Gostili smo zdravnico in terapevtko Sanjo Rozman, ki je napisala več knjig, zadnjo, z naslovom Ujetniki preteklosti, prav pred kratkim.
Gostili smo zdravnico in terapevtko Sanjo Rozman, ki je napisala več knjig, zadnjo, z naslovom Ujetniki preteklosti, prav pred kratkim.
Državni zbor bo na redni marčni seji, ki se bo začela v ponedeljek, obravnaval predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ, ki ga je pripravila koalicija. V SDS so opozorili, da je diskriminatoren, v NSi pa v primeru sprejetja zakona napovedali posvetovalni referendum. Strokovnjak za varstvo manjšin dr. Dejan Valentinčič meni, da je resnici ta najnovejši predlog zakona nekako zadnji v vrsti številnih poskusov, pri katerih narodi z območih nekdanje Jugoslavije poskušajo predobiti nek posebni status v Sloveniji, je dejal Valentinčič o predlogu. Gre za precej okleščeno verzijo prejšnjih poskusov, ki pa je še vedno ustavno sporna kot je ocenila zakonodajno pravna služba. Valentinčič, ki dobro pozna mednarodno manjšinjsko pravo, je opozoril še na eno posebnost.
Državni zbor bo na redni marčni seji, ki se bo začela v ponedeljek, obravnaval predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ, ki ga je pripravila koalicija. V SDS so opozorili, da je diskriminatoren, v NSi pa v primeru sprejetja zakona napovedali posvetovalni referendum. Strokovnjak za varstvo manjšin dr. Dejan Valentinčič meni, da je resnici ta najnovejši predlog zakona nekako zadnji v vrsti številnih poskusov, pri katerih narodi z območih nekdanje Jugoslavije poskušajo predobiti nek posebni status v Sloveniji, je dejal Valentinčič o predlogu. Gre za precej okleščeno verzijo prejšnjih poskusov, ki pa je še vedno ustavno sporna kot je ocenila zakonodajno pravna služba. Valentinčič, ki dobro pozna mednarodno manjšinjsko pravo, je opozoril še na eno posebnost.
V našem prostoru področje psihoterapije ostaja neurejeno. Sodelujoči na nedavnem posvetu v Državnem svetu pa so opozorili, da živimo v času, ko število duševnih stisk narašča, saj ocene kažejo, da se je v prvem letu pandemije število primerov tako anksioznih kot depresivnih motenj v svetu, povečalo za več kot 25 %. Strinjali so se, da je duševno zdravje vrednota ter del človekovega dostojanstva, ustrezna duševna oskrba pa nujno potrebna dobrina sodobnega časa. Tokrat smo prisluhnili prof. dr. Robertu Mastenu, ki je pojasnil razliko in podobnost med psihološkim svetovanjem in psihoterapijo.
V našem prostoru področje psihoterapije ostaja neurejeno. Sodelujoči na nedavnem posvetu v Državnem svetu pa so opozorili, da živimo v času, ko število duševnih stisk narašča, saj ocene kažejo, da se je v prvem letu pandemije število primerov tako anksioznih kot depresivnih motenj v svetu, povečalo za več kot 25 %. Strinjali so se, da je duševno zdravje vrednota ter del človekovega dostojanstva, ustrezna duševna oskrba pa nujno potrebna dobrina sodobnega časa. Tokrat smo prisluhnili prof. dr. Robertu Mastenu, ki je pojasnil razliko in podobnost med psihološkim svetovanjem in psihoterapijo.
Murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf je govoril tudi o vztrajnost zakoncev in neprecenljivi povezavi med starejšimi in otroki.
Murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf je govoril tudi o vztrajnost zakoncev in neprecenljivi povezavi med starejšimi in otroki.
Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.
Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.
Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah je konec maja 51 koalicijskih poslancev ocenilo kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Zadeva ne pije vode, pravi Roman Žveglič, predsednik KGZS in dodaja, da je zdaj edino upanje mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora, ki bi moralo biti negativno ...
Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah je konec maja 51 koalicijskih poslancev ocenilo kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Zadeva ne pije vode, pravi Roman Žveglič, predsednik KGZS in dodaja, da je zdaj edino upanje mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora, ki bi moralo biti negativno ...
Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah je konec maja 51 koalicijskih poslancev ocenilo kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Zadeva ne pije vode, pravi Roman Žveglič, predsednik KGZS in dodaja, da je zdaj edino upanje mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora, ki bi moralo biti negativno.
Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah je konec maja 51 koalicijskih poslancev ocenilo kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Zadeva ne pije vode, pravi Roman Žveglič, predsednik KGZS in dodaja, da je zdaj edino upanje mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora, ki bi moralo biti negativno.
V junijskem Nedeljskem klepetu smo govorili o ljubezni v različnih življenjskih obdobjih. Kateri so glavni izzivi in kako jih premagati, nam je povedala naša gostja psihologinja Janja Frelih Gorjanc.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče