Is podcast
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.
V pastoralnem domu v Vodicah pri Ljubljani je še do nedelje na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, Središče Slovencev v zamejstvu in po svetu. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška zgodba. Šolstvo je bilo vzpostavljeno v nekaj dneh v blatu vetrinjskega polja, čeprav niso imeli ničesar, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem povojnem pomanjkanju vsega. Prav tako so iz nič vzniknili vrtci, časopisi, izpopolnjevanje v obrteh, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti, ki jih lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. Ob razstavi bo organizirano tudi predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, in sicer jutri, v petek, 10. januarja 2025, ob 18.45.
V pastoralnem domu v Vodicah pri Ljubljani je še do nedelje na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, Središče Slovencev v zamejstvu in po svetu. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška zgodba. Šolstvo je bilo vzpostavljeno v nekaj dneh v blatu vetrinjskega polja, čeprav niso imeli ničesar, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem povojnem pomanjkanju vsega. Prav tako so iz nič vzniknili vrtci, časopisi, izpopolnjevanje v obrteh, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti, ki jih lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. Ob razstavi bo organizirano tudi predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, in sicer jutri, v petek, 10. januarja 2025, ob 18.45.
V Lemontu pri Chicagu v ZDA se po lepo in doživeto praznovanih božičnih praznikih, med katerimi izstopa nedelja svete družine, ko je sodelovala družina Gregorič, zdaj že pripravljajo na praznovanje jubileja, nam je povedal frančiškan p. Metod Ogorevc. Lemont ostaja slovensko središče, ki pa se preko romarskega doma in doma duhovnih vaj odpira različnim skupinam. P. Metod Ogorevc je še povedal, da bodo v tem svetem letu praznovali tudi 30-letnico Slovenskega kulturnega centra v Lemontu.
V Lemontu pri Chicagu v ZDA se po lepo in doživeto praznovanih božičnih praznikih, med katerimi izstopa nedelja svete družine, ko je sodelovala družina Gregorič, zdaj že pripravljajo na praznovanje jubileja, nam je povedal frančiškan p. Metod Ogorevc. Lemont ostaja slovensko središče, ki pa se preko romarskega doma in doma duhovnih vaj odpira različnim skupinam. P. Metod Ogorevc je še povedal, da bodo v tem svetem letu praznovali tudi 30-letnico Slovenskega kulturnega centra v Lemontu.
V Čedadu je včeraj potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. To je največja kulturna in politična prireditev Slovencev v Videmski pokrajini. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božično-novoletnih praznikih vračali v svet, v zadnjem času pa je to priložnost za razmislek o potrebah rojakov in tudi krajev v obmejnem prostoru. Anita Bergnach je kot predstavnica Slovenskih organizacij Videmske pokrajine govorila o pomenu skupnosti in njene enotnosti, drugi slavnostni govorec je bil programski vodja letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica Stojan Pelko. Zbrane je pozdravila tudi državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Med nastopajočimi so bili Mladinski pevski zbor dvojezične šole Pavla Petričiča in beneško gledališče s predstavo Oštarica. Slovencem iz Kanalske, Nadiških in Terskih dolin ter Rezije so se pridružili prijatelji z obeh strani meje
V Čedadu je včeraj potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. To je največja kulturna in politična prireditev Slovencev v Videmski pokrajini. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božično-novoletnih praznikih vračali v svet, v zadnjem času pa je to priložnost za razmislek o potrebah rojakov in tudi krajev v obmejnem prostoru. Anita Bergnach je kot predstavnica Slovenskih organizacij Videmske pokrajine govorila o pomenu skupnosti in njene enotnosti, drugi slavnostni govorec je bil programski vodja letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica Stojan Pelko. Zbrane je pozdravila tudi državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Med nastopajočimi so bili Mladinski pevski zbor dvojezične šole Pavla Petričiča in beneško gledališče s predstavo Oštarica. Slovencem iz Kanalske, Nadiških in Terskih dolin ter Rezije so se pridružili prijatelji z obeh strani meje
V kanadskem Hamiltonu so s silvestrovanjem zaključili praznovanje 60-letnice slovenske župnije svetega Gregorija Velikega. Tudi taki dogodki so po besedah župnika Draga Gačnika priložnost za utrjevanje slovenske skupnosti. Tokratnega silvestrovanja se je udeležilo več kot 220 župljanov, kar je rekord. Celotno praznovanje je bilo v znamenju številke 60, je še povedal župnik Gačnik. Včeraj so v Hamiltonu lepo obhajali že tretji božični praznik, Gospodovo razglašenje.
V kanadskem Hamiltonu so s silvestrovanjem zaključili praznovanje 60-letnice slovenske župnije svetega Gregorija Velikega. Tudi taki dogodki so po besedah župnika Draga Gačnika priložnost za utrjevanje slovenske skupnosti. Tokratnega silvestrovanja se je udeležilo več kot 220 župljanov, kar je rekord. Celotno praznovanje je bilo v znamenju številke 60, je še povedal župnik Gačnik. Včeraj so v Hamiltonu lepo obhajali že tretji božični praznik, Gospodovo razglašenje.
Na tretji sveti večer so prisluhnili božičnemu utripu med rojaki po svetu. Povezani smo bili slovensko župnijo v Hamiltonu v Kanadi (župnik Drago Gačnik), z ameriškimi Brezjami - Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc 15:25) in s Slovensko vasjo v Buenos Airesu (p. Toni Burja 29:53).
Na tretji sveti večer so prisluhnili božičnemu utripu med rojaki po svetu. Povezani smo bili slovensko župnijo v Hamiltonu v Kanadi (župnik Drago Gačnik), z ameriškimi Brezjami - Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc 15:25) in s Slovensko vasjo v Buenos Airesu (p. Toni Burja 29:53).
V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem se bo jutri začelo Novoletno srečanje treh Slovenij, ki ga dom pripravlja v sodelovanju s Katoliško akcijo iz Celovca. Naslov dvodnevnega srečanje je: Živeti s preiskušenim upanjem. Sobotna predavatelja sta dr. Andrej Fink in škof dr. Anton Jamnik, popoldne bodo govorili slovenskih znamenitostih v Gradcu, na sporedu bo okrogla miza mladih iz Slovenije, zamejstva in zdomstva, odprtje razstave Justine Hribernik in večerni kulturni program. Nedeljska predavatelja bosta Tone Rode in Christina Santono Sienčnik. Predavanja bo možno spremljati tudi preko Zooma. Novoletno srečanje treh Slovenije se bo sklenilo s sveto mašo rektorja tinjskega doma Jožeta Kopeiniga.
V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem se bo jutri začelo Novoletno srečanje treh Slovenij, ki ga dom pripravlja v sodelovanju s Katoliško akcijo iz Celovca. Naslov dvodnevnega srečanje je: Živeti s preiskušenim upanjem. Sobotna predavatelja sta dr. Andrej Fink in škof dr. Anton Jamnik, popoldne bodo govorili slovenskih znamenitostih v Gradcu, na sporedu bo okrogla miza mladih iz Slovenije, zamejstva in zdomstva, odprtje razstave Justine Hribernik in večerni kulturni program. Nedeljska predavatelja bosta Tone Rode in Christina Santono Sienčnik. Predavanja bo možno spremljati tudi preko Zooma. Novoletno srečanje treh Slovenije se bo sklenilo s sveto mašo rektorja tinjskega doma Jožeta Kopeiniga.
V Sydneyju v Avstraliji, v verskem središču svetega Rafaela v Merrylandsu, so božič praznovali ob obnovljenih jaslicah, nam je povedal slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [0.57]. V Freyming-Merlebachu v Franciji so pripravili velike jaslice iz hruškovih plohov. Kje so postavljene, nam je povedal slovenski župnik in delegat za Francijo Jože Kamin [14.28]. V Göteborgu na Švedskem so se zbrali tudi na Štefanovo in molili za našo domovino Slovenijo, smo slišali v poročilu slovenskega župnika Zvoneta Podvinskega [25.56]. Ob koncu oddaje tudi o Černetovi nagradi 2024, prejel jo je Dimitrij Žbogar iz Zgonika pri Trstu [38.51].
V Sydneyju v Avstraliji, v verskem središču svetega Rafaela v Merrylandsu, so božič praznovali ob obnovljenih jaslicah, nam je povedal slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [0.57]. V Freyming-Merlebachu v Franciji so pripravili velike jaslice iz hruškovih plohov. Kje so postavljene, nam je povedal slovenski župnik in delegat za Francijo Jože Kamin [14.28]. V Göteborgu na Švedskem so se zbrali tudi na Štefanovo in molili za našo domovino Slovenijo, smo slišali v poročilu slovenskega župnika Zvoneta Podvinskega [25.56]. Ob koncu oddaje tudi o Černetovi nagradi 2024, prejel jo je Dimitrij Žbogar iz Zgonika pri Trstu [38.51].
Slovenijo je obiskal novi kardinal iz Argentine, Slovenec Vinko Bokalič Iglič, med drugim je daroval sveto mašo v rojstni župniji svoje matere na Brdu pri Lukovici. Slišali ste, kaj je povedal v zahvali [1:58] ter pogovora s kardinalovima bratoma Janezom [11:18] in Jožetom [15:49]. V drugem delu smo na leto 2024 pogledali z Walterjem Bandljem, predsednikom Sveta slovenskih organizacij SSO iz Italije [29:12] in dodali nekaj novic, obvestil in vabil [42:19].
Slovenijo je obiskal novi kardinal iz Argentine, Slovenec Vinko Bokalič Iglič, med drugim je daroval sveto mašo v rojstni župniji svoje matere na Brdu pri Lukovici. Slišali ste, kaj je povedal v zahvali [1:58] ter pogovora s kardinalovima bratoma Janezom [11:18] in Jožetom [15:49]. V drugem delu smo na leto 2024 pogledali z Walterjem Bandljem, predsednikom Sveta slovenskih organizacij SSO iz Italije [29:12] in dodali nekaj novic, obvestil in vabil [42:19].
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Za baritonistom Zdravkom Pergerjem je sedemdeset let zelo zanimive in razgibane življenjske poti, ki je tudi danes polna ustvarjalnosti. Življenje je posvetil glasbi, predvsem opernemu ustvarjanju. Med njegovimi lepšimi spomini so delo v ljubljanski Operi, prepevanje v Slovenskem oktetu, mnogi nastopi po svetu, pa tudi ustanovitev in bogato ustvarjanje Primorskega mednarodnega glasbenega festivala in Glasbenega gledališča Figaro.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. januar 2025 ob 05-ih
Davčne politike imajo ključen vpliv na konkurenčnost slovenskih podjetij. Visoke obdavčitve dohodka in prispevki za socialno varnost lahko zmanjšajo sredstva, namenjena za inovacije in razvoj. Slovenska podjetja pogosto izpostavljajo potrebo po boljšem davčnem okolju, ki bi vključevalo nižje davke na dobiček in spodbude za raziskave ter digitalizacijo. O tem so govorili v tokratnem »Pogovoru o« v katerega smo povabili predstavnike Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Kluba Slovenskih podjetnikov. Z nami so bili generalni direktor OZS Danijel Lamperger, izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in direktor BASS d.o.o., Celje in član SBC Aleksander Bastl.
Tudi v novem letu so prva Doživetja narave v mesecu posvečena astronomiji. Vstopili smo v 24. leto Zanimivosti nočnega neba, v katerih smo spregovorili o radijski astronomiji. Naši gostje so bili fiziki Andrej Brešan, Rok Vogrinčič in Vid Primožič, ki v Novi vasi pri Opatjem Selu gradijo prvi večji radijski teleskop v Sloveniji. Kako delujejo tovrstni teleskopi in kaj bo mogoče spremljati s slovenskim?
K radijskim pogovorom običajno povabimo osebnosti, o katerih vemo vsaj za kakšno njihovo zanimanje. Tokrat pa je pred mikrofon za četrtkov popoldanski pogovor prisedel mož, o katerem Nataša razen njegovega imena ni vedela dosti. Albert Smrečnik je z avstrijske Koroške, mož, oče in med drugim tudi prostovoljec pri gibanju Svetovni ETOS. Na radiu se je oglasil zaradi drugačnega vzroka, a tudi pogovor z njim je prinesel pomenljiva sporočila.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V pastoralnem domu v Vodicah pri Ljubljani je še do nedelje na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, Središče Slovencev v zamejstvu in po svetu. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška zgodba. Šolstvo je bilo vzpostavljeno v nekaj dneh v blatu vetrinjskega polja, čeprav niso imeli ničesar, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem povojnem pomanjkanju vsega. Prav tako so iz nič vzniknili vrtci, časopisi, izpopolnjevanje v obrteh, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti, ki jih lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. Ob razstavi bo organizirano tudi predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, in sicer jutri, v petek, 10. januarja 2025, ob 18.45.