Is podcast
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je s škofom Andrejem Sajetom, predsednikom Slovenske škofovske konference, govorila o duhovni oskrbi rojakov. Že 34. je potekal Senjam beneške piesmi, Zveza Slovencev na Hrvaškem obeležila 30-letnico delovanja. Rojake je na obeh praznovanjih nagovoril predsednik države Borut Pahor. Pogledamo tudi na avstrijsko Koroško in v Cleveland.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je s škofom Andrejem Sajetom, predsednikom Slovenske škofovske konference, govorila o duhovni oskrbi rojakov. Že 34. je potekal Senjam beneške piesmi, Zveza Slovencev na Hrvaškem obeležila 30-letnico delovanja. Rojake je na obeh praznovanjih nagovoril predsednik države Borut Pahor. Pogledamo tudi na avstrijsko Koroško in v Cleveland.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je s škofom Andrejem Sajetom, predsednikom Slovenske škofovske konference, govorila o duhovni oskrbi rojakov. Že 34. je potekal Senjam beneške piesmi, Zveza Slovencev na Hrvaškem obeležila 30-letnico delovanja. Rojake je na obeh praznovanjih nagovoril predsednik države Borut Pahor. Pogledamo tudi na avstrijsko Koroško in v Cleveland.
Slovencem po svetu in domovini
Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost. O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.
Slovencem po svetu in domovini
Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost. O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.
Slovencem po svetu in domovini
O romanju naših rojakov iz Buenos Airesa k Mariji v Lujan in romanju na francoske Brezje v Habsterdick, spomnili smo se tudi pokojnega rojaka, uglednega znanstvenika, ki je deloval pri Nasi, dr. Dušana Petrača.
Slovencem po svetu in domovini
O romanju naših rojakov iz Buenos Airesa k Mariji v Lujan in romanju na francoske Brezje v Habsterdick, spomnili smo se tudi pokojnega rojaka, uglednega znanstvenika, ki je deloval pri Nasi, dr. Dušana Petrača.
Slovencem po svetu in domovini
Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo tudi letos slovenske šmarnice. Več nam je povedala Marija Gruškovnjak v imenu Katoliške akcije in Dušnopastirskega urada krške škofije. Slišali ste še, kaj o življenju Slovencev v Porabju, pravi Dušan Mukič, ki je prejel letošnjo nagrado Vstajenje.
Slovencem po svetu in domovini
Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo tudi letos slovenske šmarnice. Več nam je povedala Marija Gruškovnjak v imenu Katoliške akcije in Dušnopastirskega urada krške škofije. Slišali ste še, kaj o življenju Slovencev v Porabju, pravi Dušan Mukič, ki je prejel letošnjo nagrado Vstajenje.
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki v Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije so praznovali 40-letnico duhovništva svojega župnika Jožeta Kamina in za prvi maj tradicionalno poromali v Habsterdick – z njimi je bil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za pastoralo Slovencev po svetu. Pri Rafaelovi družbi pa so izšli tematski zemljevidi slovenskega zamejstva. Točneje gre za tematske karte slovenskih zemljepisnih imen na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v Porabju in v Italiji.
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki v Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije so praznovali 40-letnico duhovništva svojega župnika Jožeta Kamina in za prvi maj tradicionalno poromali v Habsterdick – z njimi je bil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za pastoralo Slovencev po svetu. Pri Rafaelovi družbi pa so izšli tematski zemljevidi slovenskega zamejstva. Točneje gre za tematske karte slovenskih zemljepisnih imen na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v Porabju in v Italiji.
Slovencem po svetu in domovini
Predstavili smo delo izseljenskih duhovnikov Antona Ilca in Karla Kozine, ki prihajata z ribniškega konca in sta delovala na Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju, ki je za Rusijo v času železne zaveze izdajalo Sveto pismo in drugih kar 225 knjižnih naslovov. Knjigo sta izdali Rafaelova družba in župnija Ribnica, od koder sta izhajala oba duhovnika. Ruski izvirnik je izšel v Moskvi pred desetimi leti. Slovenska izdaja pa je dopolnjena še s članki Antona Ilca iz raznih glasil, bibliografijo, slikovnim gradivom in poglavjem o slovensko-ruskih odnosih. Na predstavitvi knjige so sodelovali: ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ribniški rojak in izseljenski duhovnik msgr. Janez Pucelj in prevajalka s. Alenka Arko.
Slovencem po svetu in domovini
Predstavili smo delo izseljenskih duhovnikov Antona Ilca in Karla Kozine, ki prihajata z ribniškega konca in sta delovala na Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju, ki je za Rusijo v času železne zaveze izdajalo Sveto pismo in drugih kar 225 knjižnih naslovov. Knjigo sta izdali Rafaelova družba in župnija Ribnica, od koder sta izhajala oba duhovnika. Ruski izvirnik je izšel v Moskvi pred desetimi leti. Slovenska izdaja pa je dopolnjena še s članki Antona Ilca iz raznih glasil, bibliografijo, slikovnim gradivom in poglavjem o slovensko-ruskih odnosih. Na predstavitvi knjige so sodelovali: ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ribniški rojak in izseljenski duhovnik msgr. Janez Pucelj in prevajalka s. Alenka Arko.
Slovencem po svetu in domovini
O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic.
Slovencem po svetu in domovini
O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic.
Slovencem po svetu in domovini
Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Kanadi, Argentini in Franciji so nam predstavili p. Simon Peter Berlec iz Melbourna, Drago Gačnik SDB iz Hamiltona, Mariana Poznič iz Buenos Airesa in Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha.
Slovencem po svetu in domovini
Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Kanadi, Argentini in Franciji so nam predstavili p. Simon Peter Berlec iz Melbourna, Drago Gačnik SDB iz Hamiltona, Mariana Poznič iz Buenos Airesa in Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha.
Slovencem po svetu in domovini
Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Nemčije so nam predstavili slovenski duhovniki p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu in Aleš Kalamar iz Stuttgarta. Slišali ste o odprtju razstave »Soočanja« Zorke Weiss-L., ki je v Galeriji Družina na ogled v okviru 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani ter povabili na prihajajoči koncert in igro.
Slovencem po svetu in domovini
Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Nemčije so nam predstavili slovenski duhovniki p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu in Aleš Kalamar iz Stuttgarta. Slišali ste o odprtju razstave »Soočanja« Zorke Weiss-L., ki je v Galeriji Družina na ogled v okviru 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani ter povabili na prihajajoči koncert in igro.
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Naš pogled
Naj najprej povem, da ta komentar ni naročen, ne plačan ali karkoli drugega. V zadnjem času sem tudi sama izkusila, kaj pomenijo dolge čakalne vrste v zdravstvu. Za fizioterapijo, ki jo načeloma potrebuješ takoj, sem s stopnjo zelo hitro datum dobila čez tri mesece …
Zgodbe za otroke
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Lahko noč, moj angel
Prihajaš vse pogosteje. Včasih se mi zdi, da kar stanuješ pri …
Komentar tedna
Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce.
Kulturni utrinki
V Kulturnih utrinkih smo vam tokrat predstavili drugi koncert letošnjega cikla SiBRASS, ki prinaša preplet stare, pretežno instrumentalne glasbe renesančnega obdobja ter izvirnih del našega časa. Na koncertu Baročne pozavne, ki bo na sporedu to nedeljo ob 19.00 v Slovenski filharmoniji, se bodo predstavili člani zasedbe Musica Antiqua Salzburg, katere delovanje je zaznamovala bogata in raznovrstna glasbena zgodovina mesta Salzburg ter zapuščina salzburških skladateljev starejših obdobij. Vstop je brezplačen. Podrobno o tokraten večeru je za naš radio spregovoril umetniški vodje cikla Franc Kosem.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Svetovalnica
Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. Katere so nevarne za zdravje ljudi, ogrožajo avtohtone rastlinske in tudi živalske vrste, kako se spopasti z intenzivnimi tujerodnimi, ko začenjajo izpodrivati naše vrste in kdaj je najboljši čas za njihovo uničenje, je svetovala Ana Dolenc, biologinja iz Zavoda za varstvo narave RS.
Duhovna misel
Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče (Matejev evangelij 5,48).