Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.
Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.
Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Marijo Leskovec, laiško misijonarko, ki je uresničitev svojega prostovoljstva našla v pomoči pomoči potrebnim v Indiji, kamor je prvič odšla že leta 1995. V to poslanstvo jo je vpeljal misijonski krožek na ljubljanski Teološki fakulteti, pridobljeno znanje in izkušnje pa je pozneje bila vedno pripravljena deliti z mladimi. V oddaji je spregovorila o svojem delu v misijonih, zlasti v Indiji.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Marijo Leskovec, laiško misijonarko, ki je uresničitev svojega prostovoljstva našla v pomoči pomoči potrebnim v Indiji, kamor je prvič odšla že leta 1995. V to poslanstvo jo je vpeljal misijonski krožek na ljubljanski Teološki fakulteti, pridobljeno znanje in izkušnje pa je pozneje bila vedno pripravljena deliti z mladimi. V oddaji je spregovorila o svojem delu v misijonih, zlasti v Indiji.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Nejca Sokliča, ambicioznega mladega ustvarjalca digitalnih vsebin in podjetnika, ki se je odločil živeti življenje z veliko začetnico. Ni ga strah stopiti iz cone udobja, zato se je iz poslovnih razlogov pred dobrega pol leta preselil v Dubaj. V oddaji je spregovoril o življenju v tem emiratu in poslovnih priložnostih, ki jih nudi.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Nejca Sokliča, ambicioznega mladega ustvarjalca digitalnih vsebin in podjetnika, ki se je odločil živeti življenje z veliko začetnico. Ni ga strah stopiti iz cone udobja, zato se je iz poslovnih razlogov pred dobrega pol leta preselil v Dubaj. V oddaji je spregovoril o življenju v tem emiratu in poslovnih priložnostih, ki jih nudi.
Z ljudmi na poti
V oddaji smo spregovorili o Haagu. Bernarda Škrlec že od leta 2018 živi v tretjem največjem nizozemskem mestu, ki je eno od središč političnega dogajanja v Evropi. S sogovornico smo spregovorili o življenju v tujini, tamkajšnjem standardu in izobraževalnem sistemu, pa tudi Nizozemcih.
Z ljudmi na poti
V oddaji smo spregovorili o Haagu. Bernarda Škrlec že od leta 2018 živi v tretjem največjem nizozemskem mestu, ki je eno od središč političnega dogajanja v Evropi. S sogovornico smo spregovorili o življenju v tujini, tamkajšnjem standardu in izobraževalnem sistemu, pa tudi Nizozemcih.
Z ljudmi na poti
Gostja je bila Jahnavi Vaishnav, ki je pred približno tridesetimi leti prišla iz Indije v Slovenijo in si tukaj ustvarila nov dom. Spregovorila je o indijski kulturi in družbi ter spremembah, ki so se zgodile v zadnjih desetletjih, pa tudi o tem, kako je doživljala začetke v Sloveniji.
Z ljudmi na poti
Gostja je bila Jahnavi Vaishnav, ki je pred približno tridesetimi leti prišla iz Indije v Slovenijo in si tukaj ustvarila nov dom. Spregovorila je o indijski kulturi in družbi ter spremembah, ki so se zgodile v zadnjih desetletjih, pa tudi o tem, kako je doživljala začetke v Sloveniji.
Z ljudmi na poti
Gost oddaje je bil zlatar, srebro-kovač in restavrator Christoph Steidl Porenta. Po rodu sicer Bavarec, ki pa ga je v Slovenijo v začetku 90-ih let pripeljala ljubezen. Sogovornik je vrhunski umetnik, pomembno pa je prispeval tudi k razstavi, ki so jo pred leti pripravili v Narodni galeriji ob 800-letnici prve omembe malteškega viteškega reda pri nas, kateremu tudi sam pripada. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v Sloveniji.
Z ljudmi na poti
Gost oddaje je bil zlatar, srebro-kovač in restavrator Christoph Steidl Porenta. Po rodu sicer Bavarec, ki pa ga je v Slovenijo v začetku 90-ih let pripeljala ljubezen. Sogovornik je vrhunski umetnik, pomembno pa je prispeval tudi k razstavi, ki so jo pred leti pripravili v Narodni galeriji ob 800-letnici prve omembe malteškega viteškega reda pri nas, kateremu tudi sam pripada. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v Sloveniji.
Z ljudmi na poti
Spregovorili smo o članstvu Slovenije v Evropski vesoljski agenciji in vključevanju naše države v Evropsko organizacijo za jedrske raziskave. Na dogodku Društva v tujini izobraženih Slovencev Vtis so govorci opozorili na pomen sodelovanja v teh organizacijah za našo državo, povezovanju raziskovalcev s podjetji in inštituti ter o podpori države raziskovalnemu sektorju.
Z ljudmi na poti
Spregovorili smo o članstvu Slovenije v Evropski vesoljski agenciji in vključevanju naše države v Evropsko organizacijo za jedrske raziskave. Na dogodku Društva v tujini izobraženih Slovencev Vtis so govorci opozorili na pomen sodelovanja v teh organizacijah za našo državo, povezovanju raziskovalcev s podjetji in inštituti ter o podpori države raziskovalnemu sektorju.
Z ljudmi na poti
V zadnji letošnji oddaji Z ljudmi na poti, smo se spomnili nekaterih preteklih oddaj in zanimiv gostov. V iztekajočem se letu smo pogledali v številne države sveta, spregovorili o različnih kulturah, gostili Slovence, ki so odšli v tujino, pa tudi tujce, ki so si nov dom ustvarili v Sloveniji.
Z ljudmi na poti
V zadnji letošnji oddaji Z ljudmi na poti, smo se spomnili nekaterih preteklih oddaj in zanimiv gostov. V iztekajočem se letu smo pogledali v številne države sveta, spregovorili o različnih kulturah, gostili Slovence, ki so odšli v tujino, pa tudi tujce, ki so si nov dom ustvarili v Sloveniji.
Pogovor o
V prazničnem Pogovoru o smo gostili nekdanjega predsednika državnega sveta in aktualnega predsednika Lovske zveze Slovenije Alojza Kovšco. Z njim smo se pogovarjali o razdeljeni slovenski politiki, novih strankah, vojnih območjih, naši vlogi v EU in svetu, pa tudi o napadih medvedov.
Naš pogled
Pa je prišel tisti, tako težko pričakovani zadnji dan šolskega leta. Tisti najslajši prvi počitniški teden, ko se otroci kar kopajo v svobodi poznejših juter in kasnejših večerov. Ko je za nasmeh na starševskem obrazu dovolj zavedanje, da popoldne ni treba nobenega otroka nikamor voziti in ko se v družinsko dinamiko namesto reda in obveznosti, naselita sproščenost in umirjenost.
Moja zgodba
V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.
Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.
Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.
Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!
Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?
Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi.
Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o 80 letnici konca 2. svetovne vojne, o Perziji in judovstvu, ki sta povezana že 2500 let, pa o umetni inteligenci. Seveda pa nismo mogli niti mimo največjega državnega praznika Dneva državnosti.
Svetovalnica
Ekološko vrtnarjenje ima za vse nas številne prednosti. Na ta način uživamo res zdravo hrano, ki smo jo sami pridelali, ima pa ta naša odločitev tudi vpliv na okolje in številna živa bitja, katerih navzočnosti se morda niti ne zavedamo. Pri tem seveda mislimo na opraševalce, na živa in zdrava tla, ki so predpogoj uspešne pridelave, pa tudi na fizično in duševno korist vrtnarjenja, kar prispeva k izboljšaju našega zdravja. O vsem tem smo se pogovarjali s Fanči Perdih.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Radijski roman
Kako sta se Pavel in Sila rešila ječe in kako je ukaz o njunem zaporu pretresel Lidiio. O tem ste poslušali v 26. nadaljevanju radijskega romana.