Is podcast
Da se ljudje nekako prebujajo in v slovensko cerkev znova pridejo tudi mlajši, nam je povedal župnik v slovenski župniji svetega Gregorija velikega v Hamiltonu v Kanadi, salezijanec Drago Gačnik. Pred cvetno nedeljo so imeli duhovno obnovo, kjer je bila priložnost za slovensko sveto spoved. Za to priložnost so povabili novega slovenskega župnika iz Toronta Leopolda Valanta. Posebej velik obisk je bil na veliki petek, ki je v Kanadi državni praznik. Po obredih so v dvorani postregli z ribjim kosilom. Postregli so več kot 180 porcij, izkupiček so delno namenili slovenski šoli. Več kot besede povedo fotografije o praznovanju velike noči pri rojakih po svetu, te si poglejte na naši spletni strani.
Da se ljudje nekako prebujajo in v slovensko cerkev znova pridejo tudi mlajši, nam je povedal župnik v slovenski župniji svetega Gregorija velikega v Hamiltonu v Kanadi, salezijanec Drago Gačnik. Pred cvetno nedeljo so imeli duhovno obnovo, kjer je bila priložnost za slovensko sveto spoved. Za to priložnost so povabili novega slovenskega župnika iz Toronta Leopolda Valanta. Posebej velik obisk je bil na veliki petek, ki je v Kanadi državni praznik. Po obredih so v dvorani postregli z ribjim kosilom. Postregli so več kot 180 porcij, izkupiček so delno namenili slovenski šoli. Več kot besede povedo fotografije o praznovanju velike noči pri rojakih po svetu, te si poglejte na naši spletni strani.
Da se ljudje nekako prebujajo in v slovensko cerkev znova pridejo tudi mlajši, nam je povedal župnik v slovenski župniji svetega Gregorija velikega v Hamiltonu v Kanadi, salezijanec Drago Gačnik. Pred cvetno nedeljo so imeli duhovno obnovo, kjer je bila priložnost za slovensko sveto spoved. Za to priložnost so povabili novega slovenskega župnika iz Toronta Leopolda Valanta. Posebej velik obisk je bil na veliki petek, ki je v Kanadi državni praznik. Po obredih so v dvorani postregli z ribjim kosilom. Postregli so več kot 180 porcij, izkupiček so delno namenili slovenski šoli. Več kot besede povedo fotografije o praznovanju velike noči pri rojakih po svetu, te si poglejte na naši spletni strani.
Slovenija letos praznuje 20 let članstva v Evropski uniji, povezavi evropskih držav zavezanih demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in tržni ekonomiji. Smo enakopraven del družine držav. Članstvo v EU je bil eden izmed ključnih državniških ciljev po osamosvojitvi. Pogosto pa se slišijo kritike, da Slovenija ne zna jasno artikulirati svojih interesov, da slovenski predstavniki v Bruslju niso dovolj vidni, da je Slovenija ena najmanj vplivnih članic EU in med najmanj iskanimi zavezniki za zastopanje skupnih interesov. O slovenski identiteti v evropski družini narodov bodo govorili na okrogli mizi, ki jo pripravlja Slovenska konferenca SSK. Gostje bodo vidni Slovenci, tudi taki, ki so v preteklosti delovali v evropski prestolnici ter evropsko realnost dobro poznajo in prihajajo iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije: Anže Logar, Lojze Peterle, Damijan Terpin, Angelika Mlinar in Andrew Bratina. Omizje bo vodil Dejan Valentinčič. Jutri ob 17h na Katoliškem inštitutu v Ljubljani.
Slovenija letos praznuje 20 let članstva v Evropski uniji, povezavi evropskih držav zavezanih demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in tržni ekonomiji. Smo enakopraven del družine držav. Članstvo v EU je bil eden izmed ključnih državniških ciljev po osamosvojitvi. Pogosto pa se slišijo kritike, da Slovenija ne zna jasno artikulirati svojih interesov, da slovenski predstavniki v Bruslju niso dovolj vidni, da je Slovenija ena najmanj vplivnih članic EU in med najmanj iskanimi zavezniki za zastopanje skupnih interesov. O slovenski identiteti v evropski družini narodov bodo govorili na okrogli mizi, ki jo pripravlja Slovenska konferenca SSK. Gostje bodo vidni Slovenci, tudi taki, ki so v preteklosti delovali v evropski prestolnici ter evropsko realnost dobro poznajo in prihajajo iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije: Anže Logar, Lojze Peterle, Damijan Terpin, Angelika Mlinar in Andrew Bratina. Omizje bo vodil Dejan Valentinčič. Jutri ob 17h na Katoliškem inštitutu v Ljubljani.
Kako članice Evropske unije obravnavajo narodne in jezikovne manjšine, kaj lahko ustanove unije naredijo s pravnega in s političnega vidika v prid teh manjšin, kako narodne in jezikovne manjšine med seboj sodelujejo na evropski ravni in še posebej kako so v te evropske procese vključeni Slovenci v Italiji? To so vprašanja za današnji večer Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Pred junijskim volitvami v Evropski parlament so pripravili okroglo mizo, pri kateri bodo sodelovali: novinar, politik in poznavalec manjšinske problematike na mednarodni ravni Bojan Brezigar, odvetnik in borec za pravice koroških Slovencev Rudi Vouk, županja Občine Števerjan in kandidatka zbirne stranke Slovencev v Italiji Slovenske skupnosti na listi Južnotirolske ljudske stranke za Evropski parlament Franka Padovan ter evropski poslanec in kandidat omenjene stranke za Evropski parlament Herbert Dorfmann. Okrogla miza bo nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.
Kako članice Evropske unije obravnavajo narodne in jezikovne manjšine, kaj lahko ustanove unije naredijo s pravnega in s političnega vidika v prid teh manjšin, kako narodne in jezikovne manjšine med seboj sodelujejo na evropski ravni in še posebej kako so v te evropske procese vključeni Slovenci v Italiji? To so vprašanja za današnji večer Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Pred junijskim volitvami v Evropski parlament so pripravili okroglo mizo, pri kateri bodo sodelovali: novinar, politik in poznavalec manjšinske problematike na mednarodni ravni Bojan Brezigar, odvetnik in borec za pravice koroških Slovencev Rudi Vouk, županja Občine Števerjan in kandidatka zbirne stranke Slovencev v Italiji Slovenske skupnosti na listi Južnotirolske ljudske stranke za Evropski parlament Franka Padovan ter evropski poslanec in kandidat omenjene stranke za Evropski parlament Herbert Dorfmann. Okrogla miza bo nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.
V državnem zboru deluje komisija, ki se ukvarja s problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu. Naša gostja je bila predsednica, poslanka Suzana Lep Šimenko. Spomnili smo se tudi pokojne rojakinje Sonje Bavdaž, ki je leta 1945 bežala pred komunizmom na avstrijsko Koroško [22:05]. Slišali boste še nekaj novic [40:32] in vabil [44:55].
V državnem zboru deluje komisija, ki se ukvarja s problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu. Naša gostja je bila predsednica, poslanka Suzana Lep Šimenko. Spomnili smo se tudi pokojne rojakinje Sonje Bavdaž, ki je leta 1945 bežala pred komunizmom na avstrijsko Koroško [22:05]. Slišali boste še nekaj novic [40:32] in vabil [44:55].
Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.
Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.
V Beneški Sloveniji bo ta konec tedna potekal 35. Senjam beneške piesmi, ki ga kulturno društvo Rečan organizira neprekinjeno že od leta 1971. Potekal bo pod velikim šotorom, ki ga bodo postavili pri telovadnici na Liesah. Predstavili bodo 16 novih pesmi, ki bodo izšle tudi na zgoščenki. Letošnja posebnost bo, da bodo jutri nastopili otroci dvojezične šole v Špietru, in sicer s pesmimi iz preteklih izvedb. V nedeljo, na zaključni večer, pa bo nastopila glasbena skupina »Skedinj«. Med žanri prevladuje rock glasba, ne bo manjkala tudi harmonika. Kot na vsaki izvedbi bo občinstvo izbralo pesmi, ki se bodo uvrstile na prvo, drugo in tretje mesto; posebna žirija bo izbrala najboljše besedilo, druga pa najboljšo skladbo. Podelili bodo tudi nagrado »Aldo Klodič« in nagrado za mlade. Na predlog mladih bo letos potekal Fantasenjam, in sicer bo nastopajočim odšteli ali dodali točke na podlagi vnaprej pripravljenega pravilnika.
V Beneški Sloveniji bo ta konec tedna potekal 35. Senjam beneške piesmi, ki ga kulturno društvo Rečan organizira neprekinjeno že od leta 1971. Potekal bo pod velikim šotorom, ki ga bodo postavili pri telovadnici na Liesah. Predstavili bodo 16 novih pesmi, ki bodo izšle tudi na zgoščenki. Letošnja posebnost bo, da bodo jutri nastopili otroci dvojezične šole v Špietru, in sicer s pesmimi iz preteklih izvedb. V nedeljo, na zaključni večer, pa bo nastopila glasbena skupina »Skedinj«. Med žanri prevladuje rock glasba, ne bo manjkala tudi harmonika. Kot na vsaki izvedbi bo občinstvo izbralo pesmi, ki se bodo uvrstile na prvo, drugo in tretje mesto; posebna žirija bo izbrala najboljše besedilo, druga pa najboljšo skladbo. Podelili bodo tudi nagrado »Aldo Klodič« in nagrado za mlade. Na predlog mladih bo letos potekal Fantasenjam, in sicer bo nastopajočim odšteli ali dodali točke na podlagi vnaprej pripravljenega pravilnika.
Rojaki na Švedskem se pripravljajo na tradicionalno 51. binkoštno romanje in srečanje v Vadsteni pri zavetnici Evrope, sv. Brigiti Švedski, ki bo to soboto. Kot nam je povedal slovenski duhovnik Zvone Podvinski, bo opoldne sveta maša, ki jo bo vodil škof Anton Jamnik. Romanje in srečanje bodo obogatili glasbeni gostje iz Slovenije - ansambel Javor in vokalna skupina Cantate Domino. Tudi letos bodo v procesiji poromali do slovenske lipe in se zahvalili za dolgoletno prisotnost slovenstva na Švedskem.
Rojaki na Švedskem se pripravljajo na tradicionalno 51. binkoštno romanje in srečanje v Vadsteni pri zavetnici Evrope, sv. Brigiti Švedski, ki bo to soboto. Kot nam je povedal slovenski duhovnik Zvone Podvinski, bo opoldne sveta maša, ki jo bo vodil škof Anton Jamnik. Romanje in srečanje bodo obogatili glasbeni gostje iz Slovenije - ansambel Javor in vokalna skupina Cantate Domino. Tudi letos bodo v procesiji poromali do slovenske lipe in se zahvalili za dolgoletno prisotnost slovenstva na Švedskem.
Narodni svet koroških Slovencev opozarja, da je sedmi oz. t.i. manjšinski člen Avstrijske državne pogodbe - jutri bo minilo 69 let od podpisa - izpolnjen le na nekaterih področjih. Na šolskem in pravosodnem pa ni. Organizacija zahteva, da se obvezno zadnje leto otroškega vrtca organizira tako, da se na dvojezičnem področju kot osnovni pouk nudi tudi slovenščina. Dve tretjini narodne skupnosti tudi nimata dostopa do dvojezičnih sodišč. Narodna skupnost predlaga razširitev pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Narodni svet še dodaja, da še vedno niso uresničene tudi nekatere obljube iz kompromisa o krajevnih napisih, podpisanega pred trinajstimi leti. Najbolj v oči bode tista glede novega zakona o narodnostnih skupnostih.
Narodni svet koroških Slovencev opozarja, da je sedmi oz. t.i. manjšinski člen Avstrijske državne pogodbe - jutri bo minilo 69 let od podpisa - izpolnjen le na nekaterih področjih. Na šolskem in pravosodnem pa ni. Organizacija zahteva, da se obvezno zadnje leto otroškega vrtca organizira tako, da se na dvojezičnem področju kot osnovni pouk nudi tudi slovenščina. Dve tretjini narodne skupnosti tudi nimata dostopa do dvojezičnih sodišč. Narodna skupnost predlaga razširitev pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Narodni svet še dodaja, da še vedno niso uresničene tudi nekatere obljube iz kompromisa o krajevnih napisih, podpisanega pred trinajstimi leti. Najbolj v oči bode tista glede novega zakona o narodnostnih skupnostih.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na obisku pri slovenski skupnosti v Srbiji. Po ocenah v državi živi okoli deset tisoč rojakov, ustanovljenih je sedemnajst društev. Včeraj je bilo skupno srečanje s predstavniki društev iz območij Rume, Subotice, Zrenjanina, Vršca, Pančeva, Smedereva in Novega Sada. V najtežjem položaju je gotovo društvo Slovencev Emona Ruma, ki je novembra lani zaradi požara ostalo brez prostorov. Urad je zato že lani poskrbel za dodelitev izrednih sredstev. Odprtje novih prostorov načrtujejo do konca letošnjega leta. V nekaterih društvih so izpostavili, da zaznavajo velik interes za učenje jezika. Danes je na programu srečanje z društvi, ki delujejo na jugu države in z gospodarstveniki ter s predsednikom Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine Sašem Verbičem. Minister Arčon se je rojakom zahvalil za njihovo delo, trud, za prizadevanja pri ohranjanju slovenskega jezika, kulture, identitete in negovanje stikov z matično Slovenijo.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na obisku pri slovenski skupnosti v Srbiji. Po ocenah v državi živi okoli deset tisoč rojakov, ustanovljenih je sedemnajst društev. Včeraj je bilo skupno srečanje s predstavniki društev iz območij Rume, Subotice, Zrenjanina, Vršca, Pančeva, Smedereva in Novega Sada. V najtežjem položaju je gotovo društvo Slovencev Emona Ruma, ki je novembra lani zaradi požara ostalo brez prostorov. Urad je zato že lani poskrbel za dodelitev izrednih sredstev. Odprtje novih prostorov načrtujejo do konca letošnjega leta. V nekaterih društvih so izpostavili, da zaznavajo velik interes za učenje jezika. Danes je na programu srečanje z društvi, ki delujejo na jugu države in z gospodarstveniki ter s predsednikom Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine Sašem Verbičem. Minister Arčon se je rojakom zahvalil za njihovo delo, trud, za prizadevanja pri ohranjanju slovenskega jezika, kulture, identitete in negovanje stikov z matično Slovenijo.
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
V tokratno oddajo smo povabili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pomenu volitev, referendumih, sodnem svetu in volitvah vanj. V oddaji nismo mogli mimo napadov na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, ustavili smo se tudi pri noveli zakona o zdravniški službi, pri stavki zdravnikov in še, kako si starorežimska politika prisvaja mesec maj kot mesec njihove ideologije...
Zdravje in varnost sta med temeljnimi dobrinami, ki si jih želi vsak človek. Kot se zdi, je za oboje v Sloveniji dobro poskrbljeno. Pa je res? Golob je napovedal spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. A ta naslavlja predvsem razmejitev med javnim in zasebnim. Po njegovih besedah bo »delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano«. Zdravniki s pismi opozarjajo na težke razmere v bolnišnicah, v ordinacijah, socialnovarstvenih ustanovah. Premier ima rešitev! Je to evtanazija?
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Pripravili smo prvo soočenje pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. K pogovoru smo povabili tako predlagatelja zakona dddr. Andreja Pleterskega, kot tudi zagovornika svetosti življenja p. dr. Tadeja Strehovca. Slišali ste lahko stališča različnih zdravnikih organizacij in civilne družbe. Doživljanje v zadnjem obdobju življenja in v trenutkih različnih oblik stisk sta v studiu približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink ter psihiater Marko Pišljar.
Kako tremo pred nastopom obrniti v svoj prid, kako v njej najti dodatno moč in zakaj je naravni doping, ki nam pomaga premagati vse ovire, v knjižici z naslovom Trema, odkriva avtorica, Monika Matschnig, psihologinja ter nekdanja vrhunska športnica: »Trema lahko postane tvoj najboljši prijatelj, če jo imaš pod nadzorom,« pravi in doda: »z vajo jo lahko obvladate in celo izkoristite, da bo zrasla vaša samozavest.« V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Trema, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Okrog štiristo petdeset otrok je moralo zapustiti sirotišnico in našega misijonarja je skrbelo kam jih bodo zdaj lahko nastanili. S pomočjo dobrotnikov so poleteli na jug Vietnama. Ob pristanku letala pa doživeli čudež.
V tokratni oddaji Od slike do besede smo se posvetili dvema svetopisemskima likoma: Evi in Hagari. P. Anselm Grün in Linda Jarosch na nevsiljiv način prikazujeta, kje in kako lahko ženske v sodobnem času najdejo moč za preživetje.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovenija letos praznuje 20 let članstva v Evropski uniji, povezavi evropskih držav zavezanih demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in tržni ekonomiji. Smo enakopraven del družine držav. Članstvo v EU je bil eden izmed ključnih državniških ciljev po osamosvojitvi. Pogosto pa se slišijo kritike, da Slovenija ne zna jasno artikulirati svojih interesov, da slovenski predstavniki v Bruslju niso dovolj vidni, da je Slovenija ena najmanj vplivnih članic EU in med najmanj iskanimi zavezniki za zastopanje skupnih interesov. O slovenski identiteti v evropski družini narodov bodo govorili na okrogli mizi, ki jo pripravlja Slovenska konferenca SSK. Gostje bodo vidni Slovenci, tudi taki, ki so v preteklosti delovali v evropski prestolnici ter evropsko realnost dobro poznajo in prihajajo iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije: Anže Logar, Lojze Peterle, Damijan Terpin, Angelika Mlinar in Andrew Bratina. Omizje bo vodil Dejan Valentinčič. Jutri ob 17h na Katoliškem inštitutu v Ljubljani.
Kako tremo pred nastopom obrniti v svoj prid, kako v njej najti dodatno moč in zakaj je naravni doping, ki nam pomaga premagati vse ovire, v knjižici z naslovom Trema, odkriva avtorica, Monika Matschnig, psihologinja ter nekdanja vrhunska športnica: »Trema lahko postane tvoj najboljši prijatelj, če jo imaš pod nadzorom,« pravi in doda: »z vajo jo lahko obvladate in celo izkoristite, da bo zrasla vaša samozavest.« V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Trema, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.