Ob Dnevu Evrope in osemdesetletnici konca druge svetovne vojne so v Parku vojaške zgodovine odprli razstavo o zaključnih bojih na reško-tržaškem območju. Predstavil jo je direktor omenjenega muzeja mag. Janko Boštjančič. Slišali smo tudi spomin go. Marije, priče dogodka. 

V Slovenskem šolskem muzeju so v aprilu 2025 organizirali znanstveni simpozij, na katerem je deset predavateljev s poglobljenimi prispevki osvetlilo prvo polovico 20. stoletja s stališča meje, jezika in šole. Prispevki so objavljeni v znanstveni reviji Šolska kronika. Pred mikrofon smo povabili urednika omenjene revije, Antona Arka, muzejskega svetovalca.  

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati. 

Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice v sodelovanju z občino že več kot dvajset let pripravlja velikonočne razstave. Pri letošnji so sodelovali tudi Kočevarji ter tako imenovani vitezi Suhe krajine. Primož Primec, etnolog in kulturni antropolog je bil naš sogovornik. Povabili smo izmed številnih tudi na Velikonočno razstavo v Logatec. ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

V Slovenskem etnografskem muzeju so na ogled razglednice Maksima Gasparija, kot del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pogovarjali smo se z enim od dveh avtorjev Miho Špičkom.

Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen. 

Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške.