Is podcast
Jezusov bratranec. Bratranec glavnega protagonista odrešenjske drame …
Tvoje ime, Ljudmila, je v naših krajih kar pogosto … pa vendar poznam …
Tvoje ime, Ljudmila, je v naših krajih kar pogosto … pa vendar poznam …
Razen nesrečnega Ivana, ki jo je zatajil, je za sinove nekako normalno, da imamo …
Razen nesrečnega Ivana, ki jo je zatajil, je za sinove nekako normalno, da imamo …
Ustvarjen sem kot križ. Kajti moje telo ima obliko križa … kadar …
Ustvarjen sem kot križ. Kajti moje telo ima obliko križa … kadar …
Kakšen nepoučen človek bi zaradi vzdevka, ki so ti ga nadeli, lahko celo mislil, da si imel težave z …
Kakšen nepoučen človek bi zaradi vzdevka, ki so ti ga nadeli, lahko celo mislil, da si imel težave z …
Naj me koklja brcne, če sem v življenju srečal kakega Gvida, poznam pa kar nekaj …
Naj me koklja brcne, če sem v življenju srečal kakega Gvida, poznam pa kar nekaj …
Bila sta rodna brata in sta v tandemu služila pri sveti Evgeniji, ki takrat, ko sta ji služila seveda še ni bila …
Bila sta rodna brata in sta v tandemu služila pri sveti Evgeniji, ki takrat, ko sta ji služila seveda še ni bila …
Priznam, da, ko slišim ime Nikolaj, pomislim na Svetega …
Priznam, da, ko slišim ime Nikolaj, pomislim na Svetega …
Če si z nekom blizu, sta na ti in če sta na ti, si imata tudi kaj povedati in če je tisti drugi svetnik, ti lahko pove veliko. Gregor Čušin izziva svetnike preteklosti s sodobnim časom in je z njimi ves čas na ti.
Kaj vemo o zgodovini krščanskih praznikov? Kako so nastali in kako se praznovanje razlikuje od dežele do dežele? O tem in še o čem nam je povedal naš gost, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbel. Ne zamudite zanimivega sogovornika.
Zgodba pripoveduje o možu, ki je hotel preizkusiti ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.
Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.
Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Kulturno društvo Andraž zadnjo nedeljo v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 40-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 16 družin iz različnih krajev Slovenije.
Odlomke s prvega dela prireditve smo predvajali v prejšnji oddaji o ljudski glasbi. V tokratni pa so nastopili družina Jakob iz Zavrha nad Dobrno, sestre Kopinske iz Cirkulan, družina Luša iz Kopra, sestre Gajšek z Vurberka, družina Strmšek z Brinjeve Gore nad Zrečami, družina Jelen iz Šentilja pri Velenju in družina Ožir iz Podvina pri Polzeli.
Slišali ste posnetek mašnih nagovorov, petja med mašo in nekaj izjav, ki so nam jih zaupali počitnikarji ob sklepu počitnic.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine je 70. obletnico ustanovitve ta konec tedna praznovala v Buenos Airesu. V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši je bila v soboto zvečer sveta maša za žive in pokojne člane, v dvorani dr. Tineta Debeljaka je sledila slovesna akademija. Že konec junija je bila slovesna akademija ob obletnici tudi v Ljubljani in takrat je predsednik Damijan Ahlin naglasil, da je SKA nastala iz ljubezni do domovine in od začetka povezuje kulturo in slovenstvo. Praznovanje je potekalo pod geslom V potrebnem enotnost, v dvomljivem svoboda, pri vsem pa ljubezen.