Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

2. 10. 2025
Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

Nataša Ličen

VEČ ...|2. 10. 2025
Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

Nataša Ličen

kulturazgodovinadediščinadružba

Via positiva

VEČ ... |
Vedno sem si želel živeti od risanja

Boris Oblak je karikaturist, digitalni ilustrator in glasbenik - bobnar. Po odkritju digitalne tehnike slikanja, v kateri danes nastaja večina njegovih karikatur in poslovnih ilustracij, so začetki sčasoma prerasli v samostojen poklic. Njegove karikature so objavljene redno v medijih.

Vedno sem si želel živeti od risanja

Boris Oblak je karikaturist, digitalni ilustrator in glasbenik - bobnar. Po odkritju digitalne tehnike slikanja, v kateri danes nastaja večina njegovih karikatur in poslovnih ilustracij, so začetki sčasoma prerasli v samostojen poklic. Njegove karikature so objavljene redno v medijih.

pogovordružbakulturaumetnost

Via positiva

Vedno sem si želel živeti od risanja

Boris Oblak je karikaturist, digitalni ilustrator in glasbenik - bobnar. Po odkritju digitalne tehnike slikanja, v kateri danes nastaja večina njegovih karikatur in poslovnih ilustracij, so začetki sčasoma prerasli v samostojen poklic. Njegove karikature so objavljene redno v medijih.

VEČ ...|3. 9. 2026
Vedno sem si želel živeti od risanja

Boris Oblak je karikaturist, digitalni ilustrator in glasbenik - bobnar. Po odkritju digitalne tehnike slikanja, v kateri danes nastaja večina njegovih karikatur in poslovnih ilustracij, so začetki sčasoma prerasli v samostojen poklic. Njegove karikature so objavljene redno v medijih.

Radio Ognjišče

pogovordružbakulturaumetnost

Via positiva

VEČ ... |
David Hrup Mavsar

David Hrup Mavsar je mlad in predan vzreditelj okrasne perutnine, še posebej japonskih pritlikavih kokoši pasme chabo. S svojimi živalmi uspešno nastopa na domačih in mednarodnih razstavah ter osvaja najvišja priznanja. Ob šoli in skrbi za živali se ukvarja tudi z odbojko in fotografijo – predvsem pa dokazuje, kam lahko pripeljeta vztrajnost in pristno navdušenje.

David Hrup Mavsar

David Hrup Mavsar je mlad in predan vzreditelj okrasne perutnine, še posebej japonskih pritlikavih kokoši pasme chabo. S svojimi živalmi uspešno nastopa na domačih in mednarodnih razstavah ter osvaja najvišja priznanja. Ob šoli in skrbi za živali se ukvarja tudi z odbojko in fotografijo – predvsem pa dokazuje, kam lahko pripeljeta vztrajnost in pristno navdušenje.

družbamladipodjetništvokmetijstvoinovativnost

Via positiva

David Hrup Mavsar

David Hrup Mavsar je mlad in predan vzreditelj okrasne perutnine, še posebej japonskih pritlikavih kokoši pasme chabo. S svojimi živalmi uspešno nastopa na domačih in mednarodnih razstavah ter osvaja najvišja priznanja. Ob šoli in skrbi za živali se ukvarja tudi z odbojko in fotografijo – predvsem pa dokazuje, kam lahko pripeljeta vztrajnost in pristno navdušenje.

VEČ ...|27. 8. 2026
David Hrup Mavsar

David Hrup Mavsar je mlad in predan vzreditelj okrasne perutnine, še posebej japonskih pritlikavih kokoši pasme chabo. S svojimi živalmi uspešno nastopa na domačih in mednarodnih razstavah ter osvaja najvišja priznanja. Ob šoli in skrbi za živali se ukvarja tudi z odbojko in fotografijo – predvsem pa dokazuje, kam lahko pripeljeta vztrajnost in pristno navdušenje.

Nataša Ličen

družbamladipodjetništvokmetijstvoinovativnost

Via positiva

VEČ ... |
Študijska pot po avstrijski regiji Murau

V reportaži smo predstavili regijo Murau na avstrijskem štajerskem, v kateri po dveh urah vožnje pridemo v osrčje gora, voda in čistega zraka. Regija Murau je prepredena s pohodnimi in kolesarskimi potmi, zgodovino, gradovi, reko, v idilični naravi in z zgodbami pivovarske, lesne ter kulinarične tradicije. Regija je prava izbira, če iščete mir in tišino v čistem naravnem okolju, možnost rekreacije za vso družino in avtentične sledi več stoletne zgodovine. Povzpeli smo se na najvišji alpski prelaz Solkpass, se z gondolo peljali na Kreischberg, si ogledali mesto Murau in spoznali življenjsko zgodbo Anne Neumann ter grad Schloss Murau, zadnji dan pa spoznali mladega graščaka Phillipa Steinerja z gradu Rothenfels.

Študijska pot po avstrijski regiji Murau

V reportaži smo predstavili regijo Murau na avstrijskem štajerskem, v kateri po dveh urah vožnje pridemo v osrčje gora, voda in čistega zraka. Regija Murau je prepredena s pohodnimi in kolesarskimi potmi, zgodovino, gradovi, reko, v idilični naravi in z zgodbami pivovarske, lesne ter kulinarične tradicije. Regija je prava izbira, če iščete mir in tišino v čistem naravnem okolju, možnost rekreacije za vso družino in avtentične sledi več stoletne zgodovine. Povzpeli smo se na najvišji alpski prelaz Solkpass, se z gondolo peljali na Kreischberg, si ogledali mesto Murau in spoznali življenjsko zgodbo Anne Neumann ter grad Schloss Murau, zadnji dan pa spoznali mladega graščaka Phillipa Steinerja z gradu Rothenfels.

naravapoletjepočitniceturizemzgodovinapotovanja

Via positiva

Študijska pot po avstrijski regiji Murau

V reportaži smo predstavili regijo Murau na avstrijskem štajerskem, v kateri po dveh urah vožnje pridemo v osrčje gora, voda in čistega zraka. Regija Murau je prepredena s pohodnimi in kolesarskimi potmi, zgodovino, gradovi, reko, v idilični naravi in z zgodbami pivovarske, lesne ter kulinarične tradicije. Regija je prava izbira, če iščete mir in tišino v čistem naravnem okolju, možnost rekreacije za vso družino in avtentične sledi več stoletne zgodovine. Povzpeli smo se na najvišji alpski prelaz Solkpass, se z gondolo peljali na Kreischberg, si ogledali mesto Murau in spoznali življenjsko zgodbo Anne Neumann ter grad Schloss Murau, zadnji dan pa spoznali mladega graščaka Phillipa Steinerja z gradu Rothenfels.

VEČ ...|20. 8. 2026
Študijska pot po avstrijski regiji Murau

V reportaži smo predstavili regijo Murau na avstrijskem štajerskem, v kateri po dveh urah vožnje pridemo v osrčje gora, voda in čistega zraka. Regija Murau je prepredena s pohodnimi in kolesarskimi potmi, zgodovino, gradovi, reko, v idilični naravi in z zgodbami pivovarske, lesne ter kulinarične tradicije. Regija je prava izbira, če iščete mir in tišino v čistem naravnem okolju, možnost rekreacije za vso družino in avtentične sledi več stoletne zgodovine. Povzpeli smo se na najvišji alpski prelaz Solkpass, se z gondolo peljali na Kreischberg, si ogledali mesto Murau in spoznali življenjsko zgodbo Anne Neumann ter grad Schloss Murau, zadnji dan pa spoznali mladega graščaka Phillipa Steinerja z gradu Rothenfels.

Nataša Ličen

naravapoletjepočitniceturizemzgodovinapotovanja

Via positiva

VEČ ... |
Jure Tori in projekt Satori

Jure Tori je harmonikar in skladatelj. Znan tudi kot dolgoletni član zasavskih legendarnih Orlekov. V različnem spektru in žanrih s številnimi sodelovanji - tudi mednarodnimi, ga je nemogoče glasbeno omejiti. Deluje in ustvarja na več vzporednih smereh. od harmonike do Hammondovih orgel, od rudniških rovov do pesniških odrov in nebotičnika. Poln kontrastov, ki so le navidezni, saj ostaja zvest zasavskemu karakterju. Pogovarjali smo se o njegovem delu, projektih in nastopih, pa tudi o utripanju sodobne družbe in njenih izzivih.

Jure Tori in projekt Satori

Jure Tori je harmonikar in skladatelj. Znan tudi kot dolgoletni član zasavskih legendarnih Orlekov. V različnem spektru in žanrih s številnimi sodelovanji - tudi mednarodnimi, ga je nemogoče glasbeno omejiti. Deluje in ustvarja na več vzporednih smereh. od harmonike do Hammondovih orgel, od rudniških rovov do pesniških odrov in nebotičnika. Poln kontrastov, ki so le navidezni, saj ostaja zvest zasavskemu karakterju. Pogovarjali smo se o njegovem delu, projektih in nastopih, pa tudi o utripanju sodobne družbe in njenih izzivih.

glasbadružbapogovor

Via positiva

Jure Tori in projekt Satori

Jure Tori je harmonikar in skladatelj. Znan tudi kot dolgoletni član zasavskih legendarnih Orlekov. V različnem spektru in žanrih s številnimi sodelovanji - tudi mednarodnimi, ga je nemogoče glasbeno omejiti. Deluje in ustvarja na več vzporednih smereh. od harmonike do Hammondovih orgel, od rudniških rovov do pesniških odrov in nebotičnika. Poln kontrastov, ki so le navidezni, saj ostaja zvest zasavskemu karakterju. Pogovarjali smo se o njegovem delu, projektih in nastopih, pa tudi o utripanju sodobne družbe in njenih izzivih.

VEČ ...|13. 8. 2026
Jure Tori in projekt Satori

Jure Tori je harmonikar in skladatelj. Znan tudi kot dolgoletni član zasavskih legendarnih Orlekov. V različnem spektru in žanrih s številnimi sodelovanji - tudi mednarodnimi, ga je nemogoče glasbeno omejiti. Deluje in ustvarja na več vzporednih smereh. od harmonike do Hammondovih orgel, od rudniških rovov do pesniških odrov in nebotičnika. Poln kontrastov, ki so le navidezni, saj ostaja zvest zasavskemu karakterju. Pogovarjali smo se o njegovem delu, projektih in nastopih, pa tudi o utripanju sodobne družbe in njenih izzivih.

Nataša Ličen

glasbadružbapogovor

Via positiva

VEČ ... |
Življenje, narobe naučeno?!

Dr. Apolonija Klančar je magistrica in doktorica jezikoslovja, profesorica latinščine, anglistka, prevajalka ter Montessori pedagoginja. Po izkušnjah v javnem šolstvu že več kot desetletje deluje v zasebni praksi, kjer se ukvarja s celostno obravnavo oseb, premagovanjem stresa in pomočjo otrokom ter odraslim pri osebni rasti. Je avtorica več knjig in priročnikov. Med njenimi deli izstopa knjiga Življenje: narobe naučeno?!, v kateri skozi resnične zgodbe odpira vprašanja o grajenju samozavesti, možganov in premagovanju vsakodnevnih strahov.

Življenje, narobe naučeno?!

Dr. Apolonija Klančar je magistrica in doktorica jezikoslovja, profesorica latinščine, anglistka, prevajalka ter Montessori pedagoginja. Po izkušnjah v javnem šolstvu že več kot desetletje deluje v zasebni praksi, kjer se ukvarja s celostno obravnavo oseb, premagovanjem stresa in pomočjo otrokom ter odraslim pri osebni rasti. Je avtorica več knjig in priročnikov. Med njenimi deli izstopa knjiga Življenje: narobe naučeno?!, v kateri skozi resnične zgodbe odpira vprašanja o grajenju samozavesti, možganov in premagovanju vsakodnevnih strahov.

družbapogovorvzgojašolstvo

Via positiva

Življenje, narobe naučeno?!

Dr. Apolonija Klančar je magistrica in doktorica jezikoslovja, profesorica latinščine, anglistka, prevajalka ter Montessori pedagoginja. Po izkušnjah v javnem šolstvu že več kot desetletje deluje v zasebni praksi, kjer se ukvarja s celostno obravnavo oseb, premagovanjem stresa in pomočjo otrokom ter odraslim pri osebni rasti. Je avtorica več knjig in priročnikov. Med njenimi deli izstopa knjiga Življenje: narobe naučeno?!, v kateri skozi resnične zgodbe odpira vprašanja o grajenju samozavesti, možganov in premagovanju vsakodnevnih strahov.

VEČ ...|6. 8. 2026
Življenje, narobe naučeno?!

Dr. Apolonija Klančar je magistrica in doktorica jezikoslovja, profesorica latinščine, anglistka, prevajalka ter Montessori pedagoginja. Po izkušnjah v javnem šolstvu že več kot desetletje deluje v zasebni praksi, kjer se ukvarja s celostno obravnavo oseb, premagovanjem stresa in pomočjo otrokom ter odraslim pri osebni rasti. Je avtorica več knjig in priročnikov. Med njenimi deli izstopa knjiga Življenje: narobe naučeno?!, v kateri skozi resnične zgodbe odpira vprašanja o grajenju samozavesti, možganov in premagovanju vsakodnevnih strahov.

Nataša Ličen

družbapogovorvzgojašolstvo

Via positiva

VEČ ... |
Damjan Debevec v liku Ivana Cankarja

Priznani vrhniški vodnik in interpret Damjan Debevec je znan po svojem izjemnem oživljanju lika in dela Ivana Cankarja. S svojo pojavo, znamenitimi brki, klobukom in značilno Cankarjevo držo, obiskovalcem približa življenje našega največjega dramatika. Debevec deluje kot vodnik v Cankarjevi spominski hiši na Klancu na Vrhniki, kjer vsakodnevno skrbi za ohranjanje pisateljeve dediščine. Poleg vodenja po hiši vodi tudi ekskurzije po Poti Cankarjeve mladosti in okolici.

Damjan Debevec v liku Ivana Cankarja

Priznani vrhniški vodnik in interpret Damjan Debevec je znan po svojem izjemnem oživljanju lika in dela Ivana Cankarja. S svojo pojavo, znamenitimi brki, klobukom in značilno Cankarjevo držo, obiskovalcem približa življenje našega največjega dramatika. Debevec deluje kot vodnik v Cankarjevi spominski hiši na Klancu na Vrhniki, kjer vsakodnevno skrbi za ohranjanje pisateljeve dediščine. Poleg vodenja po hiši vodi tudi ekskurzije po Poti Cankarjeve mladosti in okolici.

pogovorkulturadružba

Via positiva

Damjan Debevec v liku Ivana Cankarja

Priznani vrhniški vodnik in interpret Damjan Debevec je znan po svojem izjemnem oživljanju lika in dela Ivana Cankarja. S svojo pojavo, znamenitimi brki, klobukom in značilno Cankarjevo držo, obiskovalcem približa življenje našega največjega dramatika. Debevec deluje kot vodnik v Cankarjevi spominski hiši na Klancu na Vrhniki, kjer vsakodnevno skrbi za ohranjanje pisateljeve dediščine. Poleg vodenja po hiši vodi tudi ekskurzije po Poti Cankarjeve mladosti in okolici.

VEČ ...|30. 7. 2026
Damjan Debevec v liku Ivana Cankarja

Priznani vrhniški vodnik in interpret Damjan Debevec je znan po svojem izjemnem oživljanju lika in dela Ivana Cankarja. S svojo pojavo, znamenitimi brki, klobukom in značilno Cankarjevo držo, obiskovalcem približa življenje našega največjega dramatika. Debevec deluje kot vodnik v Cankarjevi spominski hiši na Klancu na Vrhniki, kjer vsakodnevno skrbi za ohranjanje pisateljeve dediščine. Poleg vodenja po hiši vodi tudi ekskurzije po Poti Cankarjeve mladosti in okolici.

Nataša Ličen

pogovorkulturadružba

Via positiva

VEČ ... |
Bog na križarjenju

»Bog na križarjenju: Dnevnik ladijskega kaplana« je naslov knjige Roka Pogačnika. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi. Napisana je v obliki dnevnika mladega duhovnika, ki prevzame službo kaplana na veliki turistični križarki. Ladja postane simbol sodobnega sveta – na njej se srečujejo ljudje različnih narodnosti, kultur, prepričanj in življenjskih zgodb. Med potovanjem avtor opisuje pogovore s potniki in člani posadke, svoje dvome, humor, nepričakovana srečanja in razmisleke o veri, smislu ter medčloveških odnosih. Knjiga ni le potopis, ampak razmislek o tem, kako biti človek in kristjan v hitro spreminjajočem se svetu. Primerna tudi za počitniško branje.

Bog na križarjenju

»Bog na križarjenju: Dnevnik ladijskega kaplana« je naslov knjige Roka Pogačnika. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi. Napisana je v obliki dnevnika mladega duhovnika, ki prevzame službo kaplana na veliki turistični križarki. Ladja postane simbol sodobnega sveta – na njej se srečujejo ljudje različnih narodnosti, kultur, prepričanj in življenjskih zgodb. Med potovanjem avtor opisuje pogovore s potniki in člani posadke, svoje dvome, humor, nepričakovana srečanja in razmisleke o veri, smislu ter medčloveških odnosih. Knjiga ni le potopis, ampak razmislek o tem, kako biti človek in kristjan v hitro spreminjajočem se svetu. Primerna tudi za počitniško branje.

družbapogovorduhovnostpočitnicepoletjekultura

Via positiva

Bog na križarjenju

»Bog na križarjenju: Dnevnik ladijskega kaplana« je naslov knjige Roka Pogačnika. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi. Napisana je v obliki dnevnika mladega duhovnika, ki prevzame službo kaplana na veliki turistični križarki. Ladja postane simbol sodobnega sveta – na njej se srečujejo ljudje različnih narodnosti, kultur, prepričanj in življenjskih zgodb. Med potovanjem avtor opisuje pogovore s potniki in člani posadke, svoje dvome, humor, nepričakovana srečanja in razmisleke o veri, smislu ter medčloveških odnosih. Knjiga ni le potopis, ampak razmislek o tem, kako biti človek in kristjan v hitro spreminjajočem se svetu. Primerna tudi za počitniško branje.

VEČ ...|23. 7. 2026
Bog na križarjenju

»Bog na križarjenju: Dnevnik ladijskega kaplana« je naslov knjige Roka Pogačnika. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi. Napisana je v obliki dnevnika mladega duhovnika, ki prevzame službo kaplana na veliki turistični križarki. Ladja postane simbol sodobnega sveta – na njej se srečujejo ljudje različnih narodnosti, kultur, prepričanj in življenjskih zgodb. Med potovanjem avtor opisuje pogovore s potniki in člani posadke, svoje dvome, humor, nepričakovana srečanja in razmisleke o veri, smislu ter medčloveških odnosih. Knjiga ni le potopis, ampak razmislek o tem, kako biti človek in kristjan v hitro spreminjajočem se svetu. Primerna tudi za počitniško branje.

Nataša Ličen

družbapogovorduhovnostpočitnicepoletjekultura

Via positiva

VEČ ... |
Miha Kos ob 30. obletnici Hiše Eksperimentov

30 let mineva od ustanovitve Hiše eksperimentov. K pogovoru smo povabili dr. Miho Kosa, ki je idejo razvil v mednarodno prepoznavno ustanovo. Želja je bila narediti za Slovenijo nekaj dobrega, spodbujati radovednost, kritično razmišljanje in da bi ljudje znali postavljati vprašanja. Saj se na svojih napakah, ko se z/motimo, največ naučimo. Glavna ideja Hiše je ustvarjanje varnega okolja za delanje napak in dati prostor ljudem, ki imajo kaj pokazati.

Miha Kos ob 30. obletnici Hiše Eksperimentov

30 let mineva od ustanovitve Hiše eksperimentov. K pogovoru smo povabili dr. Miho Kosa, ki je idejo razvil v mednarodno prepoznavno ustanovo. Želja je bila narediti za Slovenijo nekaj dobrega, spodbujati radovednost, kritično razmišljanje in da bi ljudje znali postavljati vprašanja. Saj se na svojih napakah, ko se z/motimo, največ naučimo. Glavna ideja Hiše je ustvarjanje varnega okolja za delanje napak in dati prostor ljudem, ki imajo kaj pokazati.

družbaizobraževanjeinovativnostpogovor

Via positiva

Miha Kos ob 30. obletnici Hiše Eksperimentov

30 let mineva od ustanovitve Hiše eksperimentov. K pogovoru smo povabili dr. Miho Kosa, ki je idejo razvil v mednarodno prepoznavno ustanovo. Želja je bila narediti za Slovenijo nekaj dobrega, spodbujati radovednost, kritično razmišljanje in da bi ljudje znali postavljati vprašanja. Saj se na svojih napakah, ko se z/motimo, največ naučimo. Glavna ideja Hiše je ustvarjanje varnega okolja za delanje napak in dati prostor ljudem, ki imajo kaj pokazati.

VEČ ...|16. 7. 2026
Miha Kos ob 30. obletnici Hiše Eksperimentov

30 let mineva od ustanovitve Hiše eksperimentov. K pogovoru smo povabili dr. Miho Kosa, ki je idejo razvil v mednarodno prepoznavno ustanovo. Želja je bila narediti za Slovenijo nekaj dobrega, spodbujati radovednost, kritično razmišljanje in da bi ljudje znali postavljati vprašanja. Saj se na svojih napakah, ko se z/motimo, največ naučimo. Glavna ideja Hiše je ustvarjanje varnega okolja za delanje napak in dati prostor ljudem, ki imajo kaj pokazati.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinovativnostpogovor

Via positiva

Via positiva

Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ... |
Ko dom ni varen kraj

Nasilje v družini ni zasebna stvar, ampak problem celotne družbe. Kako ga prepoznati, zakaj pogosto ostaja skrito in kako zaščititi najbolj ranljive? Gost oddaje je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Ko dom ni varen kraj

Nasilje v družini ni zasebna stvar, ampak problem celotne družbe. Kako ga prepoznati, zakaj pogosto ostaja skrito in kako zaščititi najbolj ranljive? Gost oddaje je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

odnosinasiljeagresijamedpartnerski odnosidružinavzgojaduhovnost

Naš gost

VEČ ... |
Hadrijan Corsi

Tokratno oddajo smo posneli v Števerjanu. Spoznali ste lahko podjetnika in trgovca Hadrijana Corsija, ki je prejel 38. nagrado Dušana Černeta. Maja letos je obhajal 86-letnico in je še vedno živahno vpleten v manjšinsko življenje. Kar 44 let je bil aktiven v števerjanski občini, tri mandate je bil župan, deloval je tudi v različnih gospodarskih združenjih.

Hadrijan Corsi

Tokratno oddajo smo posneli v Števerjanu. Spoznali ste lahko podjetnika in trgovca Hadrijana Corsija, ki je prejel 38. nagrado Dušana Černeta. Maja letos je obhajal 86-letnico in je še vedno živahno vpleten v manjšinsko življenje. Kar 44 let je bil aktiven v števerjanski občini, tri mandate je bil župan, deloval je tudi v različnih gospodarskih združenjih.

Matjaž Merljak

spominživljenjezamejstvorojaki

Sol in luč

VEČ ... |
Drago Jerebic in Sara Jerebic: Bližina osrečuje

Knjigo zakoncev Sare in Draga Jerebic z naslovom Bližina osrečuje, smo že predstavljali. Oba sta zakonska in družinska terapevta. Za tokratno oddajo smo izbrali poglavje z naslovom Za najstnike, v katerem najdemo tudi odgovore na vprašanja, Zakaj starši mladostniku ne zaupajo, Zakaj je družba sovrstnikov nekakšen poligon za mladostnike in kako preseči spore med starši in odraščajočimi otroki.

Drago Jerebic in Sara Jerebic: Bližina osrečuje

Knjigo zakoncev Sare in Draga Jerebic z naslovom Bližina osrečuje, smo že predstavljali. Oba sta zakonska in družinska terapevta. Za tokratno oddajo smo izbrali poglavje z naslovom Za najstnike, v katerem najdemo tudi odgovore na vprašanja, Zakaj starši mladostniku ne zaupajo, Zakaj je družba sovrstnikov nekakšen poligon za mladostnike in kako preseči spore med starši in odraščajočimi otroki.

Tadej Sadar

mladiodnosisvetovanje

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. september 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. september 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Kako poletna suša vpliva na jabolka in ključni koraki do vrhunskega domačega soka

Prisluhnite pogovoru z Martinom Mavsarjem o vplivu letošnje vročine in sončnih ožigov na sadje ter o natančnem postopku za pripravo okusnega, kakovostnega in obstojnega jabolčnega soka brez nepotrebnih bližnjic.

Kako poletna suša vpliva na jabolka in ključni koraki do vrhunskega domačega soka

Prisluhnite pogovoru z Martinom Mavsarjem o vplivu letošnje vročine in sončnih ožigov na sadje ter o natančnem postopku za pripravo okusnega, kakovostnega in obstojnega jabolčnega soka brez nepotrebnih bližnjic.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrtpredelava jabolkjabolčni sokMartin Mavsarsončni ožigipasterizacija sokaobiranje sadjasuša in kmetijstvomotni sokčista embalaža

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Prenos maše iz mariborske stolnice.

Maševal je dr. Vinko Potočnik, na orgle je igral Matej Podstenšek.

Prenos maše iz mariborske stolnice.

Maševal je dr. Vinko Potočnik, na orgle je igral Matej Podstenšek.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Ob Marijinem rojstvu romanja v Porčinj in na Staro Goro

Jutri bo minilo 171 let od prvega Marijinega prikazanja v Porčinju v Beneški Sloveniji. Kar trikrat v enem mesecu se je prikazala 10-letni Tereziji Dush. Kronike pravijo, da je deklica govorila in razumela le slovensko narečje. Marija je pokazala na problem dela ob nedeljah in preklinjanje, poleg tega je naročila spoštovanje posta in molitev rožnega venca. Ob obletnici prikazanja in pred praznikom rojstva Device Marije je bilo slovesno že minuli konec tedna. V soboto je bila sveta maša v slovenščini, včeraj pa je sveto mašo daroval, pater Ermes Ronchi, rojen v bližnji vasi Racchiuso, ki je bil pred leti voditelj duhovnih vaj za papeža in rimsko kurijo. Jutri pa bo po pisanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom slovesno tudi v Marijinem svetišču na Stari gori nad Čedadom, kjer bo tradicionalno zaobljubljeno romanje videmske nadškofije, sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Riccardo Lamba. Ob tem se bodo spomnili 50. obletnice katastrofalnega potresa v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.

Ob Marijinem rojstvu romanja v Porčinj in na Staro Goro

Jutri bo minilo 171 let od prvega Marijinega prikazanja v Porčinju v Beneški Sloveniji. Kar trikrat v enem mesecu se je prikazala 10-letni Tereziji Dush. Kronike pravijo, da je deklica govorila in razumela le slovensko narečje. Marija je pokazala na problem dela ob nedeljah in preklinjanje, poleg tega je naročila spoštovanje posta in molitev rožnega venca. Ob obletnici prikazanja in pred praznikom rojstva Device Marije je bilo slovesno že minuli konec tedna. V soboto je bila sveta maša v slovenščini, včeraj pa je sveto mašo daroval, pater Ermes Ronchi, rojen v bližnji vasi Racchiuso, ki je bil pred leti voditelj duhovnih vaj za papeža in rimsko kurijo. Jutri pa bo po pisanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom slovesno tudi v Marijinem svetišču na Stari gori nad Čedadom, kjer bo tradicionalno zaobljubljeno romanje videmske nadškofije, sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Riccardo Lamba. Ob tem se bodo spomnili 50. obletnice katastrofalnega potresa v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Mitja Čander: Slovenija potrebuje več kritične misli

Je Slovenija res postala pluralna demokratična družba ali še vedno živimo z demokratičnim primanjkljajem? Gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil pisatelj, esejist in založnik Mitja Čander. Spregovoril je o razmerah v kulturi in medijih, svobodi kritične misli ter prihodnosti knjige in slovenskega jezika.

Mitja Čander: Slovenija potrebuje več kritične misli

Je Slovenija res postala pluralna demokratična družba ali še vedno živimo z demokratičnim primanjkljajem? Gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil pisatelj, esejist in založnik Mitja Čander. Spregovoril je o razmerah v kulturi in medijih, svobodi kritične misli ter prihodnosti knjige in slovenskega jezika.

Tanja Dominko

politika