Razglednice Maksima Gasparija na Krakovskem nasipu, razstava Vladimirja Makuca v Novi Gorici.

Slovenski etnografski muzej je na Krakovskem nasipu v Ljubljani pripravil gostujočo razstavo z naslovom Podobe naroda na razglednicah Maksima Gasparija. Razstava, ki bo na ogled do konca julija, prikazuje izbor izjemne zbirke Gasparijevih razglednic. Mestna galerija Nova Gorica pa vabi v petek, 4. julija na odprtje razstave Vladimirja Makuca ob 100 letnici njegovega rojstva.

Jože Bartolj

kultura Maksim Gaspari Gasparijeve razglednice na Krakovskem nasipu Vladimir Makuc Mestna galerija Nova Gorica Slovenski etnografski muzej

1. 7. 2025
Razglednice Maksima Gasparija na Krakovskem nasipu, razstava Vladimirja Makuca v Novi Gorici.

Slovenski etnografski muzej je na Krakovskem nasipu v Ljubljani pripravil gostujočo razstavo z naslovom Podobe naroda na razglednicah Maksima Gasparija. Razstava, ki bo na ogled do konca julija, prikazuje izbor izjemne zbirke Gasparijevih razglednic. Mestna galerija Nova Gorica pa vabi v petek, 4. julija na odprtje razstave Vladimirja Makuca ob 100 letnici njegovega rojstva.

Jože Bartolj

VEČ ...|1. 7. 2025
Razglednice Maksima Gasparija na Krakovskem nasipu, razstava Vladimirja Makuca v Novi Gorici.

Slovenski etnografski muzej je na Krakovskem nasipu v Ljubljani pripravil gostujočo razstavo z naslovom Podobe naroda na razglednicah Maksima Gasparija. Razstava, ki bo na ogled do konca julija, prikazuje izbor izjemne zbirke Gasparijevih razglednic. Mestna galerija Nova Gorica pa vabi v petek, 4. julija na odprtje razstave Vladimirja Makuca ob 100 letnici njegovega rojstva.

Jože Bartolj

kulturaMaksim GaspariGasparijeve razglednice na Krakovskem nasipuVladimir MakucMestna galerija Nova GoricaSlovenski etnografski muzej

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 8. 2025
Knjiga ob 120 letnici cerkve Lurške Matere Božje na Polšniku

(Jutri), na praznik Marijinega Vnebovzetja bo ob 17h slovesnost ob 120 letnici posvetitve cerkve Lurške Matere Božje na Polšniku. Ob tem svečanem dogodku bo izšla tudi knjiga Stoletni polšniški navdihi, po romarski poti Ivana Globelnika. Pri njenem nastanku je sodelovalo 47 avtorjev. V oddaji tudi o tem, da bo med 18. in 23. avgustom Ptuj gostil 29. festival Dnevi poezije in vina v organizaciji založbe Beletrina.

Knjiga ob 120 letnici cerkve Lurške Matere Božje na Polšniku

(Jutri), na praznik Marijinega Vnebovzetja bo ob 17h slovesnost ob 120 letnici posvetitve cerkve Lurške Matere Božje na Polšniku. Ob tem svečanem dogodku bo izšla tudi knjiga Stoletni polšniški navdihi, po romarski poti Ivana Globelnika. Pri njenem nastanku je sodelovalo 47 avtorjev. V oddaji tudi o tem, da bo med 18. in 23. avgustom Ptuj gostil 29. festival Dnevi poezije in vina v organizaciji založbe Beletrina.

kultura literatura Polšnik. Ivan Globelnik

Kulturni utrinki

Knjiga ob 120 letnici cerkve Lurške Matere Božje na Polšniku

(Jutri), na praznik Marijinega Vnebovzetja bo ob 17h slovesnost ob 120 letnici posvetitve cerkve Lurške Matere Božje na Polšniku. Ob tem svečanem dogodku bo izšla tudi knjiga Stoletni polšniški navdihi, po romarski poti Ivana Globelnika. Pri njenem nastanku je sodelovalo 47 avtorjev. V oddaji tudi o tem, da bo med 18. in 23. avgustom Ptuj gostil 29. festival Dnevi poezije in vina v organizaciji založbe Beletrina.

VEČ ...|14. 8. 2025
Knjiga ob 120 letnici cerkve Lurške Matere Božje na Polšniku

(Jutri), na praznik Marijinega Vnebovzetja bo ob 17h slovesnost ob 120 letnici posvetitve cerkve Lurške Matere Božje na Polšniku. Ob tem svečanem dogodku bo izšla tudi knjiga Stoletni polšniški navdihi, po romarski poti Ivana Globelnika. Pri njenem nastanku je sodelovalo 47 avtorjev. V oddaji tudi o tem, da bo med 18. in 23. avgustom Ptuj gostil 29. festival Dnevi poezije in vina v organizaciji založbe Beletrina.

Jože Bartolj

kultura literatura Polšnik. Ivan Globelnik

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 8. 2025
Bliža se 31. mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas

Od 18. do 22. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala že 31. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas z geslom: Vrata upanja. Projekt Umetniki za karitas, ki ga že 31 let izvaja Škofijska karitas Koper, nam je predstavila koordinatorka projekta Marjana Plesničar Jezeršek.

Bliža se 31. mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas

Od 18. do 22. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala že 31. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas z geslom: Vrata upanja. Projekt Umetniki za karitas, ki ga že 31 let izvaja Škofijska karitas Koper, nam je predstavila koordinatorka projekta Marjana Plesničar Jezeršek.

kultura likovna umetnost Umetniki za karitas Marjana Plesničar Jezeršek

Kulturni utrinki

Bliža se 31. mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas

Od 18. do 22. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala že 31. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas z geslom: Vrata upanja. Projekt Umetniki za karitas, ki ga že 31 let izvaja Škofijska karitas Koper, nam je predstavila koordinatorka projekta Marjana Plesničar Jezeršek.

VEČ ...|13. 8. 2025
Bliža se 31. mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas

Od 18. do 22. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala že 31. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas z geslom: Vrata upanja. Projekt Umetniki za karitas, ki ga že 31 let izvaja Škofijska karitas Koper, nam je predstavila koordinatorka projekta Marjana Plesničar Jezeršek.

Jože Bartolj

kultura likovna umetnost Umetniki za karitas Marjana Plesničar Jezeršek

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 8. 2025
Pesniška nagrada Kresnice - Prenova Kosovelove domačije

Pesniško nagrado kresnice 2024 je prejela Alenka Jensterle Doležal za pesniško zbirko Ure in one: Otrokom in pesnicam. Občina Sežana pa je podpisala pogodbo za prenovo domačije pesnika Srečka Kosovela v Tomaju, ki je potrebna, ker so zaradi podirajočega zidu ob cesti skozi Tomaj na hiši nastale razpoke. Te je potrebno sanirati še pred letom 2026, ki je bilo razglašeno za Kosovelovo leto.

Pesniška nagrada Kresnice - Prenova Kosovelove domačije

Pesniško nagrado kresnice 2024 je prejela Alenka Jensterle Doležal za pesniško zbirko Ure in one: Otrokom in pesnicam. Občina Sežana pa je podpisala pogodbo za prenovo domačije pesnika Srečka Kosovela v Tomaju, ki je potrebna, ker so zaradi podirajočega zidu ob cesti skozi Tomaj na hiši nastale razpoke. Te je potrebno sanirati še pred letom 2026, ki je bilo razglašeno za Kosovelovo leto.

kultura literatura Kosovelova domačija Tomaj Alenka Jensterle Doležal

Kulturni utrinki

Pesniška nagrada Kresnice - Prenova Kosovelove domačije

Pesniško nagrado kresnice 2024 je prejela Alenka Jensterle Doležal za pesniško zbirko Ure in one: Otrokom in pesnicam. Občina Sežana pa je podpisala pogodbo za prenovo domačije pesnika Srečka Kosovela v Tomaju, ki je potrebna, ker so zaradi podirajočega zidu ob cesti skozi Tomaj na hiši nastale razpoke. Te je potrebno sanirati še pred letom 2026, ki je bilo razglašeno za Kosovelovo leto.

VEČ ...|12. 8. 2025
Pesniška nagrada Kresnice - Prenova Kosovelove domačije

Pesniško nagrado kresnice 2024 je prejela Alenka Jensterle Doležal za pesniško zbirko Ure in one: Otrokom in pesnicam. Občina Sežana pa je podpisala pogodbo za prenovo domačije pesnika Srečka Kosovela v Tomaju, ki je potrebna, ker so zaradi podirajočega zidu ob cesti skozi Tomaj na hiši nastale razpoke. Te je potrebno sanirati še pred letom 2026, ki je bilo razglašeno za Kosovelovo leto.

Jože Bartolj

kultura literatura Kosovelova domačija Tomaj Alenka Jensterle Doležal

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 8. 2025
Kitarski festival v Iserlohnu - Umrla Zora Tavčar

Med 27. julijem in 2. avgustom je v nemškem mestu Iserlohn potekal 33. mednarodni kitarski festival. Zmagovalca letošnjega tekmovanja sta Duo Chameleon, ki ga sestavljata slovenski kitarist Leon Ravnikar in poljski kitarist Kamil Aniol, drugo mesto pa je osvojil slovenski Duo AdArt, v katerem igrata Ana Gorjanc in Staš Čakš. V večnost je odšla pesnica, pisateljica, esejistka, prevajalka, urednica in profesorica slovenščine Zora Tavčar, življenjska sopotnica pokojnega pisatelja Alojza Rebula. Poklonili se ji bomo tudi v naši oddaji o kulturi, še posebej zato, ker bo njen pogreb (jutri) v torek, 12. avgusta.

Kitarski festival v Iserlohnu - Umrla Zora Tavčar

Med 27. julijem in 2. avgustom je v nemškem mestu Iserlohn potekal 33. mednarodni kitarski festival. Zmagovalca letošnjega tekmovanja sta Duo Chameleon, ki ga sestavljata slovenski kitarist Leon Ravnikar in poljski kitarist Kamil Aniol, drugo mesto pa je osvojil slovenski Duo AdArt, v katerem igrata Ana Gorjanc in Staš Čakš. V večnost je odšla pesnica, pisateljica, esejistka, prevajalka, urednica in profesorica slovenščine Zora Tavčar, življenjska sopotnica pokojnega pisatelja Alojza Rebula. Poklonili se ji bomo tudi v naši oddaji o kulturi, še posebej zato, ker bo njen pogreb (jutri) v torek, 12. avgusta.

kultura literatura glasba Zora Tavčar Duo Chameleon Leon Ravnikar Kamil Aniol Duo AdArt Ana Gorjanc Staš Čakš.

Kulturni utrinki

Kitarski festival v Iserlohnu - Umrla Zora Tavčar

Med 27. julijem in 2. avgustom je v nemškem mestu Iserlohn potekal 33. mednarodni kitarski festival. Zmagovalca letošnjega tekmovanja sta Duo Chameleon, ki ga sestavljata slovenski kitarist Leon Ravnikar in poljski kitarist Kamil Aniol, drugo mesto pa je osvojil slovenski Duo AdArt, v katerem igrata Ana Gorjanc in Staš Čakš. V večnost je odšla pesnica, pisateljica, esejistka, prevajalka, urednica in profesorica slovenščine Zora Tavčar, življenjska sopotnica pokojnega pisatelja Alojza Rebula. Poklonili se ji bomo tudi v naši oddaji o kulturi, še posebej zato, ker bo njen pogreb (jutri) v torek, 12. avgusta.

VEČ ...|11. 8. 2025
Kitarski festival v Iserlohnu - Umrla Zora Tavčar

Med 27. julijem in 2. avgustom je v nemškem mestu Iserlohn potekal 33. mednarodni kitarski festival. Zmagovalca letošnjega tekmovanja sta Duo Chameleon, ki ga sestavljata slovenski kitarist Leon Ravnikar in poljski kitarist Kamil Aniol, drugo mesto pa je osvojil slovenski Duo AdArt, v katerem igrata Ana Gorjanc in Staš Čakš. V večnost je odšla pesnica, pisateljica, esejistka, prevajalka, urednica in profesorica slovenščine Zora Tavčar, življenjska sopotnica pokojnega pisatelja Alojza Rebula. Poklonili se ji bomo tudi v naši oddaji o kulturi, še posebej zato, ker bo njen pogreb (jutri) v torek, 12. avgusta.

Jože Bartolj

kultura literatura glasba Zora Tavčar Duo Chameleon Leon Ravnikar Kamil Aniol Duo AdArt Ana Gorjanc Staš Čakš.

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 8. 2025
Razstava Odsevi upanja v Celju

Še do (jutri) 9. avgusta je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Galerije Staneta Kregarja na ogled razstava »Odsevi upanja«. Nastala je v okviru kulturnih projektov ob svetem letu 2025 in potuje po vseh slovenskih škofijah in zamejstvu. Ponovno jo bodo odprli 13. avgusta v Marijini cerkvi v Celju. Naša gostja je bila soavtorica mag. Bernarda Stenovec.

Razstava Odsevi upanja v Celju

Še do (jutri) 9. avgusta je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Galerije Staneta Kregarja na ogled razstava »Odsevi upanja«. Nastala je v okviru kulturnih projektov ob svetem letu 2025 in potuje po vseh slovenskih škofijah in zamejstvu. Ponovno jo bodo odprli 13. avgusta v Marijini cerkvi v Celju. Naša gostja je bila soavtorica mag. Bernarda Stenovec.

kultura likovna umetnost Odsevi upanja Bernarda Stenovec

Kulturni utrinki

Razstava Odsevi upanja v Celju

Še do (jutri) 9. avgusta je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Galerije Staneta Kregarja na ogled razstava »Odsevi upanja«. Nastala je v okviru kulturnih projektov ob svetem letu 2025 in potuje po vseh slovenskih škofijah in zamejstvu. Ponovno jo bodo odprli 13. avgusta v Marijini cerkvi v Celju. Naša gostja je bila soavtorica mag. Bernarda Stenovec.

VEČ ...|8. 8. 2025
Razstava Odsevi upanja v Celju

Še do (jutri) 9. avgusta je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Galerije Staneta Kregarja na ogled razstava »Odsevi upanja«. Nastala je v okviru kulturnih projektov ob svetem letu 2025 in potuje po vseh slovenskih škofijah in zamejstvu. Ponovno jo bodo odprli 13. avgusta v Marijini cerkvi v Celju. Naša gostja je bila soavtorica mag. Bernarda Stenovec.

Jože Bartolj

kultura likovna umetnost Odsevi upanja Bernarda Stenovec

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 8. 2025
Igra na prostem To so gadje

KUD Medvedje Brdo vabi k ogledu igre na prostem z naslovom To so gadje, ki je nastala po istoimenski filmski uspešnici iz leta 1977. Sodeluje 22 igralcev večinoma iz logaške občine, ki bodo imeli premiero v nedeljo 10. avgusta ob 20.30. Igro nam bo predstavila režiserka Urša Róžmanec.

Igra na prostem To so gadje

KUD Medvedje Brdo vabi k ogledu igre na prostem z naslovom To so gadje, ki je nastala po istoimenski filmski uspešnici iz leta 1977. Sodeluje 22 igralcev večinoma iz logaške občine, ki bodo imeli premiero v nedeljo 10. avgusta ob 20.30. Igro nam bo predstavila režiserka Urša Róžmanec.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Igra na prostem To so gadje

KUD Medvedje Brdo vabi k ogledu igre na prostem z naslovom To so gadje, ki je nastala po istoimenski filmski uspešnici iz leta 1977. Sodeluje 22 igralcev večinoma iz logaške občine, ki bodo imeli premiero v nedeljo 10. avgusta ob 20.30. Igro nam bo predstavila režiserka Urša Róžmanec.

VEČ ...|7. 8. 2025
Igra na prostem To so gadje

KUD Medvedje Brdo vabi k ogledu igre na prostem z naslovom To so gadje, ki je nastala po istoimenski filmski uspešnici iz leta 1977. Sodeluje 22 igralcev večinoma iz logaške občine, ki bodo imeli premiero v nedeljo 10. avgusta ob 20.30. Igro nam bo predstavila režiserka Urša Róžmanec.

Jože Bartolj

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 8. 2025
Program 43-ega Festivala Radovljica

9. avgusta se bo v Radovljici začel 43. festival Radovljica. Letos bo moč prisluhniti desetim koncertom, na katerih bo nastopilo skupno 58 vrhunskih glasbenikov iz enajstih držav. Program festivala nam je predstavil umetniški vodja Domen Marinčič.

Program 43-ega Festivala Radovljica

9. avgusta se bo v Radovljici začel 43. festival Radovljica. Letos bo moč prisluhniti desetim koncertom, na katerih bo nastopilo skupno 58 vrhunskih glasbenikov iz enajstih držav. Program festivala nam je predstavil umetniški vodja Domen Marinčič.

kultura glasba 43. festival Radovljica Domen Marinčič

Kulturni utrinki

Program 43-ega Festivala Radovljica

9. avgusta se bo v Radovljici začel 43. festival Radovljica. Letos bo moč prisluhniti desetim koncertom, na katerih bo nastopilo skupno 58 vrhunskih glasbenikov iz enajstih držav. Program festivala nam je predstavil umetniški vodja Domen Marinčič.

VEČ ...|6. 8. 2025
Program 43-ega Festivala Radovljica

9. avgusta se bo v Radovljici začel 43. festival Radovljica. Letos bo moč prisluhniti desetim koncertom, na katerih bo nastopilo skupno 58 vrhunskih glasbenikov iz enajstih držav. Program festivala nam je predstavil umetniški vodja Domen Marinčič.

Jože Bartolj

kultura glasba 43. festival Radovljica Domen Marinčič

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 8. 2025
Erna Ferjanič razstavlja v galeriji na dvorcu Strmol

V galeriji dvorca Strmol v Rogatcu je ogled slikarska razstava Prepletanja slikarke in pedagoginje Erne Ferjanič. To je predstavitev njenih del, ki so nastala v zadnjih dveh letih in jih avtorica daje na ogled ob svojem okroglem življenjskem jubileju. Prisluhnite klepetu z avtorico.

Erna Ferjanič razstavlja v galeriji na dvorcu Strmol

V galeriji dvorca Strmol v Rogatcu je ogled slikarska razstava Prepletanja slikarke in pedagoginje Erne Ferjanič. To je predstavitev njenih del, ki so nastala v zadnjih dveh letih in jih avtorica daje na ogled ob svojem okroglem življenjskem jubileju. Prisluhnite klepetu z avtorico.

kultura likovna umetnost Erna Ferjanič Dvorec Strmol

Kulturni utrinki

Erna Ferjanič razstavlja v galeriji na dvorcu Strmol

V galeriji dvorca Strmol v Rogatcu je ogled slikarska razstava Prepletanja slikarke in pedagoginje Erne Ferjanič. To je predstavitev njenih del, ki so nastala v zadnjih dveh letih in jih avtorica daje na ogled ob svojem okroglem življenjskem jubileju. Prisluhnite klepetu z avtorico.

VEČ ...|5. 8. 2025
Erna Ferjanič razstavlja v galeriji na dvorcu Strmol

V galeriji dvorca Strmol v Rogatcu je ogled slikarska razstava Prepletanja slikarke in pedagoginje Erne Ferjanič. To je predstavitev njenih del, ki so nastala v zadnjih dveh letih in jih avtorica daje na ogled ob svojem okroglem življenjskem jubileju. Prisluhnite klepetu z avtorico.

Jože Bartolj

kultura likovna umetnost Erna Ferjanič Dvorec Strmol

Kulturni utrinki
Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.
Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|13. 8. 2025
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič

V tokratni oddaji smo gostili predsednika Državnega sveta Marka Lotriča. Ta položaj zaseda skoraj tri leta, sicer pa prihaja iz gospodarstva. Kot direktor družinskega podjetja je bil navajen, da se stvari odvijajo hitro, kako se ta hitrost kaže v političnih odločitvah? Kako vidi nasprotnike drugega doma parlamenta, kako odgovarja na očitke, da se prevečkrat izglasuje veto? Navezali pa se bomo tudi na bližajoči se državni praznik, na katerem bo Lotrič osrednji govornik. Prisluhnite oddaji Pogovor o ob 17h.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič

V tokratni oddaji smo gostili predsednika Državnega sveta Marka Lotriča. Ta položaj zaseda skoraj tri leta, sicer pa prihaja iz gospodarstva. Kot direktor družinskega podjetja je bil navajen, da se stvari odvijajo hitro, kako se ta hitrost kaže v političnih odločitvah? Kako vidi nasprotnike drugega doma parlamenta, kako odgovarja na očitke, da se prevečkrat izglasuje veto? Navezali pa se bomo tudi na bližajoči se državni praznik, na katerem bo Lotrič osrednji govornik. Prisluhnite oddaji Pogovor o ob 17h.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Svetovalnica

VEČ ...|15. 8. 2025
Praznično jutro - Marija, prinašalka upanja

Slišali smo, kako lahko sodobni človek pristopi k razumevanju najstarejšega Marijinega praznika. Kakšno je njegovo sporočilo, zakaj je bil in še vedno je veliki šmaren tako pomemben za Slovence? Naš gost je bil minorit in rektor osrednjega Marijinega romarskega svetišča mariborske nadškofije na Ptujski Gori p. Toni Brinjovc, ki je v svetem letu tudi misijonar upanja.

Praznično jutro - Marija, prinašalka upanja

Slišali smo, kako lahko sodobni človek pristopi k razumevanju najstarejšega Marijinega praznika. Kakšno je njegovo sporočilo, zakaj je bil in še vedno je veliki šmaren tako pomemben za Slovence? Naš gost je bil minorit in rektor osrednjega Marijinega romarskega svetišča mariborske nadškofije na Ptujski Gori p. Toni Brinjovc, ki je v svetem letu tudi misijonar upanja.

Blaž Lesnik

duhovnostMarijaveliki šmarensveto letoPtujska goraupanje

Komentar tedna

VEČ ...|15. 8. 2025
Andreja Eržen Firšt: Moč besede

Prava moč Božje besede se razodeva v tišini našega srca, v ljubezni, ko stopimo pred Marijino podobo in čutimo njeno milost. Pisatelj Ivan Cankar je o Mariji Pomagaj zapisal: »Ozrle se bodo vate usmiljene oči Matere z Brezja in potolažen boš«. Ozrimo se k Mariji, zaupajmo ji naše misli in potolaženi bomo. 

Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Andreja Eržen Firšt: Moč besede

Prava moč Božje besede se razodeva v tišini našega srca, v ljubezni, ko stopimo pred Marijino podobo in čutimo njeno milost. Pisatelj Ivan Cankar je o Mariji Pomagaj zapisal: »Ozrle se bodo vate usmiljene oči Matere z Brezja in potolažen boš«. Ozrimo se k Mariji, zaupajmo ji naše misli in potolaženi bomo. 

Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Andreja Eržen Firšt

komentardružbaduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 8. 2025
Prof. dr. Ernest Petrič o aktualnem dogajanju doma in po svetu

V uvodnem delu oddaje je spregovoril o 50-letnici podpisa helsinške listine, ki je postavila določila za vzdrževanje mednarodnega reda. O tem, ali bi v primeru vojne v Ukrajini, je postavila pod vprašaj varnost v Evropi, potrebovali nek nov pristop. Dotaknil se je bližnjega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Trumpa in Putina na Aljaski. Spregovoril o razmerah v Gazi, terorističnih organizacijah med Palestinci kot je Hamas in njihovih zaščitnikih. Povedal je, zakaj izjava Katedrale svobode o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Na področju notranjepolitičnega dogajanja pa o demontaži KPK, o vroči politični jeseni ... 




 

Prof. dr. Ernest Petrič o aktualnem dogajanju doma in po svetu

V uvodnem delu oddaje je spregovoril o 50-letnici podpisa helsinške listine, ki je postavila določila za vzdrževanje mednarodnega reda. O tem, ali bi v primeru vojne v Ukrajini, je postavila pod vprašaj varnost v Evropi, potrebovali nek nov pristop. Dotaknil se je bližnjega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Trumpa in Putina na Aljaski. Spregovoril o razmerah v Gazi, terorističnih organizacijah med Palestinci kot je Hamas in njihovih zaščitnikih. Povedal je, zakaj izjava Katedrale svobode o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Na področju notranjepolitičnega dogajanja pa o demontaži KPK, o vroči politični jeseni ... 




 

Tone Gorjup

politikaUkrajinaGaza

Naš gost

VEČ ...|16. 8. 2025
p. Janez Mihelčič, misijonar

Odšli smo v Radovljico, Ljubljano, Rim, na Irsko, Japonsko, v Srbijo, Kirgizijo in še kam. Pogovarjali bi se lahko v ruščini, japonščini, angleščini, francoščini, pa po grško ali latinsko in še kako ... Z nam je bil namreč zlatomašnik, misijonar jezuit p. Janez Mihelčič. Spoznali smo bogato pot duhovnika, profesorja, moža globoke vere in prijaznega nasmeha, ki pravi: Če bi se moral še enkrat odločiti, bi stopil na enako pot!

p. Janez Mihelčič, misijonar

Odšli smo v Radovljico, Ljubljano, Rim, na Irsko, Japonsko, v Srbijo, Kirgizijo in še kam. Pogovarjali bi se lahko v ruščini, japonščini, angleščini, francoščini, pa po grško ali latinsko in še kako ... Z nam je bil namreč zlatomašnik, misijonar jezuit p. Janez Mihelčič. Spoznali smo bogato pot duhovnika, profesorja, moža globoke vere in prijaznega nasmeha, ki pravi: Če bi se moral še enkrat odločiti, bi stopil na enako pot!

Radio Ognjišče

spominživljenjemisijonarjezuitp: Janez Mihelcic

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 8. 2025
Jedi iz in zamrzovanje bučk

Poslušalka Marija ima tri večje temno zelene buče in jo zanima, kako bi jih lahko porabila oziroma ali jih lahko tudi pripravi s skrinjo. Iz njih lahko naredimo juho, prilogo, polpete, zavitek, solato ... Za zavitek vlečeno testo razvaljamo in namažemo s skuto (½ kg, ki ji lahko dodamo kakšno jajce), potresemo naribane buče. Potresemo sol, poper in zlatorumeno praženo čebulo. Zavijemo in položimo na namazan pekač, pomažemo s kislo smetano in spečemo.  Za zamrzovanje jih narežemo ali naribamo, kot jih bomo potrebovali za juhe ali omake. Takoj jih naložimo v vrečke, dobro zapremo in damo v zamrzovalnik. Ko jih bomo potrebovali, jih zjutraj prestavimo v hladilnik, da se odcedijo, nato jih ožamemo in damo pražit na čebulo …

Jedi iz in zamrzovanje bučk

Poslušalka Marija ima tri večje temno zelene buče in jo zanima, kako bi jih lahko porabila oziroma ali jih lahko tudi pripravi s skrinjo. Iz njih lahko naredimo juho, prilogo, polpete, zavitek, solato ... Za zavitek vlečeno testo razvaljamo in namažemo s skuto (½ kg, ki ji lahko dodamo kakšno jajce), potresemo naribane buče. Potresemo sol, poper in zlatorumeno praženo čebulo. Zavijemo in položimo na namazan pekač, pomažemo s kislo smetano in spečemo.  Za zamrzovanje jih narežemo ali naribamo, kot jih bomo potrebovali za juhe ali omake. Takoj jih naložimo v vrečke, dobro zapremo in damo v zamrzovalnik. Ko jih bomo potrebovali, jih zjutraj prestavimo v hladilnik, da se odcedijo, nato jih ožamemo in damo pražit na čebulo …

Matjaž Merljak

kuhajmo

Moja zgodba

VEČ ...|17. 8. 2025
Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 3

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.

Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 3

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.

Jože Bartolj

spominpolitikaCivilna iniciativa TBHpokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planotiJože DežmanMatic BatičGregor Pobežin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|17. 8. 2025
Jože Bertoncelj (1925 – 2016)

Duhovnik, katehet in prvi urednik Mavrice Jože Bertoncelj je bil doma iz Kovorja. Gimnazijo je začel v Kranju in končal v Celovcu. Po maturi 1943 so ga Nemci s sošolci mobilizirali in poslali v Normandijo. Po dveh letnikih elektrotehnike je odšel v bogoslovje. Posvečen je bil leta 1951. Zatem je bil kaplan v Kranju, Črnomlju in v Trnovem. V tem času je občutil trdo roko komunizma z grožnjami, zasliševanji; nastavili so mu celo bombo, a ni eksplodirala. Leta 1961 je prevzel vodenje nove župnije Ljubljana - Koseze in ostal župnik do upokojitve leta 1997. V tem času je zgradil cerkev in župnišče. Na stara leta je pomagal pri ustanovitvi župnije Podutik. Želel je študirati katehetiko na Dunaju, a mu oblasti niso dale potnega lista. Pri Družini je urejal prilogo Malim, leta 1972 je postal urednik Mavrice in bdel nad njo osemnajst let. 

Jože Bertoncelj (1925 – 2016)

Duhovnik, katehet in prvi urednik Mavrice Jože Bertoncelj je bil doma iz Kovorja. Gimnazijo je začel v Kranju in končal v Celovcu. Po maturi 1943 so ga Nemci s sošolci mobilizirali in poslali v Normandijo. Po dveh letnikih elektrotehnike je odšel v bogoslovje. Posvečen je bil leta 1951. Zatem je bil kaplan v Kranju, Črnomlju in v Trnovem. V tem času je občutil trdo roko komunizma z grožnjami, zasliševanji; nastavili so mu celo bombo, a ni eksplodirala. Leta 1961 je prevzel vodenje nove župnije Ljubljana - Koseze in ostal župnik do upokojitve leta 1997. V tem času je zgradil cerkev in župnišče. Na stara leta je pomagal pri ustanovitvi župnije Podutik. Želel je študirati katehetiko na Dunaju, a mu oblasti niso dale potnega lista. Pri Družini je urejal prilogo Malim, leta 1972 je postal urednik Mavrice in bdel nad njo osemnajst let. 

Tone Gorjup

spominkatehetikacerkevMavrica