Is podcast
Leto 2024 je bilo v škofiji Murska Sobota in občini Črenšovci razglašeno za leto Jožefa Klekla starejšega ob 150. letnici njegovega rojstva. Oktobra letos so njegove posmrtne ostanke prenesli v črenšovsko cerkev, kjer je odslej pokopan. Ob tem dogodku je izšel tudi ponatis molitvenika z naslovom Hodi k oltarskomi svestvi, za katerega je spremno besedilo napisal duhovnik dr. Stanislav Zver, ki ga je v oddaji o kulturi tudi predstavil.
kultura literatura Stanislav Zver Jožef Klekl st Hodi k oltarskomi svestvi
Leto 2024 je bilo v škofiji Murska Sobota in občini Črenšovci razglašeno za leto Jožefa Klekla starejšega ob 150. letnici njegovega rojstva. Oktobra letos so njegove posmrtne ostanke prenesli v črenšovsko cerkev, kjer je odslej pokopan. Ob tem dogodku je izšel tudi ponatis molitvenika z naslovom Hodi k oltarskomi svestvi, za katerega je spremno besedilo napisal duhovnik dr. Stanislav Zver, ki ga je v oddaji o kulturi tudi predstavil.
Leto 2024 je bilo v škofiji Murska Sobota in občini Črenšovci razglašeno za leto Jožefa Klekla starejšega ob 150. letnici njegovega rojstva. Oktobra letos so njegove posmrtne ostanke prenesli v črenšovsko cerkev, kjer je odslej pokopan. Ob tem dogodku je izšel tudi ponatis molitvenika z naslovom Hodi k oltarskomi svestvi, za katerega je spremno besedilo napisal duhovnik dr. Stanislav Zver, ki ga je v oddaji o kulturi tudi predstavil.
kulturaliteraturaStanislav ZverJožef Klekl stHodi k oltarskomi svestvi
Po slabem desetletju ustvarjanja je luč sveta ugledala prva Pesmarica Evropske unije. Na voljo je po vsej povezavi ter tudi v Združenem kraljestvu in ZDA. Pesmi, tudi slovenske, so predstavljene v 25 jezikih članic sedemindvajseterice. Med izbranimi skladbami, ki predstavljajo našo državo, je tudi božična Glej, zvezdice božje. Več o projektu v pogovoru v prispevku Helene Križnik.
Po slabem desetletju ustvarjanja je luč sveta ugledala prva Pesmarica Evropske unije. Na voljo je po vsej povezavi ter tudi v Združenem kraljestvu in ZDA. Pesmi, tudi slovenske, so predstavljene v 25 jezikih članic sedemindvajseterice. Med izbranimi skladbami, ki predstavljajo našo državo, je tudi božična Glej, zvezdice božje. Več o projektu v pogovoru v prispevku Helene Križnik.
V oddaji o kulturi smo predstavili roman Kelih Karla petega, Miguela Maurya Buendía. Avtor je nadškof, vatikanski diplomat, ki trenutno službuje v Angliji. Pred leti je deloval v Ljubljani in očaran nad našimi kraji, zlasti nad lepoto Dolenjske, začel pisati zgodovinski roman. Ta je španščini je prvič izšel leta 2002. O knjigi nam je spregovoril frančiškan p. dr. Mari Osredkar.
V oddaji o kulturi smo predstavili roman Kelih Karla petega, Miguela Maurya Buendía. Avtor je nadškof, vatikanski diplomat, ki trenutno službuje v Angliji. Pred leti je deloval v Ljubljani in očaran nad našimi kraji, zlasti nad lepoto Dolenjske, začel pisati zgodovinski roman. Ta je španščini je prvič izšel leta 2002. O knjigi nam je spregovoril frančiškan p. dr. Mari Osredkar.
Ob 180. obletnici rojstva najslavnejšega posoškega pesnika Simona Gregorčiča je Tolminski muzej poskrbel za knjižno monografijo z naslovom Simon Gregorčič – soški slavec. Avtorica dela, ki je oblikovano kot neke vrste vodnik po pesnikovem življenju, delu in odmevnosti, je direktorica muzeja Damjana Fortunat Černilogar. Prisluhnili ste ji lahko v minutah za kulturo.
Ob 180. obletnici rojstva najslavnejšega posoškega pesnika Simona Gregorčiča je Tolminski muzej poskrbel za knjižno monografijo z naslovom Simon Gregorčič – soški slavec. Avtorica dela, ki je oblikovano kot neke vrste vodnik po pesnikovem življenju, delu in odmevnosti, je direktorica muzeja Damjana Fortunat Černilogar. Prisluhnili ste ji lahko v minutah za kulturo.
V nedeljo 10. novembra bo na Sveti Gori v okviru Svetogorskih sobotnic koncert komornega zbora MEGARON. Dogodek nam je predstavil dirigent in skladatelj Damijan Močnik.
V nedeljo 10. novembra bo na Sveti Gori v okviru Svetogorskih sobotnic koncert komornega zbora MEGARON. Dogodek nam je predstavil dirigent in skladatelj Damijan Močnik.
Ob prazniku zavetnika Zavoda sv. Stanislava in ob 30-letnica Radia Ognjišče sta oče in hči, Katarina Sílan ter Jože Bartolj, v Galeriji Staneta Kregarja pripravila likovno razstavo Portreti v dialogu. Razstavo, spremljevalni program in umetniško pot sta v oddaji predstavili mlada umetnica Katarina Sílan ter mag. Bernarda Stenovec.
Ob prazniku zavetnika Zavoda sv. Stanislava in ob 30-letnica Radia Ognjišče sta oče in hči, Katarina Sílan ter Jože Bartolj, v Galeriji Staneta Kregarja pripravila likovno razstavo Portreti v dialogu. Razstavo, spremljevalni program in umetniško pot sta v oddaji predstavili mlada umetnica Katarina Sílan ter mag. Bernarda Stenovec.
V Kulturnih utrinkih med drugim tudi o razstavi, ki so jo ob letošnji 90. obletnici rojstva skladatelja in akademika Lojzeta Lebiča, odprli na Prevaljah. Na promenadi mariborskega Mestnega parka je v novembru na ogled razstava črno-belih fotografij Matjaža Wenzla, v Kopru pa že petič pripravljajo glasbeni festival Šelestenja.
V Kulturnih utrinkih med drugim tudi o razstavi, ki so jo ob letošnji 90. obletnici rojstva skladatelja in akademika Lojzeta Lebiča, odprli na Prevaljah. Na promenadi mariborskega Mestnega parka je v novembru na ogled razstava črno-belih fotografij Matjaža Wenzla, v Kopru pa že petič pripravljajo glasbeni festival Šelestenja.
Škofijska karitas Koper v petek, 8. novembra, ob 19. uri, pripravlja v dvorcu Lanthieri v Vipavi, kot zgodnji uvod v letošnji Teden karitas, slavnostno akademijo z odprtjem razstave likovnih del, ki so nastala v 30. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas, meseca avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, pod naslovom »Mostovi upanja«.
Škofijska karitas Koper v petek, 8. novembra, ob 19. uri, pripravlja v dvorcu Lanthieri v Vipavi, kot zgodnji uvod v letošnji Teden karitas, slavnostno akademijo z odprtjem razstave likovnih del, ki so nastala v 30. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas, meseca avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, pod naslovom »Mostovi upanja«.
Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je tudi letos razpisal nagradni natečaj za raziskovalce, ki jih zanimajo zamejske in izseljenske tematike. Z natečajem želijo tudi krepiti zavest o pomembnosti teh tematik za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na natečaj - tokratni je že triindvajseti - se lahko prijavite vsi, ki ste letos oz. še boste do 31. decembra uspešno zagovarjali svoje doktorske, magistrske in diplomske naloge na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu in so napisane v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Urad bo dela sprejemal do vključno 7. februarja, rezultati natečaja bodo znani do konca meseca maja. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo prejela denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Celotno besedilo nagradnega natečaja je na spletni strani USZS.
Pozeba in ostale vremenske ujme so botrovale precejšnjemu znižanju pridelka grozdja, kar je ostalo, pa je bilo zelo kakovostno. Zato so taka tudi mlada vina, pravijo vinogradniki. V oddaji tudi o podeželski zahvalni sv. maši in vabilo na Zadravčevo Erjavčeve dneve...
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
V pogovoru z dijakinjami Gimnazije Poljane Lili Accetto, Julijo Marolt in Leno Štelcer, ki so pod mentorstvom Roka Kovača zasedle prvo mesto na natečaju GoChile, smo se podali na južno nebo. Slišali smo, kako so se lotile dela, kaj so opazovale z oddaljenim teleskopom v Čilu in kako se je rodila zgodba Utrinek, kam si izginil, ki jo lahko slišite v posnetku ali pa preberete TULE.
Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.
Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.
Po slabem desetletju ustvarjanja je luč sveta ugledala prva Pesmarica Evropske unije. Na voljo je po vsej povezavi ter tudi v Združenem kraljestvu in ZDA. Pesmi, tudi slovenske, so predstavljene v 25 jezikih članic sedemindvajseterice. Med izbranimi skladbami, ki predstavljajo našo državo, je tudi božična Glej, zvezdice božje. Več o projektu v pogovoru v prispevku Helene Križnik.
Teden zaporov tudi letos ni teden zapornikov, marveč vseh, ki jih v življenju kakorkoli prizadene hudodelstvo ali kazen, njihovih bližnjih in tistih, ki z njimi delajo.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V Tednu slovenske hrane smo za rubriko Ni meje za dobre ideje iskali sogovornika, ki bi predstavil inovativnosti na področju pridelave, predelave in kmetijstva širše. Vrsto let se s tem ukvarja prof. dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo Maribor, ki je vključen v svetovno gibanje za preizkušanje novih alternativnih pristopov kmetovanja.