skupnosti. Nujno je tudi sprejetje novele zakona o narodnih skupnostih ter zakonsko zajamčeno jezikovno znanje v sodstvu ter javni upravi. Predlog deklaracije, ki sledi peticiji, ki so jo novembra 2023 predstavniki manjšine predložili Evropskemu parlamentu, je bil danes na dnevnem redu skupne seje odbora za zunanjo politiko in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, predvidoma jutri popoldne ga bodo obravnavali še na izredni seji državnega zbora. 

Deklaracija o naši narodni skupnosti v Avstriji

Pred bližnjo 70. obletnico podpisa Avstrijske državne pogodbe so slovenske poslanke in poslanci pripravili deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji, predvsem pri rabi jezika. Iz besedila deklaracije izhaja, da kljub določenemu napredku, pravice naših rojakov na avstrijskem Koroškem in Štajerskem še vedno niso v celoti uresničene: predvsem na področju šolstva v slovenskem jeziku, dostopa do dvojezičnega sodstva in javne uprave. Potrebno bi bilo dvigniti kakovost šolstva in vanj vključiti predšolsko vzgojo ter zagotoviti možnosti za učenje jezika tudi izven območja poselitve slovenske narodne skupnosti. Nujno je tudi sprejetje novele zakona o narodnih skupnostih ter zakonsko zajamčeno jezikovno znanje v sodstvu ter javni upravi. Predlog deklaracije, ki sledi peticiji, ki so jo novembra 2023 predstavniki manjšine predložili Evropskemu parlamentu, je bil danes na dnevnem redu skupne seje odbora za zunanjo politiko in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, predvidoma jutri popoldne ga bodo obravnavali še na izredni seji državnega zbora. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 5. 2025
Ljubi le

Tokrat smo slišali vabilo na koncert pevca in avtorja Primoža Križaja ob izidu novega albuma avtorskih pesmi, ki opevajo osnovne vrednote: dom, družino, Boga ...

Ljubi le

Tokrat smo slišali vabilo na koncert pevca in avtorja Primoža Križaja ob izidu novega albuma avtorskih pesmi, ki opevajo osnovne vrednote: dom, družino, Boga ...

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Spominjamo se

VEČ ...|6. 5. 2025
Spominjamo se dne 6. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|6. 5. 2025
Špargljeva juha

To je zelo sezonska juha, ki jo lahko pripravimo kot kremno. Lahko vključimo še kakšno drugo zelenjavo, kot je na primer korenček, kakšno rezino zelene ali imamo v skrinji malo blanširane kolerabice, kakšen krompir. Šparglje očistimo, tanko olupimo, glavico odrežemo, ostalo narežemo. Na malo maščobe pražimo čebulo, nato dodamo narezan korenček in krompir ter narezane šparglje. Posolimo in prilijemo tekočino (vodo ali ostanek kakšne druge juhe). Ko je zelenjava mehka, odstranimo vršičke in juho s paličnim mešalnikom zmiksamo. Po želji dodamo še poper in kakšno vejico peteršilja. Juho izboljša žlica kisle smetane. Če je preredka, v juho zakuhamo žlico pirine moke z dvema žlicama jogurta. Na koncu ne pozabimo v juho dati vršičkov. Zraven lahko ponudimo popečene kruhove kocke ali pa zlate kroglice. Če imamo veliko špargljev, jo lahko pripravimo brez dodatka druge zelenjave. Če želimo pripravljati bolj dietno juho, dajmo šparglje kuhat v vrelo vodo in ko je kuhana, jo takoj odstavimo, ne vre daljši čas.  

Špargljeva juha

To je zelo sezonska juha, ki jo lahko pripravimo kot kremno. Lahko vključimo še kakšno drugo zelenjavo, kot je na primer korenček, kakšno rezino zelene ali imamo v skrinji malo blanširane kolerabice, kakšen krompir. Šparglje očistimo, tanko olupimo, glavico odrežemo, ostalo narežemo. Na malo maščobe pražimo čebulo, nato dodamo narezan korenček in krompir ter narezane šparglje. Posolimo in prilijemo tekočino (vodo ali ostanek kakšne druge juhe). Ko je zelenjava mehka, odstranimo vršičke in juho s paličnim mešalnikom zmiksamo. Po želji dodamo še poper in kakšno vejico peteršilja. Juho izboljša žlica kisle smetane. Če je preredka, v juho zakuhamo žlico pirine moke z dvema žlicama jogurta. Na koncu ne pozabimo v juho dati vršičkov. Zraven lahko ponudimo popečene kruhove kocke ali pa zlate kroglice. Če imamo veliko špargljev, jo lahko pripravimo brez dodatka druge zelenjave. Če želimo pripravljati bolj dietno juho, dajmo šparglje kuhat v vrelo vodo in ko je kuhana, jo takoj odstavimo, ne vre daljši čas.  

Matjaž Merljak

kuhajmo