Is podcast
Enolončnica je dobra, močna, okusna juha. Ena takih je ješprenj, ki je odličen, tudi če je brez mesa. Ješprenj dobro operemo in namočimo. Nato ga (najbolje naslednji dan) v tej vodi tudi skuhamo do vrenja. To vodo odlijemo in zalijemo z vročo vodo ter dodamo kuhat še zelenjavo (na kocke narežemo korenje, korenino zelene, grah ... ). Zabelimo ga lahko s slanino, zaseko, ocvirki, dodamo lahko strt česen in malo kuhanega fižola. Okus bo dopolnil tudi zelen peteršilj. Ješprenj bo povsem drugega okusa, če se bo hkrati v njem skuhala še kranjska klobasa. V tem času lahko pripravljamo tudi že jedi na žico iz kisle repe ali zelja. Seveda ne gre brez krompirja, stlačenemu dodamo strt česen in zabelimo z vročimi ocvirki ali zaseko. Enolončnice lahko čakajo, lahko jih pogrevamo ...
Enolončnica je dobra, močna, okusna juha. Ena takih je ješprenj, ki je odličen, tudi če je brez mesa. Ješprenj dobro operemo in namočimo. Nato ga (najbolje naslednji dan) v tej vodi tudi skuhamo do vrenja. To vodo odlijemo in zalijemo z vročo vodo ter dodamo kuhat še zelenjavo (na kocke narežemo korenje, korenino zelene, grah ... ). Zabelimo ga lahko s slanino, zaseko, ocvirki, dodamo lahko strt česen in malo kuhanega fižola. Okus bo dopolnil tudi zelen peteršilj. Ješprenj bo povsem drugega okusa, če se bo hkrati v njem skuhala še kranjska klobasa. V tem času lahko pripravljamo tudi že jedi na žico iz kisle repe ali zelja. Seveda ne gre brez krompirja, stlačenemu dodamo strt česen in zabelimo z vročimi ocvirki ali zaseko. Enolončnice lahko čakajo, lahko jih pogrevamo ...
Enolončnica je dobra, močna, okusna juha. Ena takih je ješprenj, ki je odličen, tudi če je brez mesa. Ješprenj dobro operemo in namočimo. Nato ga (najbolje naslednji dan) v tej vodi tudi skuhamo do vrenja. To vodo odlijemo in zalijemo z vročo vodo ter dodamo kuhat še zelenjavo (na kocke narežemo korenje, korenino zelene, grah ... ). Zabelimo ga lahko s slanino, zaseko, ocvirki, dodamo lahko strt česen in malo kuhanega fižola. Okus bo dopolnil tudi zelen peteršilj. Ješprenj bo povsem drugega okusa, če se bo hkrati v njem skuhala še kranjska klobasa. V tem času lahko pripravljamo tudi že jedi na žico iz kisle repe ali zelja. Seveda ne gre brez krompirja, stlačenemu dodamo strt česen in zabelimo z vročimi ocvirki ali zaseko. Enolončnice lahko čakajo, lahko jih pogrevamo ...
Poslušalka jih rada pripravlja in jo je zanimalo, če lahko doda v testo malo limonine lupine, morda kakšen vanilijev sladkor ali pa kaj podobnega, da bi bilo malo priokusa. Sestra Nikolina ji je svetovala, da lahko, sploh če bodo postreženi kot sladka jed (lahko jih naredimo tudi slane in so zraven mesnine ali solate). Dodala je še, da višek cmokov zamrznemo, preden jih damo kuhat. Naložimo jih na pladenj, ki je prekrit s folijo. Ko zamrznejo, jih naložimo v vrečko ali škatlo in shranimo v skrinji. Ko jih bomo potrebovali, jih damo kuhat v vrelo vodo, kuhamo jih kakšno minuto več kot sveže narejene.
Poslušalka jih rada pripravlja in jo je zanimalo, če lahko doda v testo malo limonine lupine, morda kakšen vanilijev sladkor ali pa kaj podobnega, da bi bilo malo priokusa. Sestra Nikolina ji je svetovala, da lahko, sploh če bodo postreženi kot sladka jed (lahko jih naredimo tudi slane in so zraven mesnine ali solate). Dodala je še, da višek cmokov zamrznemo, preden jih damo kuhat. Naložimo jih na pladenj, ki je prekrit s folijo. Ko zamrznejo, jih naložimo v vrečko ali škatlo in shranimo v skrinji. Ko jih bomo potrebovali, jih damo kuhat v vrelo vodo, kuhamo jih kakšno minuto več kot sveže narejene.
Najprej je sestra Nikolina svetovala poslušalki glede kuhanja kostanja. Tega moramo oprati in zaliti z vodo že kakšno uro pred kuhanjem, da postane vlažen in napet. Nato ga kuhamo do mehkega - približno eno uro, lonec mora biti pokrit s pokrovko, vre naj mirno. Čim bolj vročega olupimo. Nato ga lahko pojemo ali pa stisnemo in zmeljemo ter uporabimo za nadev za potico, rogljičke ... Dodati moramo še maslo, rum, vanilinov sladkor in sladko smetano, sladkor, beljake in celo jajce.
Najprej je sestra Nikolina svetovala poslušalki glede kuhanja kostanja. Tega moramo oprati in zaliti z vodo že kakšno uro pred kuhanjem, da postane vlažen in napet. Nato ga kuhamo do mehkega - približno eno uro, lonec mora biti pokrit s pokrovko, vre naj mirno. Čim bolj vročega olupimo. Nato ga lahko pojemo ali pa stisnemo in zmeljemo ter uporabimo za nadev za potico, rogljičke ... Dodati moramo še maslo, rum, vanilinov sladkor in sladko smetano, sladkor, beljake in celo jajce.
Sestra Nikolina je poslušalki, ki jo je zanimala priprava presne oziroma sladke repe, svetovala, da jo lahko pripravi kot prilogo ali pa kot prikuho. Repo očistimo, narežemo ali naribamo ter damo kuhati v vrelo vodo, dodamo sol in kumino. Kuhamo jo tolio časa, da postane mehka. Nato jo odcedimo in zabelimo z maslom, oljem, ocvirki ali stresemo na praženo čebulo. Taka repa bo dobro priloga krompirjevim jedem, testeninam, rižotam in podobno. Dodamo ji lahko tudi smetanov podmet (moka, tekočina, kisla smetana).
Sestra Nikolina je poslušalki, ki jo je zanimala priprava presne oziroma sladke repe, svetovala, da jo lahko pripravi kot prilogo ali pa kot prikuho. Repo očistimo, narežemo ali naribamo ter damo kuhati v vrelo vodo, dodamo sol in kumino. Kuhamo jo tolio časa, da postane mehka. Nato jo odcedimo in zabelimo z maslom, oljem, ocvirki ali stresemo na praženo čebulo. Taka repa bo dobro priloga krompirjevim jedem, testeninam, rižotam in podobno. Dodamo ji lahko tudi smetanov podmet (moka, tekočina, kisla smetana).
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj kruh pripravi iz 60 dag moke: polovica ajdove moke in polovica pšenične moke, ki je lahko bela ali krušna. Seveda je dobro ajdovo moko popariti, tako da dobimo nekakšno mazavo testo. S kuhalnico ga razširimo in dodamo preostalo moko. Na sredini naredimo jamico za kvas. Dodamo tudi zabelo: olje, jogurt, malo kisle smetane ... Testo lahko gnetemo z roko ali s pomočjo strojčka, po potrebi prilivamo tekočino. Ne sme biti preveč mehko, ampak srednje krepko. Damo ga na desko in pokrijemo. Hitro bo vzhajalo. Po želji v testo dodamo orehe ali drugo zrnje. Testo lahko vzhaja tudi v modelu za potico, ki ga dobro namažemo ali obložimo s peki papirjem, naj pa bo v modelu le za tri četrtine višine. Po vrhu dvakrat zarežemo z nožem in pečemo pri 190-200 °C približno 50 minut.
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj kruh pripravi iz 60 dag moke: polovica ajdove moke in polovica pšenične moke, ki je lahko bela ali krušna. Seveda je dobro ajdovo moko popariti, tako da dobimo nekakšno mazavo testo. S kuhalnico ga razširimo in dodamo preostalo moko. Na sredini naredimo jamico za kvas. Dodamo tudi zabelo: olje, jogurt, malo kisle smetane ... Testo lahko gnetemo z roko ali s pomočjo strojčka, po potrebi prilivamo tekočino. Ne sme biti preveč mehko, ampak srednje krepko. Damo ga na desko in pokrijemo. Hitro bo vzhajalo. Po želji v testo dodamo orehe ali drugo zrnje. Testo lahko vzhaja tudi v modelu za potico, ki ga dobro namažemo ali obložimo s peki papirjem, naj pa bo v modelu le za tri četrtine višine. Po vrhu dvakrat zarežemo z nožem in pečemo pri 190-200 °C približno 50 minut.
To je jed, ki jo sestavimo iz dušenega zelja in posebej skuhanih domačih testenin. Zelje je lahko rdeče ali belo ali pa mešano. Narežemo ga na krpice oziroma kvadratke, posolimo dodamo malo kumine in ga pražimo na čebuli. Vmes mešamo in pokrito dušimo, nežno popramo, ob koncu dušenja zelja dodamo še kislo jabolko. Zelje bo za polovico upadlo. Posebej pripravimo domače testenine. Iz moke in jajca naredimo testo za rezance, mora biti krepko, trdo. Razvaljamo ga, kot za široke rezance in te trakove potem razrežemo na kvadratke oziroma krpice (bleke). Al-dente jih skuhamo v vreli slani vodi, takoj odcedimo in zamešamo v pripravljeno zelje.
To je jed, ki jo sestavimo iz dušenega zelja in posebej skuhanih domačih testenin. Zelje je lahko rdeče ali belo ali pa mešano. Narežemo ga na krpice oziroma kvadratke, posolimo dodamo malo kumine in ga pražimo na čebuli. Vmes mešamo in pokrito dušimo, nežno popramo, ob koncu dušenja zelja dodamo še kislo jabolko. Zelje bo za polovico upadlo. Posebej pripravimo domače testenine. Iz moke in jajca naredimo testo za rezance, mora biti krepko, trdo. Razvaljamo ga, kot za široke rezance in te trakove potem razrežemo na kvadratke oziroma krpice (bleke). Al-dente jih skuhamo v vreli slani vodi, takoj odcedimo in zamešamo v pripravljeno zelje.
To se lahko zgodi zaradi malo premalo vlage ali maščobe v testu, če je preveč moke in prevroča pečica. Pečemo jih pri 160 stopinjah Celzija, da gredo počasi narazen. Svetovala je še, naj za testo izbere najdebelejši jajca ... Poslušalke je vprašala še glede belega ledu. Pripravi ga iz enega beljaka, 20 dag sladkorja v prahu in 2 žlic limone. Ali jje v redu, da je beljak surov ali ga mora skuhati? Sestra Nikolina je povedala, da je tako v redu, da je beljak lepilo, svetovala pa je, da prilije vroč, skoraj vrel limonin sok, potem se glazura lepše posuši.
To se lahko zgodi zaradi malo premalo vlage ali maščobe v testu, če je preveč moke in prevroča pečica. Pečemo jih pri 160 stopinjah Celzija, da gredo počasi narazen. Svetovala je še, naj za testo izbere najdebelejši jajca ... Poslušalke je vprašala še glede belega ledu. Pripravi ga iz enega beljaka, 20 dag sladkorja v prahu in 2 žlic limone. Ali jje v redu, da je beljak surov ali ga mora skuhati? Sestra Nikolina je povedala, da je tako v redu, da je beljak lepilo, svetovala pa je, da prilije vroč, skoraj vrel limonin sok, potem se glazura lepše posuši.
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj iz njega pripravi prilogo, pripravi v juhi s krompirjem, ali kot enolončnica ... K jedi se poda dodatek kumine, zelo jo bo obogatil pečenkin sok ...
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica. Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah. Arhiv minulih oddaj in rubrik: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
Naša gostja v nedeljski kmetijsski oddaji je Polona Globočnik, ki na Dunaju deluje na avstrijski Kmetijski zbornici. Z njo smo se pogovarjali o EU enoletni preložitvi začetka izvajanja lani sprejete uredbe EU o krčenju gozdov. V drugem delu pa je mag. Miran Mihelič, dir. Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja pojasnil terminske roke za izdajo odločb za OMD plačila.
Leto 2024 je leto generala in pesnika Rudolfa Maistra, ob 150. obletnici njegovega rojstva in 90. obletnici njegove smrti. Rojstno hišo generala Maistra v Kamniku vodi Alenka Juvan, ki smo jo povabili na pogovor prav na državni praznik, ki je posvečen temu junaku slovenskega naroda in borcu za severno mejo. Zanimivo je, da je bil tudi Alenkin dedek Maistrov borec. General Maister pa ni samo to, o širini njegove osebnosti smo govorili v oddaji, obenem pa vzporedno spoznavali tudi raznoliko pot sogovornice.
V oddaji Moja zgodba smo govorili o požigu cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih 22. novembra 1944. Gosta sta bila 95-letni Konrad Triler, ki je to kot 15 letnik videl in tudi reševal dragocenosti iz cerkve in pa upokojeni profesor zgodovine in geografije, nekdanji politik Vincencij Demšar. O tem v Železnikih pripravljajo tudi razstavo na katero vas prav lepo vabimo.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Na Gospodarskem razstavišču so odprli 40. Slovenski knjižni sejem s sloganom Knjigo moraš imeti rad. Letošnji 40. Slovenski knjižni sejem, ki ga pripravlja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, bo na 5000 kvadratnih mestih ponudil več kot 280 dogodkov. V Galeriji Božidar Jakac - Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki je na ogled njihova največja razstava do zdaj, na kateri predstavljajo dela nove stvarnosti in realizma v Srednji Evropi v obdobju med letoma 1925 in 1933.
»Največje bogastvo so ljudje.« Tako večkrat slišimo, ko gre za vprašanje, kaj je najpomembnejši del neke ustanove in temu se pridružujem tudi sam, ko me ob 30. obletnici Radia Ognjišče sprašujejo, na kaj sem najbolj ponosen. Brez zadržkov in brez lažne preračunljivosti rečem, na sodelavce!
Tako je svoje razmišljanje začel odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar. Celotni komentar si lahko preberete tudi na spletnih straneh radia.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Enolončnica je dobra, močna, okusna juha. Ena takih je ješprenj, ki je odličen, tudi če je brez mesa. Ješprenj dobro operemo in namočimo. Nato ga (najbolje naslednji dan) v tej vodi tudi skuhamo do vrenja. To vodo odlijemo in zalijemo z vročo vodo ter dodamo kuhat še zelenjavo (na kocke narežemo korenje, korenino zelene, grah ... ). Zabelimo ga lahko s slanino, zaseko, ocvirki, dodamo lahko strt česen in malo kuhanega fižola. Okus bo dopolnil tudi zelen peteršilj. Ješprenj bo povsem drugega okusa, če se bo hkrati v njem skuhala še kranjska klobasa. V tem času lahko pripravljamo tudi že jedi na žico iz kisle repe ali zelja. Seveda ne gre brez krompirja, stlačenemu dodamo strt česen in zabelimo z vročimi ocvirki ali zaseko. Enolončnice lahko čakajo, lahko jih pogrevamo ...