Odprte hiše odpirajo in širijo razumevanje prostora pri širši javnosti

Arhitektura je danes mnogo več kot je bila nekoč. Že zato, ker je pri načrtovanju pridobila množico novih izračunov, ki morajo zagotavljati - ob uporabnosti, varnosti, likovnosti in ostalem, tudi trajnost ter energetsko varčnost. Prostor je skupen in vpliva na vse. Zaradi omejenosti prostora je prostor vrednota, ki zahteva odgovoren premislek ob morebitni gradnji.  S tem opisom smo nakazali le del širšega in kompleksnega pomena razumevanja prostora ter arhitekture. Za več premislekov smo zato k pogovoru povabili Lenko Kavčič, arhitektko, zagovornico kakovostnega prostora in direktorico festivala Odprte hiše. 

Niko Houška o koncertnem ciklu Plečnik in A-Cappella

Med 22. septembrom in 16. oktobrom bo v Ljubljani že petič potekal tradicionalni koncertni cikel PLEČNIK IN A-CAPPELLA, v katerem se dopolnjujeta vokalna glasba in arhitektura mojstra Plečnika, ki je bila pred kratkim vpisana na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Na petih slikovitih Plečnikovih lokacijah po mestu bo znova nastopilo pet atraktivnih vokalnih zasedb. Letošnji cikel nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška.

Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

Odprte hiše

Eva Eržen, arhitektka, deluje v Zavodu za prostorsko inovativnost Afront, ki organizira tridnevni festival Odprte hiše Slovenije. Govorili smo o kakovostno oblikovanem prostoru, kako se laični posamezniki učimo prepoznavanja dobre trajnostne arhitekture, kako urejamo svoje bivalno okolje, se v prihodnje ob poznavanju primerov dobrih praks tudi bolje odločamo ter znamo tudi od odločevalcev zahtevati boljše rešitve pri urejanju javnih objektov in prostora. 

Kozolci kot edina slovenska etnična arhitektura

V sklopu promocije slovenske kulturne dediščine v svetu so v soorganizaciji KULTURA-NATURA SLOVENIJA, gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter Slovenske matice predstavili projekt Slovenski kozolec 1993–2024. Pogovarjali smo se s Slavkom Mežkom, »očetom« in vodjo projekta, ob katerem je nastala tudi razstava arhitekta Borana Hrelje iz Toronta. na dogodku je predaval prof. dr. Borut Juvanec: “Kozolec, spomenik slovenske arhitekture”. 

Kozolec sodi med med nenadomestljive prepoznavnosti slovenske ljudske arhitekture in kulturne krajine. »Kozolec je spoznavni znak Slovenije!« »Kozolec je spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva.« (dr. Tone Cevc, 1993) »Kjer stojijo kozolci, najdeš slovenske korenine.« (Jaka Čop, 1993) »Kozolec je naša arhitektura, edina etnična arhitektura, kar jih poznam. Kozolec označuje etnični prostor Slovenije.« (prof. dr. Borut Juvanec).

Sodobni časi, novodobno kmetijstvo, spremenjeno in marsikje pozidano podeželje ter izginjajoča narodna osveščenost mu niso naklonjeni. S projektom Slovenski kozolec si s preprostim sloganom »Ohranimo slovenski kozolec!« že od leta 1993 na najrazličnejše načine prizadevajo opozoriti na nujo sistemske zaščite, raziskave, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja tega pomnika našega stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij. 

V Rutu nad Baško grapo je bilo leta 1996 ustanovljeno vseslovensko gibanje Ohranimo slovenski kozolec. Pred leti je vzniknila pobuda »Kozolec na UNESCO!« Z namensko avkcijo in prodajo legendarne knjige Slovenski kozolec se začenja zbirati sredstva za obnovo in revitalizacijo Slovenčevega stoha v Rutu nad Baško grapo, kamor bo umeščena tudi stalna predstavitev projekta. 

Izbrali ilustratorje za razstavo v Bologni - Umrla arhitekta Stanko Kristl in Peter Kerševan

Naš gost: dr. Jože Marinko

Naš sobotni gost je bil arhitekt dr. Jože Marinko, ki je s svojimi načrti obogatil sakralno arhitekturo v slovenskem prostoru: od cerkve Rožnovenske Matere Božje v Portorožu do kapelice pod Triglavom. Spregovoril je o izvirih, iz katerih je črpal, svojem delu profesorja na fakulteti za arhitekturo, spominih na obisk papeža Janeza Pavla II. in tudi o zadnjem obdobju, ko se je ob slovesu žene posvetil molitvi in duhovnosti.

Gradnja hiše in vremenske ujme

Z nami je bil nami Gregor Ficko, predsednik zbornice gradbeništva in gradbenih materialov znotraj GZS. Govorili smo o gradnji stanovanjske hiše, tudi v luči poplav in plazov, ki postajajo vse pogostejši pojavi.