Is podcast
V vigiliji praznika Marije Pomagaj in slovenskih krščanskih izročil smo prenašali molitev rožnega venca, sveto mašo in po maši pete litanije Matere Božje.
Mašo je daroval nadškof Alojzij Cvikl.
V vigiliji praznika Marije Pomagaj in slovenskih krščanskih izročil smo prenašali molitev rožnega venca, sveto mašo in po maši pete litanije Matere Božje.
Mašo je daroval nadškof Alojzij Cvikl.
V vigiliji praznika Marije Pomagaj in slovenskih krščanskih izročil smo prenašali molitev rožnega venca, sveto mašo in po maši pete litanije Matere Božje.
Mašo je daroval nadškof Alojzij Cvikl.
Maševal je p. Pavle Jakop, pel Anže Kuharič, na orgle je igral Matjaž Barbo.
Maševal je p. Pavle Jakop, pel Anže Kuharič, na orgle je igral Matjaž Barbo.
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel APZ sv. Cecilije, ki ga vodi Miha Zupanc Kovač, orglala pa Ana Kresal.
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel APZ sv. Cecilije, ki ga vodi Miha Zupanc Kovač, orglala pa Ana Kresal.
Maševal je p. Edvard Kovač, pela sta Miha in Lovro Zupanc Kovač, na orgle je igral Matija Korčanin.
Maševal je p. Edvard Kovač, pela sta Miha in Lovro Zupanc Kovač, na orgle je igral Matija Korčanin.
Sv. mašo je daroval p. Rafael Slejko, pel je Gorazd Ambrožič, na orgle je igrala Polona Gantar.
Sv. mašo je daroval p. Rafael Slejko, pel je Gorazd Ambrožič, na orgle je igrala Polona Gantar.
V Črenšovcih so z vojaškimi častmi v nov grob položili posmrtne ostanke rojaka Jožefa Klekla starejšega. Tamkajšnji občina in župnija ter murskosoboška škofija so namreč ob 150. obletnici njegovega rojstva razglasile posebno jubilejno leto in hkrati sklenile, da se mora Klekl vrniti v kraj, kjer je deloval večino svojega življenja. To se je zgodilo prav na dan, ko smo se spomnili, kako je ta gradnik slovenstva leta 1874 ugledal luč sveta. Sveti maši je sledil pokop krste z njegovim zemeljskim telesom v kripto fatimske kapele v cerkvi Povišanja svetega Križa. Slovesnost je vodil škof ordinarij Peter Štumpf, ob oltarju so se mu pridružili duhovniki murskosoboške škofije in duhovniki, ki so izšli iz črenšovske župnije.
V Črenšovcih so z vojaškimi častmi v nov grob položili posmrtne ostanke rojaka Jožefa Klekla starejšega. Tamkajšnji občina in župnija ter murskosoboška škofija so namreč ob 150. obletnici njegovega rojstva razglasile posebno jubilejno leto in hkrati sklenile, da se mora Klekl vrniti v kraj, kjer je deloval večino svojega življenja. To se je zgodilo prav na dan, ko smo se spomnili, kako je ta gradnik slovenstva leta 1874 ugledal luč sveta. Sveti maši je sledil pokop krste z njegovim zemeljskim telesom v kripto fatimske kapele v cerkvi Povišanja svetega Križa. Slovesnost je vodil škof ordinarij Peter Štumpf, ob oltarju so se mu pridružili duhovniki murskosoboške škofije in duhovniki, ki so izšli iz črenšovske župnije.
Poslušali ste prenos evharistične daritve iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal je p. Pavle Jakop. S petjem je sodeloval Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Rebeka Dobravec.
Poslušali ste prenos evharistične daritve iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal je p. Pavle Jakop. S petjem je sodeloval Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Rebeka Dobravec.
Maševal je p. Vid Lisjak, pela Pija Trontelj, na orgle je igral Vid Košiček.
Maševal je p. Vid Lisjak, pela Pija Trontelj, na orgle je igral Vid Košiček.
Z dr. Ernestom Petričem tokrat o pravni državi, ki je na veliki preizkušnji. o varovalnih mehanizmih demokracije, o ustavnem sodišču, ki skuša branti avtoriteto oblasti, o predsednici državnega zbora in njenih pravnih akrobacijah, o sodniku v okovih ... Slovenija je v Varnostnem svetu zavzela propalestinsko držo, je to prednost ali ovira pri njeni zunanji politiki. Tudi o Gazi in Libanonu, ki sta ju ugrabila Hamas in Hezbolah, pa o pretiranem odgovoru Izraela, ki bo svojo državo branil do konca... In za konec še o predčasnih volitvah in o tem kaj preostane volivcem.
Na roženvensko nedeljo 6. oktobra je bila v Spominskem parku na Teharjah slovesnost v spomin na žrtve uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki so jih od tu vodili v smrt v rudniške rove v okolici Celja. Sveto mašo jo je daroval nadškof dr. Anton Stres. Po maši je bil še kulturni program, kjer je bil osrednji govorec nekdanji predsednik državnega zbora dr. France Cukjati. V današnji oddaji ste lahko slišali nekaj poudarkov iz omenjene slovesnosti.
Z Alenko Rebula, priljubljeno psihologinjo, predavateljico, pesnico in avtorico več knjig. Številne so izšle v soavtorstvu z Josipo Prebeg. Ob Tednu otroka smo govorili o pomenu otroštva. Vsak otrok je nepopisan list, to spomni in nalaga odgovornost slehernemu odraslemu, da s svojimi dejanji, odzivi, spodbudami, zgledi, morebitnimi zmotami in nepravilnim razumevanjem otroka in njegovega doživljanja, puščamo svoje odtise in z njimi sooblikujemo otroka.
Govorili smo o moči in pomenu molitve. Katekizem pravi, da je »molitev povzdigovanje duha k Bogu.« Kako moliti in koliko? Ali lahko s svojo molitvijo prepričamo Boga, da izpolni naše želje? Jezus je namreč rekel: Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V mesecu rožnega venca in misijonov sta bila z nami župnik v Preski Jure Koželj in misijonar Tone Kerin, ki se je z Madagaskarja letos preselil v Slovenijo in prevzel župnijo Brusnice. Pridružite se nam – ob 20. uri v živo!
Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je v torek, 8. oktobra, na Brdu pri Kranju pripravilo že 4. festival slovenskih sirov. Festivala se je udeležilo dobrih 1000 obiskovalcev, 26 sirarn pa je dalo v pokušino skupaj 70 sirov. Častni gost festivala je bil Marko Lotrič. Za izvirne prigrizke s siri so poskrbeli trije mladi prevzemniki gostiln. V Kmetijski oddaji ste lahko prisluhnili kratki reportaži o pestrem in zanimivem dogajanju na samem festivalu sirov.
Sadje skrtačimo in dobro operemo, da se da olupiti in z nožem razrežemo na četrtine. Tudi peščišče je treba dobro izrezati. V lonec dodamo še nekaj tekočine in med kuhanjem večkrat premešamo. Ko je kuhano, zmiksamo s paličnim mešalnikom. Po okusu sladkamo in prilijemo domač ribezov ali malinov sok (lahko tudi malo limoninega soka). Nato naj se kuha še 10 do 15 minut, da se sladkor raztopi in je marmelada primerno gosta. Nalagamo jo v pogrete kozarce in dobro zapremo. Ta marmelada je izredno dobra za polnjenje buhteljnov in rogljičkov, ker ne steče.