Zrezke solimo, povaljamo v moki in nato v jajcu, nazadnje pa še v drobtinah in položimo v vročo maščobo. Če pripravljamo po pariško, jih samo povaljamo v moki in jajcu ter položimo v maščobo. Slednje naj bo ravno prav, da zrezki lepo plavajo v njej. Če imamo samo olje in se peni, je to verjetno zaradi slabe kvalitete olja. Najboljša je kombinacija: pol olja, pol svinjske masti. Paniran zrezek (ali pa zelenjava) pa se lahko pripravi tudi brz cvrtja v olju, in sicer se popeče v pečici. Položimo ga na pomaščen peki papir. Ja pa tak zrezek bolj suh v primerjavi s tistim, ki je ocvrt.   

Oglasila se je poslušalka Marija, ki  večkrat dela potico. Včasih ji testo lepo uspe, včasih pa se testo, ko ga da na prt, začne trgati - točno na sredini začne postajati tanjše, četudi ga tam ne valja. Kaj je vzrok temu, da se trga? Sestra Nikolina odgovarja, da se to lahko zgodi, če je v testo preveč kvasa. Ko to vzhaja v toplem prostoru (v tem poletju je bilo preveč toplo), je testo prehajano. Zato poslušalki priporoča, naj da nekaj gramov manj kvasa ali pa več moke. Pazi naj tudi, da uporablja isto moko. Najboljša je mešanica mehke in ostre moke, lahko pa tudi samo z ostro. Sestra Nikolina je še dodala, da če se testo trga (npr. na sredini), ga na robu fino zvaljamo, s koleščkom odrežemo in zakrpamo testo. 

Poslušalka je vprašala, ali lahko uporabi lanske orehe. Hranila jih je neoluščene, zdaj jih dvakrat oprala v vroči vodi in osušila, saj je v njih opazila črve. Sestra Nikolina je povedala, da jih seveda lahko uporabi, če so dobrega okusa. Če bi zmleta zdaj rada shranila za naprej, jih lahko da v skrinjo ali pa v steklenem kozarcu. Druga poslušalka je povedala, da jih prav tako hrani in da da med mlete orehe tudi sladkor – kot konzervans. Za hranjenje neoluščenih orehov pa smo slišali nasvet, da naj bodo v hladnem prostoru obešeni v mrežasti vreči, v kateri bo tudi lovorjev list. To pomaga tudi pri fižolu. 

Poslušalka je imela težave s strjevanjem marmelada, ki jo je pripravila iz grozdja – modre frankinje. Kljub dodatku želirnega sladkorja, se ni strdila. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj še nekaj dni počaka, da se bo dobro ohladila in nato znova preveri. Če še ne bo dovolj strjena, jo lahko še enkrat skuha in morda celo podaljša čas kuhanja. Svetovala je tudi, da pri kuhanju marmelade s pomočjo cedila in zajemalke res odstranimo odvečno tekočino - to uporabimo namesto soka oziroma pijače.

Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v  redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.

Obstajata dva načina priprave. Pri obeh slive dobro operemo, odcedimo, osušimo in izkoščičimo. Po prvem načinu jih zmeljemo na mesoreznico. Glede na sladkobo sliv dodamo še sladkor – na 1 kg od 20 do 25 dag. Drugi način pa je, da slive izkoščičimo in prerežemo na polovice, potresemo s sladkorjem in pustimo nekaj ur oz. čez noč. Nato jih skuhamo do mehkega in nato z uporabo paličnega mešalnika zmiksamo. Kuhamo jih eno uro do dve in to na zmerni temperaturi, da ne šprica iz posode, vmes je treba stalno mešati, sicer se nam bo marmelada zasmodila. Po želji lahko uporabimo želirni sladkor. Da je dovolj kuhana, preverimo: na krožnik damo žličko marmelade, potegnemo po sredini in če ostaneta dve polovički, je že kuhana. Takoj jo naložimo ogrete kozarčke in zapremo ter pokrijemo, dokler se ne ohladi. Marmelado lahko pripravljamo tudi v pečici - na pekaču ali v kozici na temperaturi od 180 do 200 stopinj. Vmes občasno pomešamo. Tudi v tem primeru se pripravlja poldrugo uro do dve uri. K marmeladi lahko prilijemo malo ruma, dodamo žličko cimeta, sol ene limone ...  

Poslušalko je zanimalo, kako pripraviti skutin narastek z jabolki. Bi to tudi bila kakšna dobra ideja za uporabo jabolk, ki padajo z dreves? Sestra Nikolina se je strinjala. Predlaga, da skuhamo riž in potem po plasteh nalagamo riž, skuto in različno sadje (lahko tudi kakšno malino, jagodo ali borovnico, tudi iz skrinje)e pravi greš skuto različno z sadje, torej jabolka in podobno. Na vrhu naj bo riž. Lahko pripravimo tudi kruhov narastek, in sicer iz 2 do 3 dni starega kruha (rezine, buhtelj, žemlja), ki ga narežemo na kocke. Te stresemo na namazan pekač, nato naložimo sadje ter pokrijemo z drugo polovico kruha. Nič ga ne tlačimo ali gladimo, le prelijemo z jajčnim mlekom, tako da je to sočno. Najprej pečem 20 minut pokrito, da se prepoji in ne da izhlapi vlaga, nato odkrijmo in spečemo do konca (da dobi lepo barvo).