Z ljudmi na poti
Gost oddaje je bil Janko Le Ulaga, ki se je pred približno desetletjem zaradi službe iz Slovenije preselil na Kitajsko. Njegova odločitev je bila lažja, saj ima ob slovenskih tudi kitajske korenine, zdaj pa že več kot desetletje živi v Šanghaju. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v tujini, pa tudi drugačnih navadah, kulturi in naravi.
Z ljudmi na poti
Gost oddaje je bil Janko Le Ulaga, ki se je pred približno desetletjem zaradi službe iz Slovenije preselil na Kitajsko. Njegova odločitev je bila lažja, saj ima ob slovenskih tudi kitajske korenine, zdaj pa že več kot desetletje živi v Šanghaju. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v tujini, pa tudi drugačnih navadah, kulturi in naravi.
Informativni prispevki
Vsa nenujna potovanja odsvetujemo, je dejal vodja konzularne službe na MZZ Andrej Šter, in pojasnil, da je odhod v tujino v takšnih razmerah nevaren in predstavlja precejšnje tveganje. Tudi z vidika, da bi lahko imeli težave s povratkom. Za nujne poti je svetoval spremljanje informacij oblasti, za naš radio pa spregovoril tudi o vračanju delavcev migrantov v sosednje države med počitnicami.
Informativni prispevki
Vsa nenujna potovanja odsvetujemo, je dejal vodja konzularne službe na MZZ Andrej Šter, in pojasnil, da je odhod v tujino v takšnih razmerah nevaren in predstavlja precejšnje tveganje. Tudi z vidika, da bi lahko imeli težave s povratkom. Za nujne poti je svetoval spremljanje informacij oblasti, za naš radio pa spregovoril tudi o vračanju delavcev migrantov v sosednje države med počitnicami.
Komentar Družina
»Človek, ki je mnogo potoval, je mnogo spoznal, kdor je veliko izkusil, bo pametno govoril,« je ena od misli modrega Siraha (Sir 34,9), ki na preprost način pove, zakaj naj bi človek potoval.
Celotni komentar Alenke Veber si lahko preberete na spletni strani tednika Družina.
Komentar Družina
»Človek, ki je mnogo potoval, je mnogo spoznal, kdor je veliko izkusil, bo pametno govoril,« je ena od misli modrega Siraha (Sir 34,9), ki na preprost način pove, zakaj naj bi človek potoval.
Celotni komentar Alenke Veber si lahko preberete na spletni strani tednika Družina.
Prijatelji Radia Ognjišče
Predstavili smo romanje v Švico, ki ga pripravljamo od 30. maja do 2. junija. Nekaj več pa smo povedali tudi o enem izmed projektov letošnjega jubilejnega leta Radia Ognjišče Odgovorno na pot, varno na vrh, ki ga pripravljamo v sodelovanju z AMZS.
Prijatelji Radia Ognjišče
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. april 2025 ob 05-ih
Pogovor o
Po materinskem dnevu smo v oddajo Pogovor o povabili tri ugledne in tudi nagrajene menedžerke, ki uspešno usklajujejo kariero in družinsko življenje. Kako se pri tem izogniti stresu? Kako postaviti meje? Mite in stereotipe smo odpravljali s Saško Rihtaršič ter z Majo Brelih Lotrič in Marto Kelvišar. Vse tri med drugim poudarjajo, da materinstvo za vodstveni položaj ni ovira, ampak prednost.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Svetovalnica
Dr. Nina Novak je učiteljica, magistrica in doktorica pedagoških znanosti, ki je imela kot otrok težave z usvajanjem bralnih veščin. To je nanjo tako vplivalo, da je skušala branje na čim bolj učinkovit in prijazen način približati mnogim generacijam. Zakaj in katere so metode, boste izvedeli v tokratni oddaji.
Sol in luč
Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.
Večer za zakonce in družine
Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.