Is podcast
V Bratislavi so v petek, 29. septembra, obeležili 30-letnico diplomatskih odnosov med Slovenijo in Slovaško. Praznovanje sta obogatila Mladinski pevski zbor iz Šempetra in folklorna skupina Gartrož iz Nove Gorice. Veleposlanik dr. Stanislav Raščan je v pozdravnem govoru poudaril razvejano kulturno sodelovanje med državama. Gostovanje je finančno podprl Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, organizacijsko pa je sodelovalo društvo SLO SLO, ki vključuje Slovence, njihove potomce in prijatelje Slovenije na Slovaškem in že 20 let uspešno ohranja slovensko kulturo in besedo na Slovaškem. Isti dan so na Žabotovi ulici v Bratislavi odkrili spominsko tablo slovenskemu slikarju Ivanu Žaboti, ki je večino življenja deloval na Slovaškem. Še to: Letošnjo slovaško prevajalsko nagrado, ki nosi ime Pavol Országh Hviezdoslav in jo podeljuje Društvo pisateljev Slovaške, je prejela Diana Pungeršič. Na slovesnosti 28. septembra 2023 je veleposlanik Raščan poudaril pomembnost neposrednega prevajanja med evropskimi in svetovnimi jeziki, ki je kakovostnejše kot posredno prevajanje preko angleščine.
V Bratislavi so v petek, 29. septembra, obeležili 30-letnico diplomatskih odnosov med Slovenijo in Slovaško. Praznovanje sta obogatila Mladinski pevski zbor iz Šempetra in folklorna skupina Gartrož iz Nove Gorice. Veleposlanik dr. Stanislav Raščan je v pozdravnem govoru poudaril razvejano kulturno sodelovanje med državama. Gostovanje je finančno podprl Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, organizacijsko pa je sodelovalo društvo SLO SLO, ki vključuje Slovence, njihove potomce in prijatelje Slovenije na Slovaškem in že 20 let uspešno ohranja slovensko kulturo in besedo na Slovaškem. Isti dan so na Žabotovi ulici v Bratislavi odkrili spominsko tablo slovenskemu slikarju Ivanu Žaboti, ki je večino življenja deloval na Slovaškem. Še to: Letošnjo slovaško prevajalsko nagrado, ki nosi ime Pavol Országh Hviezdoslav in jo podeljuje Društvo pisateljev Slovaške, je prejela Diana Pungeršič. Na slovesnosti 28. septembra 2023 je veleposlanik Raščan poudaril pomembnost neposrednega prevajanja med evropskimi in svetovnimi jeziki, ki je kakovostnejše kot posredno prevajanje preko angleščine.
V Bratislavi so v petek, 29. septembra, obeležili 30-letnico diplomatskih odnosov med Slovenijo in Slovaško. Praznovanje sta obogatila Mladinski pevski zbor iz Šempetra in folklorna skupina Gartrož iz Nove Gorice. Veleposlanik dr. Stanislav Raščan je v pozdravnem govoru poudaril razvejano kulturno sodelovanje med državama. Gostovanje je finančno podprl Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, organizacijsko pa je sodelovalo društvo SLO SLO, ki vključuje Slovence, njihove potomce in prijatelje Slovenije na Slovaškem in že 20 let uspešno ohranja slovensko kulturo in besedo na Slovaškem. Isti dan so na Žabotovi ulici v Bratislavi odkrili spominsko tablo slovenskemu slikarju Ivanu Žaboti, ki je večino življenja deloval na Slovaškem. Še to: Letošnjo slovaško prevajalsko nagrado, ki nosi ime Pavol Országh Hviezdoslav in jo podeljuje Društvo pisateljev Slovaške, je prejela Diana Pungeršič. Na slovesnosti 28. septembra 2023 je veleposlanik Raščan poudaril pomembnost neposrednega prevajanja med evropskimi in svetovnimi jeziki, ki je kakovostnejše kot posredno prevajanje preko angleščine.
Narodni svet koroških Slovencev opozarja, da je sedmi oz. t.i. manjšinski člen Avstrijske državne pogodbe - jutri bo minilo 69 let od podpisa - izpolnjen le na nekaterih področjih. Na šolskem in pravosodnem pa ni. Organizacija zahteva, da se obvezno zadnje leto otroškega vrtca organizira tako, da se na dvojezičnem področju kot osnovni pouk nudi tudi slovenščina. Dve tretjini narodne skupnosti tudi nimata dostopa do dvojezičnih sodišč. Narodna skupnost predlaga razširitev pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Narodni svet še dodaja, da še vedno niso uresničene tudi nekatere obljube iz kompromisa o krajevnih napisih, podpisanega pred trinajstimi leti. Najbolj v oči bode tista glede novega zakona o narodnostnih skupnostih.
Narodni svet koroških Slovencev opozarja, da je sedmi oz. t.i. manjšinski člen Avstrijske državne pogodbe - jutri bo minilo 69 let od podpisa - izpolnjen le na nekaterih področjih. Na šolskem in pravosodnem pa ni. Organizacija zahteva, da se obvezno zadnje leto otroškega vrtca organizira tako, da se na dvojezičnem področju kot osnovni pouk nudi tudi slovenščina. Dve tretjini narodne skupnosti tudi nimata dostopa do dvojezičnih sodišč. Narodna skupnost predlaga razširitev pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Narodni svet še dodaja, da še vedno niso uresničene tudi nekatere obljube iz kompromisa o krajevnih napisih, podpisanega pred trinajstimi leti. Najbolj v oči bode tista glede novega zakona o narodnostnih skupnostih.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na obisku pri slovenski skupnosti v Srbiji. Po ocenah v državi živi okoli deset tisoč rojakov, ustanovljenih je sedemnajst društev. Včeraj je bilo skupno srečanje s predstavniki društev iz območij Rume, Subotice, Zrenjanina, Vršca, Pančeva, Smedereva in Novega Sada. V najtežjem položaju je gotovo društvo Slovencev Emona Ruma, ki je novembra lani zaradi požara ostalo brez prostorov. Urad je zato že lani poskrbel za dodelitev izrednih sredstev. Odprtje novih prostorov načrtujejo do konca letošnjega leta. V nekaterih društvih so izpostavili, da zaznavajo velik interes za učenje jezika. Danes je na programu srečanje z društvi, ki delujejo na jugu države in z gospodarstveniki ter s predsednikom Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine Sašem Verbičem. Minister Arčon se je rojakom zahvalil za njihovo delo, trud, za prizadevanja pri ohranjanju slovenskega jezika, kulture, identitete in negovanje stikov z matično Slovenijo.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na obisku pri slovenski skupnosti v Srbiji. Po ocenah v državi živi okoli deset tisoč rojakov, ustanovljenih je sedemnajst društev. Včeraj je bilo skupno srečanje s predstavniki društev iz območij Rume, Subotice, Zrenjanina, Vršca, Pančeva, Smedereva in Novega Sada. V najtežjem položaju je gotovo društvo Slovencev Emona Ruma, ki je novembra lani zaradi požara ostalo brez prostorov. Urad je zato že lani poskrbel za dodelitev izrednih sredstev. Odprtje novih prostorov načrtujejo do konca letošnjega leta. V nekaterih društvih so izpostavili, da zaznavajo velik interes za učenje jezika. Danes je na programu srečanje z društvi, ki delujejo na jugu države in z gospodarstveniki ter s predsednikom Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine Sašem Verbičem. Minister Arčon se je rojakom zahvalil za njihovo delo, trud, za prizadevanja pri ohranjanju slovenskega jezika, kulture, identitete in negovanje stikov z matično Slovenijo.
Rojaki z vzhoda Francije so romali k Mariji v Habsterdick, z njimi so bili tudi rojaki iz Stuttgarta in Luksemburga, v svoji sredi so imeli tudi ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta. Več nam je povedal župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin. Rojaki iz Argentine pa so tradicionalno romali v Marijino narodno svetišče v Lujan. Pridigo je imel delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati [19:43]. V oddaji so bile tudi novice [37:04] in vabila [43:20].
Rojaki z vzhoda Francije so romali k Mariji v Habsterdick, z njimi so bili tudi rojaki iz Stuttgarta in Luksemburga, v svoji sredi so imeli tudi ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta. Več nam je povedal župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin. Rojaki iz Argentine pa so tradicionalno romali v Marijino narodno svetišče v Lujan. Pridigo je imel delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati [19:43]. V oddaji so bile tudi novice [37:04] in vabila [43:20].
V tem tednu je bil god lujanske Matere božje, naši rojaki iz Buenos Airesa pa so k njej, v tamkajšnje narodno svetišče poromali že v nedeljo. Sveto mašo za vse rajne in žive Slovence v Argentini je daroval delegat slovenskih duhovnikov v Argentini Franci Cukjati. Povojni begunci ob prihodu v Argentino poromali v Lujan, da bi se zahvalili za srečno rešitev pred drugo svetovno vojno in režimom, ki je nastal v Sloveniji. Izrazili so hvaležnost argentinskemu narodu, da je po letih življenja v begunskih taboriščih Slovence sprejel z odprtimi rokami in jim dal svobodo, da so si organizirali slovensko življenje pod Južnim križem. Tako je v kripti lujanskega svetišča je tudi podoba brezjanske Marije Pomagaj. Na tokratnem romanju v Lujan so goreče prosili Marijo, naj jim pomaga ohranjati katoliško vero in ljubezen do slovenskih narodnih korenin.
V tem tednu je bil god lujanske Matere božje, naši rojaki iz Buenos Airesa pa so k njej, v tamkajšnje narodno svetišče poromali že v nedeljo. Sveto mašo za vse rajne in žive Slovence v Argentini je daroval delegat slovenskih duhovnikov v Argentini Franci Cukjati. Povojni begunci ob prihodu v Argentino poromali v Lujan, da bi se zahvalili za srečno rešitev pred drugo svetovno vojno in režimom, ki je nastal v Sloveniji. Izrazili so hvaležnost argentinskemu narodu, da je po letih življenja v begunskih taboriščih Slovence sprejel z odprtimi rokami in jim dal svobodo, da so si organizirali slovensko življenje pod Južnim križem. Tako je v kripti lujanskega svetišča je tudi podoba brezjanske Marije Pomagaj. Na tokratnem romanju v Lujan so goreče prosili Marijo, naj jim pomaga ohranjati katoliško vero in ljubezen do slovenskih narodnih korenin.
V Trstu bodo jutri v sklopu projekta Cantate in ob dnevu Evrope podelili 3. nagrado Pavle Merku. Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst jo podeljujeta bienalno. Prvo in drugo nagrado sta prejela skladatelj Patrick Quaggiato in dirigent Hilarij Lavrenčič. Letos je na vrsti Petra Grassi, dirigentka iz dežele Furlanije Julijske krajine, ki je v zadnjih letih doživela največji vzpon z nagradami na tekmovanjih, mednarodno dejavnostjo in široko prepoznavnostjo. Vodila je Deželni mladinski zbor združenja Usci, nato je sovodila Državni mladinski zbor državne federacije Feniarco (kot najmlajša dirigentka v zgodovini te zasedbe), ustanovila je in vodi komorni zbor Vikra, ki v duhu vrednotenja čezmejne kulture nastopa v zelo prestižnih okvirih in je prejel Grand Prix na 59. Mednarodnem zborovskem tekmovanju Seghizzi v Gorici, nenazadnje je prevzela vodenje oddelka za zborovsko glasbo na konservatoriju v Trentu, ki slovi kot ena najboljših šol za mlade zborovske dirigente. Petra Grassi je leta 2016 prejela prvo nagrado na tekmovanju za zborovodje Zvok mojih rok v Ljubljani. Vodila je tudi profesionalni zbor Slovenske Filharmonije na raznih koncertih. Žirijo nagrade so sestavljali strokovnjakinja za zborovsko področje Branka Kljun, radijska urednica Tamara Stanese, skladatelj in dirigent Patrick Quaggiato, Marija Brecelj kot predstavnica SSO in Bogdan Kralj kot predstavnik ZCPZ Trst. Nagrado bodo organizatorji podelili ob dnevu Evrope v četrtek, 9. maja ob 20.00 na dvorcu Geiringer v Trstu. Slovesnost bo obogatilo petje vokalne skupine IngeniuM, ki deluje pod umetniškim vodstvom Blaža Srtmoleta in je moška sekcija istoimenske, mednarodno priznane skupine, ki je za svoje dosežke prejela zlati znak Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Zaradi omejenega števila sedežev je vstop možen samo s predhodno rezervacijo; zainteresirani lahko pišejo na elektronski naslov Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst.
V Trstu bodo jutri v sklopu projekta Cantate in ob dnevu Evrope podelili 3. nagrado Pavle Merku. Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst jo podeljujeta bienalno. Prvo in drugo nagrado sta prejela skladatelj Patrick Quaggiato in dirigent Hilarij Lavrenčič. Letos je na vrsti Petra Grassi, dirigentka iz dežele Furlanije Julijske krajine, ki je v zadnjih letih doživela največji vzpon z nagradami na tekmovanjih, mednarodno dejavnostjo in široko prepoznavnostjo. Vodila je Deželni mladinski zbor združenja Usci, nato je sovodila Državni mladinski zbor državne federacije Feniarco (kot najmlajša dirigentka v zgodovini te zasedbe), ustanovila je in vodi komorni zbor Vikra, ki v duhu vrednotenja čezmejne kulture nastopa v zelo prestižnih okvirih in je prejel Grand Prix na 59. Mednarodnem zborovskem tekmovanju Seghizzi v Gorici, nenazadnje je prevzela vodenje oddelka za zborovsko glasbo na konservatoriju v Trentu, ki slovi kot ena najboljših šol za mlade zborovske dirigente. Petra Grassi je leta 2016 prejela prvo nagrado na tekmovanju za zborovodje Zvok mojih rok v Ljubljani. Vodila je tudi profesionalni zbor Slovenske Filharmonije na raznih koncertih. Žirijo nagrade so sestavljali strokovnjakinja za zborovsko področje Branka Kljun, radijska urednica Tamara Stanese, skladatelj in dirigent Patrick Quaggiato, Marija Brecelj kot predstavnica SSO in Bogdan Kralj kot predstavnik ZCPZ Trst. Nagrado bodo organizatorji podelili ob dnevu Evrope v četrtek, 9. maja ob 20.00 na dvorcu Geiringer v Trstu. Slovesnost bo obogatilo petje vokalne skupine IngeniuM, ki deluje pod umetniškim vodstvom Blaža Srtmoleta in je moška sekcija istoimenske, mednarodno priznane skupine, ki je za svoje dosežke prejela zlati znak Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Zaradi omejenega števila sedežev je vstop možen samo s predhodno rezervacijo; zainteresirani lahko pišejo na elektronski naslov Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst.
V Pulju je tamkajšnje Slovensko kulturno društvo Istra v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom ter Kinom Valli pripravilo festival Dnevi slovenskega filma. Včerajšnjega odprta in projekcije Vzornika se je udeležil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Do četrtka bodo na ogled še filmi Zbudi me, Jezdeca in Telo. Sinoči so v galeriji mestne hiše v Gradcu odprli razstavo del Borisa Gaberščika in Branka Lenarta, dveh pomembnih protagonistov slovenske in avstrijske fotografske scene. V prireditvenem centru iKult v Celovcu bodo v tem večeru pod naslovom »Vinko Möderndorfer – 130-letnica rojstva« predstavili knjigo in film o tem pomembnem predagogu in etnografu, doma iz Zilje na avstrijskem Koroškem. O njem bosta govorila vnukinja, šansonjeka Vita Mavrič ter vnuk, književnik in režiser Vinko Möderndorfer.
V Pulju je tamkajšnje Slovensko kulturno društvo Istra v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom ter Kinom Valli pripravilo festival Dnevi slovenskega filma. Včerajšnjega odprta in projekcije Vzornika se je udeležil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Do četrtka bodo na ogled še filmi Zbudi me, Jezdeca in Telo. Sinoči so v galeriji mestne hiše v Gradcu odprli razstavo del Borisa Gaberščika in Branka Lenarta, dveh pomembnih protagonistov slovenske in avstrijske fotografske scene. V prireditvenem centru iKult v Celovcu bodo v tem večeru pod naslovom »Vinko Möderndorfer – 130-letnica rojstva« predstavili knjigo in film o tem pomembnem predagogu in etnografu, doma iz Zilje na avstrijskem Koroškem. O njem bosta govorila vnukinja, šansonjeka Vita Mavrič ter vnuk, književnik in režiser Vinko Möderndorfer.
Rojaki na vzhodu Francije 1. maja že desetletja romajo k Mariji Pomagaj v Habsterdick. Letos je sveto mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki ima tudi rudarsko preteklost. V imenu slovenske države je rojake k skrbi za jezik, kulturo in duhovnost spodbujala konzulka Ana Marija Arko. Popoldanski koncert so posvetili dolgoletnemu delegatu slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi, Janezu Puclju. Naš sogovornik je bil slovenski župnik in delegat za Francijo Jože Kamin.
Rojaki na vzhodu Francije 1. maja že desetletja romajo k Mariji Pomagaj v Habsterdick. Letos je sveto mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki ima tudi rudarsko preteklost. V imenu slovenske države je rojake k skrbi za jezik, kulturo in duhovnost spodbujala konzulka Ana Marija Arko. Popoldanski koncert so posvetili dolgoletnemu delegatu slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi, Janezu Puclju. Naš sogovornik je bil slovenski župnik in delegat za Francijo Jože Kamin.
V okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani je Klub koroških Slovencev v Ljubljani pripravil predstavitev delovanja treh slovenskih kulturnih društev na avstrijskem Koroškem: SPD Zarja Železna Kapla, SKD Jepa - Baško jezero in KPD Šmihel, Šmihel pri Pliberku. Njihovo delovanje so predstavili predsedniki oz. predsednica Willi Ošina, Anica Lesjak Ressmann in mag. dr. Silvester Jernej. Moderatorka je bila mag. Lidija Golc. Tokrat je bil na sporedu 2. del, ko so gostje govorili o knjigah in publikacijah, o skupinah, ki delujejo ter o načrtih. V oddaji smo predvajali tudi arhivski posnetek pokojnega igralca Blaža Mikliča o romanju Slovencev v Lujan.
V okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani je Klub koroških Slovencev v Ljubljani pripravil predstavitev delovanja treh slovenskih kulturnih društev na avstrijskem Koroškem: SPD Zarja Železna Kapla, SKD Jepa - Baško jezero in KPD Šmihel, Šmihel pri Pliberku. Njihovo delovanje so predstavili predsedniki oz. predsednica Willi Ošina, Anica Lesjak Ressmann in mag. dr. Silvester Jernej. Moderatorka je bila mag. Lidija Golc. Tokrat je bil na sporedu 2. del, ko so gostje govorili o knjigah in publikacijah, o skupinah, ki delujejo ter o načrtih. V oddaji smo predvajali tudi arhivski posnetek pokojnega igralca Blaža Mikliča o romanju Slovencev v Lujan.
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Narodni svet koroških Slovencev opozarja, da je sedmi oz. t.i. manjšinski člen Avstrijske državne pogodbe - jutri bo minilo 69 let od podpisa - izpolnjen le na nekaterih področjih. Na šolskem in pravosodnem pa ni. Organizacija zahteva, da se obvezno zadnje leto otroškega vrtca organizira tako, da se na dvojezičnem področju kot osnovni pouk nudi tudi slovenščina. Dve tretjini narodne skupnosti tudi nimata dostopa do dvojezičnih sodišč. Narodna skupnost predlaga razširitev pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Narodni svet še dodaja, da še vedno niso uresničene tudi nekatere obljube iz kompromisa o krajevnih napisih, podpisanega pred trinajstimi leti. Najbolj v oči bode tista glede novega zakona o narodnostnih skupnostih.
Ta četrtek, 16. maja ob 21. uri, na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, smo spet povabljeni na slovesnost na Trg republike v Ljubljani. Štiri civilno družbene iniciative Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave, nam kažejo, da je civilna družba živa tudi na desni strani političnega spektra. Hočejo nas spomniti, da si je za sožitje med nami potrebno prizadevati in preseči nekatere necivilizacijske prakse, ki nas že predolgo bremenijo. V mislih imam seveda pokop pobitih, nikoli obsojenih žrtev med in povojnih pobojev in pa izdajo njihovih mrliških listov.
Le kdo lahko danes reče, da ni pod stresom, da ga ne gane potrošništvo in da je povsem izpolnjen s smislom življenja? Lionel Dalle v knjigi z naslovom Čudež hvaležnosti plast za plastjo razkriva pasti sodobnega življenja in ponuja protistrup. Hvaležnost!
Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog z dolgoletnimi izkušnjami, večni vzgojitelj, oče in avtor številnih najbolje prodajanih knjig o vzgoji otrok. Zagovarja konkreten in praktičen pristop k vzgoji. Skozi izkušnje, vodenje taborov in spremljanje pouka se je naučil, kateri vzgojni ukrepi dejansko delujejo in kateri ne. Uvajal je tudi nove. Ni pristaš teorije, ki jo je v praksi nemogoče uporabiti. Pa tudi nepotrebnega razvajanja otrok ne. Zagovarja zdravo kmečko pamet ter praktične pristope in prijeme.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Salezijanci so v Kunmingu pozidali veliko šolo za vzgojo tamkajšnjih fantov. Andrej Majcen postane ravnatelj, naučil se je francosko in kitajsko. Prihajali pa so težki časi …
Z nami je bil biblicist, celjski škof, dr. Maksimiljan Matjaž. Kako živeti evangelij?
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Narodni svet koroških Slovencev opozarja, da je sedmi oz. t.i. manjšinski člen Avstrijske državne pogodbe - jutri bo minilo 69 let od podpisa - izpolnjen le na nekaterih področjih. Na šolskem in pravosodnem pa ni. Organizacija zahteva, da se obvezno zadnje leto otroškega vrtca organizira tako, da se na dvojezičnem področju kot osnovni pouk nudi tudi slovenščina. Dve tretjini narodne skupnosti tudi nimata dostopa do dvojezičnih sodišč. Narodna skupnost predlaga razširitev pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Narodni svet še dodaja, da še vedno niso uresničene tudi nekatere obljube iz kompromisa o krajevnih napisih, podpisanega pred trinajstimi leti. Najbolj v oči bode tista glede novega zakona o narodnostnih skupnostih.