Dvigniti zvon

Nekje na Kitajskem se je potopil na dno reke težak ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Manca Hribar: Čudeži dostojnega umiranja kot predokus nebes

Za nami je počitniški teden. Z družino smo ga želeli preživeti predvsem skupaj, doma in v obiskovanju vseh tistih, ki so nam ljubi. Sredi tedna bi morali na obisk k moževi babi, prababici Lojzki, ki pa je zaradi slabega počutja naše srečanje prestavila. Niti v sanjah si nismo predstavljali, da ga je prestavila v večnost. In tako so se naše počitnice ravno okoli praznika Vseh svetih spremenile v slovo od naše Lojzi. Slovo, ki je bilo težko, a tako blagoslovljeno.

Dr. Avguštin Mencinger

V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger.  Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.

Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Poti, ki nas vabijo v naravo, niso samoumevne

Za izhodišče smo vzeli stavek legendarnega alpinista Nejca Zaplotnika »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi in se osredotočili na cilj. V letu tematskih in gozdnih učnih poti (mineva pol stoletja od prve takšne poti) so nas gozdarja Jože Prah in Luka Jemec ter markacist Zdravko Bodlaj spomnili, da poti niso samoumevna dobrina.