Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

Alen Salihović

info pogovor poboji žrtve evropski parlament komentar izobraževanje spomin politika

17. 2. 2024
Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

Alen Salihović

VEČ ...|17. 2. 2024
Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

Alen Salihović

infopogovorpobojižrtveevropski parlamentkomentarizobraževanjespominpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 2. 2025
Pavel Rupar o vračanju petkovih kolesarjev

Kolesarji se vračajo! Po treh letih so tudi oni ugotovili, da vlada Roberta Goloba svojih obljub ne izpolnjuje. Kaj je tisto, kar jih moti, in kako na ta protest gleda organizator več drugih protestov Pavel Rupar

Pavel Rupar o vračanju petkovih kolesarjev

Kolesarji se vračajo! Po treh letih so tudi oni ugotovili, da vlada Roberta Goloba svojih obljub ne izpolnjuje. Kaj je tisto, kar jih moti, in kako na ta protest gleda organizator več drugih protestov Pavel Rupar

info

Informativni prispevki

Pavel Rupar o vračanju petkovih kolesarjev

Kolesarji se vračajo! Po treh letih so tudi oni ugotovili, da vlada Roberta Goloba svojih obljub ne izpolnjuje. Kaj je tisto, kar jih moti, in kako na ta protest gleda organizator več drugih protestov Pavel Rupar

VEČ ...|14. 2. 2025
Pavel Rupar o vračanju petkovih kolesarjev

Kolesarji se vračajo! Po treh letih so tudi oni ugotovili, da vlada Roberta Goloba svojih obljub ne izpolnjuje. Kaj je tisto, kar jih moti, in kako na ta protest gleda organizator več drugih protestov Pavel Rupar

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 2. 2025
Dr. Damjana Žišt o sojenju v primeru Kavaški klan in nenavadnih naključjih, ki sojenje spremljajo

Nacionalni preiskovalni urad je v zvezi z umorom Satka Zovka v zadnjih dneh pridržal štiri osebe. Na drugi strani pa je tožilka Mateja Gončina spet ostala brez varovanja, za komentar dogajanja tudi dolgotrajnega sojenja v primeru Kavaški klan smo prosili penologinjo dr. Damjano Žišt.

Dr. Damjana Žišt o sojenju v primeru Kavaški klan in nenavadnih naključjih, ki sojenje spremljajo

Nacionalni preiskovalni urad je v zvezi z umorom Satka Zovka v zadnjih dneh pridržal štiri osebe. Na drugi strani pa je tožilka Mateja Gončina spet ostala brez varovanja, za komentar dogajanja tudi dolgotrajnega sojenja v primeru Kavaški klan smo prosili penologinjo dr. Damjano Žišt.

info zapor policija sojenje sodišče damjana žišt

Informativni prispevki

Dr. Damjana Žišt o sojenju v primeru Kavaški klan in nenavadnih naključjih, ki sojenje spremljajo

Nacionalni preiskovalni urad je v zvezi z umorom Satka Zovka v zadnjih dneh pridržal štiri osebe. Na drugi strani pa je tožilka Mateja Gončina spet ostala brez varovanja, za komentar dogajanja tudi dolgotrajnega sojenja v primeru Kavaški klan smo prosili penologinjo dr. Damjano Žišt.

VEČ ...|13. 2. 2025
Dr. Damjana Žišt o sojenju v primeru Kavaški klan in nenavadnih naključjih, ki sojenje spremljajo

Nacionalni preiskovalni urad je v zvezi z umorom Satka Zovka v zadnjih dneh pridržal štiri osebe. Na drugi strani pa je tožilka Mateja Gončina spet ostala brez varovanja, za komentar dogajanja tudi dolgotrajnega sojenja v primeru Kavaški klan smo prosili penologinjo dr. Damjano Žišt.

Radio Ognjišče

info zapor policija sojenje sodišče damjana žišt

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 2. 2025
Hojs: Policija je v času protestov delo opravila strokovno

Po dveh izrednih nadzorih se nad delom policije, ki je petega oktobra 2021 varovala vrh Evropske unije in Zahodnega Balkana, obenem pa so se razvneli protesti, pri čemer so policisti uporabili vodni top in solzivec, nadaljuje. Okrajno sodišče je izreklo prvo obsodilno sodbo štirim policistom, ki naj bi bili obsojeni na večmesečno pogojno zaporno kazen. Poklicali smo nekdanjega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je si je protest takrat ogledal v živo.

Hojs: Policija je v času protestov delo opravila strokovno

Po dveh izrednih nadzorih se nad delom policije, ki je petega oktobra 2021 varovala vrh Evropske unije in Zahodnega Balkana, obenem pa so se razvneli protesti, pri čemer so policisti uporabili vodni top in solzivec, nadaljuje. Okrajno sodišče je izreklo prvo obsodilno sodbo štirim policistom, ki naj bi bili obsojeni na večmesečno pogojno zaporno kazen. Poklicali smo nekdanjega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je si je protest takrat ogledal v živo.

info policija pogovor komentar

Informativni prispevki

Hojs: Policija je v času protestov delo opravila strokovno

Po dveh izrednih nadzorih se nad delom policije, ki je petega oktobra 2021 varovala vrh Evropske unije in Zahodnega Balkana, obenem pa so se razvneli protesti, pri čemer so policisti uporabili vodni top in solzivec, nadaljuje. Okrajno sodišče je izreklo prvo obsodilno sodbo štirim policistom, ki naj bi bili obsojeni na večmesečno pogojno zaporno kazen. Poklicali smo nekdanjega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je si je protest takrat ogledal v živo.

VEČ ...|12. 2. 2025
Hojs: Policija je v času protestov delo opravila strokovno

Po dveh izrednih nadzorih se nad delom policije, ki je petega oktobra 2021 varovala vrh Evropske unije in Zahodnega Balkana, obenem pa so se razvneli protesti, pri čemer so policisti uporabili vodni top in solzivec, nadaljuje. Okrajno sodišče je izreklo prvo obsodilno sodbo štirim policistom, ki naj bi bili obsojeni na večmesečno pogojno zaporno kazen. Poklicali smo nekdanjega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je si je protest takrat ogledal v živo.

Radio Ognjišče

info policija pogovor komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2025
Ob mednarodnem dnevu številke 112

11. februar je mednarodni dan številke 112, ki v Evropski uniji in še nekaterih ostalih državah omogoča hitro in učinkovito posredovanje reševalnih služb ob nesrečah, ogroženosti ali nujni pomoči. Datum ni naključen. Če iz njega odstranimo ločila, dobimo številko 112, ki je torej most med ljudmi v stiski in tistimi, ki jim lahko pomagajo. Poklicali smo vodjo regijskega centra za obveščanje v Ljubljani Tilna Cestnika.

Ob mednarodnem dnevu številke 112

11. februar je mednarodni dan številke 112, ki v Evropski uniji in še nekaterih ostalih državah omogoča hitro in učinkovito posredovanje reševalnih služb ob nesrečah, ogroženosti ali nujni pomoči. Datum ni naključen. Če iz njega odstranimo ločila, dobimo številko 112, ki je torej most med ljudmi v stiski in tistimi, ki jim lahko pomagajo. Poklicali smo vodjo regijskega centra za obveščanje v Ljubljani Tilna Cestnika.

info pogovor družba

Informativni prispevki

Ob mednarodnem dnevu številke 112

11. februar je mednarodni dan številke 112, ki v Evropski uniji in še nekaterih ostalih državah omogoča hitro in učinkovito posredovanje reševalnih služb ob nesrečah, ogroženosti ali nujni pomoči. Datum ni naključen. Če iz njega odstranimo ločila, dobimo številko 112, ki je torej most med ljudmi v stiski in tistimi, ki jim lahko pomagajo. Poklicali smo vodjo regijskega centra za obveščanje v Ljubljani Tilna Cestnika.

VEČ ...|11. 2. 2025
Ob mednarodnem dnevu številke 112

11. februar je mednarodni dan številke 112, ki v Evropski uniji in še nekaterih ostalih državah omogoča hitro in učinkovito posredovanje reševalnih služb ob nesrečah, ogroženosti ali nujni pomoči. Datum ni naključen. Če iz njega odstranimo ločila, dobimo številko 112, ki je torej most med ljudmi v stiski in tistimi, ki jim lahko pomagajo. Poklicali smo vodjo regijskega centra za obveščanje v Ljubljani Tilna Cestnika.

Helena Križnik

info pogovor družba

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 2. 2025
Dr. Faris Kočan o volitvah na Kosovu

Na volitvah na Kosovu je slavila stranka Samoopredelitev premierja Albina Kurtija. Sledila sta Demokratska stranka Kosova in Demokratska liga Kosova. Vseh deset sede·ev, ki v parlamentu pripadajo srbski manj·ini, je osvojila Srbska lista. O oblikovanju vlade je za na· radio spregovoril dr. Faris Ko·an, ki pravi, da Kurtija ·aka zahtevna naloga, saj zmaga ni bila tak·na kot se je pri·akovala. 

Dr. Faris Kočan o volitvah na Kosovu

Na volitvah na Kosovu je slavila stranka Samoopredelitev premierja Albina Kurtija. Sledila sta Demokratska stranka Kosova in Demokratska liga Kosova. Vseh deset sede·ev, ki v parlamentu pripadajo srbski manj·ini, je osvojila Srbska lista. O oblikovanju vlade je za na· radio spregovoril dr. Faris Ko·an, ki pravi, da Kurtija ·aka zahtevna naloga, saj zmaga ni bila tak·na kot se je pri·akovala. 

info

Informativni prispevki

Dr. Faris Kočan o volitvah na Kosovu

Na volitvah na Kosovu je slavila stranka Samoopredelitev premierja Albina Kurtija. Sledila sta Demokratska stranka Kosova in Demokratska liga Kosova. Vseh deset sede·ev, ki v parlamentu pripadajo srbski manj·ini, je osvojila Srbska lista. O oblikovanju vlade je za na· radio spregovoril dr. Faris Ko·an, ki pravi, da Kurtija ·aka zahtevna naloga, saj zmaga ni bila tak·na kot se je pri·akovala. 

VEČ ...|10. 2. 2025
Dr. Faris Kočan o volitvah na Kosovu

Na volitvah na Kosovu je slavila stranka Samoopredelitev premierja Albina Kurtija. Sledila sta Demokratska stranka Kosova in Demokratska liga Kosova. Vseh deset sede·ev, ki v parlamentu pripadajo srbski manj·ini, je osvojila Srbska lista. O oblikovanju vlade je za na· radio spregovoril dr. Faris Ko·an, ki pravi, da Kurtija ·aka zahtevna naloga, saj zmaga ni bila tak·na kot se je pri·akovala. 

Andrej Šinko

info

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 2. 2025
Katoliška cerkev prinaša duhovno in kulturno ponudbo med EPK 2025: Pogovor z vikarjem Bogdanom Vidmarjem

V okviru čezmejne Evropske prestolnice kulture 2025, ki združuje Novo Gorico in Gorico, se Katoliška cerkev aktivno vključuje v bogat kulturni program. Cerkev pripravlja prireditve, ki bodo združevale duhovnost in kulturo ter spodbujale medkulturni dialog med prebivalci obeh strani meje, nam je dejal škofov vikar za EPK Bogdan Vidmar. 

 

Katoliška cerkev prinaša duhovno in kulturno ponudbo med EPK 2025: Pogovor z vikarjem Bogdanom Vidmarjem

V okviru čezmejne Evropske prestolnice kulture 2025, ki združuje Novo Gorico in Gorico, se Katoliška cerkev aktivno vključuje v bogat kulturni program. Cerkev pripravlja prireditve, ki bodo združevale duhovnost in kulturo ter spodbujale medkulturni dialog med prebivalci obeh strani meje, nam je dejal škofov vikar za EPK Bogdan Vidmar. 

 

info epk duhovnost

Informativni prispevki

Katoliška cerkev prinaša duhovno in kulturno ponudbo med EPK 2025: Pogovor z vikarjem Bogdanom Vidmarjem

V okviru čezmejne Evropske prestolnice kulture 2025, ki združuje Novo Gorico in Gorico, se Katoliška cerkev aktivno vključuje v bogat kulturni program. Cerkev pripravlja prireditve, ki bodo združevale duhovnost in kulturo ter spodbujale medkulturni dialog med prebivalci obeh strani meje, nam je dejal škofov vikar za EPK Bogdan Vidmar. 

 

VEČ ...|7. 2. 2025
Katoliška cerkev prinaša duhovno in kulturno ponudbo med EPK 2025: Pogovor z vikarjem Bogdanom Vidmarjem

V okviru čezmejne Evropske prestolnice kulture 2025, ki združuje Novo Gorico in Gorico, se Katoliška cerkev aktivno vključuje v bogat kulturni program. Cerkev pripravlja prireditve, ki bodo združevale duhovnost in kulturo ter spodbujale medkulturni dialog med prebivalci obeh strani meje, nam je dejal škofov vikar za EPK Bogdan Vidmar. 

 

Radio Ognjišče

info epk duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 2. 2025
V dogodke Evropske prestolnice kulture GO25 vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici

Naziv Evropska prestolnica kulture poznamo od leta 1985. Zadnjih petindvajset let prestolnici izbere Svet EU na predlog Evropske komisije. Letos sta to obmejni mesti Nova Gorica in Gorica ter nemško mesto Chemnitz. Ime Evropska prestolnica kulture 2025 so prevzeli konec lanskega decembra, uradno odprtje pa je bilo 18. januarja v Chemnitzu, na slovenski kulturni praznik 8. februarja pa bo pri nas. V dogajanje so vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici, zato smo poklicali p. Nika Žvoklja.

V dogodke Evropske prestolnice kulture GO25 vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici

Naziv Evropska prestolnica kulture poznamo od leta 1985. Zadnjih petindvajset let prestolnici izbere Svet EU na predlog Evropske komisije. Letos sta to obmejni mesti Nova Gorica in Gorica ter nemško mesto Chemnitz. Ime Evropska prestolnica kulture 2025 so prevzeli konec lanskega decembra, uradno odprtje pa je bilo 18. januarja v Chemnitzu, na slovenski kulturni praznik 8. februarja pa bo pri nas. V dogajanje so vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici, zato smo poklicali p. Nika Žvoklja.

info

Informativni prispevki

V dogodke Evropske prestolnice kulture GO25 vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici

Naziv Evropska prestolnica kulture poznamo od leta 1985. Zadnjih petindvajset let prestolnici izbere Svet EU na predlog Evropske komisije. Letos sta to obmejni mesti Nova Gorica in Gorica ter nemško mesto Chemnitz. Ime Evropska prestolnica kulture 2025 so prevzeli konec lanskega decembra, uradno odprtje pa je bilo 18. januarja v Chemnitzu, na slovenski kulturni praznik 8. februarja pa bo pri nas. V dogajanje so vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici, zato smo poklicali p. Nika Žvoklja.

VEČ ...|6. 2. 2025
V dogodke Evropske prestolnice kulture GO25 vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici

Naziv Evropska prestolnica kulture poznamo od leta 1985. Zadnjih petindvajset let prestolnici izbere Svet EU na predlog Evropske komisije. Letos sta to obmejni mesti Nova Gorica in Gorica ter nemško mesto Chemnitz. Ime Evropska prestolnica kulture 2025 so prevzeli konec lanskega decembra, uradno odprtje pa je bilo 18. januarja v Chemnitzu, na slovenski kulturni praznik 8. februarja pa bo pri nas. V dogajanje so vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici, zato smo poklicali p. Nika Žvoklja.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 2. 2025
Aleš Maver o oddaljevanju Gruzije od Evropske unije

V Gruziji protestniki že več mesecev zahtevajo vrnitev države na proevropsko pot, saj vladajoča stranka Gruzijske sanje vse bolj zavija proti Rusiji. To so včeraj dokazali tudi protivladni protesti. Kaj zavijanje proti Rusiji pomeni za prihodnost Gruzije in kakšno vlogo ima pri tem Evropska unija? Vse to smo vprašali političnega analitika profesorja dr. Aleša Mavra.

Aleš Maver o oddaljevanju Gruzije od Evropske unije

V Gruziji protestniki že več mesecev zahtevajo vrnitev države na proevropsko pot, saj vladajoča stranka Gruzijske sanje vse bolj zavija proti Rusiji. To so včeraj dokazali tudi protivladni protesti. Kaj zavijanje proti Rusiji pomeni za prihodnost Gruzije in kakšno vlogo ima pri tem Evropska unija? Vse to smo vprašali političnega analitika profesorja dr. Aleša Mavra.

info

Informativni prispevki

Aleš Maver o oddaljevanju Gruzije od Evropske unije

V Gruziji protestniki že več mesecev zahtevajo vrnitev države na proevropsko pot, saj vladajoča stranka Gruzijske sanje vse bolj zavija proti Rusiji. To so včeraj dokazali tudi protivladni protesti. Kaj zavijanje proti Rusiji pomeni za prihodnost Gruzije in kakšno vlogo ima pri tem Evropska unija? Vse to smo vprašali političnega analitika profesorja dr. Aleša Mavra.

VEČ ...|3. 2. 2025
Aleš Maver o oddaljevanju Gruzije od Evropske unije

V Gruziji protestniki že več mesecev zahtevajo vrnitev države na proevropsko pot, saj vladajoča stranka Gruzijske sanje vse bolj zavija proti Rusiji. To so včeraj dokazali tudi protivladni protesti. Kaj zavijanje proti Rusiji pomeni za prihodnost Gruzije in kakšno vlogo ima pri tem Evropska unija? Vse to smo vprašali političnega analitika profesorja dr. Aleša Mavra.

Radio Ognjišče

info

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|15. 2. 2025
Kajetan Bajt

Gostili smo pilota in avtorja knjige Pozabljeni babilonski stolp, Kajetana Bajta.

Kajetan Bajt

Gostili smo pilota in avtorja knjige Pozabljeni babilonski stolp, Kajetana Bajta.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Naš pogled

VEČ ...|11. 2. 2025
Meta Potočnik: Vsi bi radi živeli dolgo in umrli zdravi, a zakaj že?

V človeka je položena želja po življenju, po možnosti dolgem življenju. In seveda želja po zdravju, za katerega radi rečemo, da je naše največje bogastvo. Za starozavezne pisce je to znamenje božjega blagoslova, bolezen pa prekletstvo. Radi bi živeli dolgo in tako rekoč umrli zdravi. Priznam, v svojem življenju še nisem bila resno bolna, zato ne morem reči, da razumem bolnike. Prisegam na zdravo prehrano, domačo kuhinjo in viham nos nad procesirano hrano.

Meta Potočnik: Vsi bi radi živeli dolgo in umrli zdravi, a zakaj že?

V človeka je položena želja po življenju, po možnosti dolgem življenju. In seveda želja po zdravju, za katerega radi rečemo, da je naše največje bogastvo. Za starozavezne pisce je to znamenje božjega blagoslova, bolezen pa prekletstvo. Radi bi živeli dolgo in tako rekoč umrli zdravi. Priznam, v svojem življenju še nisem bila resno bolna, zato ne morem reči, da razumem bolnike. Prisegam na zdravo prehrano, domačo kuhinjo in viham nos nad procesirano hrano.

Meta Potočnik

komentar

Globine

VEČ ...|11. 2. 2025
Dialog z ateizmom #2 - Etika in morala

V drugi epizodi iz cikla Dialog z ateizmom se je jezuitu p. Damjanu Ristiću v studiu pridružil gost, ateist Simon Rigač, ki je pred časom dal pobudo za tovrstne pogovore. Odprli smo poglavje morale in etike, ki ga današnji družbeni in medijski svet pogosto izkorišča kot vzvod za delitve. V pogovoru smo skušali izpostaviti, da je spoštljiv pogovor tisto, kar si vsi želimo. Eno ključnih vprašanj je, ali lahko človek živi moralno brez Boga? Pogovor je tudi v obliki video podcasta na youtube kanalu Radia Ognjišče. Komentarji dobrodošli, veseli bomo odziva!

Dialog z ateizmom #2 - Etika in morala

V drugi epizodi iz cikla Dialog z ateizmom se je jezuitu p. Damjanu Ristiću v studiu pridružil gost, ateist Simon Rigač, ki je pred časom dal pobudo za tovrstne pogovore. Odprli smo poglavje morale in etike, ki ga današnji družbeni in medijski svet pogosto izkorišča kot vzvod za delitve. V pogovoru smo skušali izpostaviti, da je spoštljiv pogovor tisto, kar si vsi želimo. Eno ključnih vprašanj je, ali lahko človek živi moralno brez Boga? Pogovor je tudi v obliki video podcasta na youtube kanalu Radia Ognjišče. Komentarji dobrodošli, veseli bomo odziva!

Blaž Lesnik

moralaetikaduhovnostateizemsplavdialogreligijavzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|14. 2. 2025
Sedaj rdeči šolenčki so, potem jih pa ni

Avtor se sicer z zamikom, a zato nič manj pronicljivo in poglobljeno odziva na dogajanje v letošnjih Dražgošah. Predvsem na besede in dejanja predsednice državnega zbora, niso mu ušle niti besede nekdanjega predsednika Slovenije Milana Kučana, ob koncu se ustavi še ob izgubljenem zvitem nasmešku župana glavnega mesta.

Sedaj rdeči šolenčki so, potem jih pa ni

Avtor se sicer z zamikom, a zato nič manj pronicljivo in poglobljeno odziva na dogajanje v letošnjih Dražgošah. Predvsem na besede in dejanja predsednice državnega zbora, niso mu ušle niti besede nekdanjega predsednika Slovenije Milana Kučana, ob koncu se ustavi še ob izgubljenem zvitem nasmešku župana glavnega mesta.

Odgovorni urednik revije Ognjišče mag. Božo Rustja

komentar

Za življenje

VEČ ...|15. 2. 2025
Verena in Andrej Perko

Z nami sta bila zakonca Perko, govorili smo o vlogi ženske v sodobni družbi in stranpoteh feminizma.

Verena in Andrej Perko

Z nami sta bila zakonca Perko, govorili smo o vlogi ženske v sodobni družbi in stranpoteh feminizma.

Radio Ognjišče

vzgojadružbaodnosi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 2. 2025
Iskanje skupnega imenovalca za prihodnost

Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji. 

Iskanje skupnega imenovalca za prihodnost

Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 2. 2025
Gregor Klančič o novem koncertu Sakralnega abonmaja

V sredo, 19. februarja, ob 19.30 bo v okviru sakralnega abonmaja nastopil Domžalski komorni zbor pod vodstvom dirigenta Gregorja Klančiča. Predstavili se bodo s koncertom pod naslovom Skrivnostna govorica glasbe - pet stoletij vokalne polifonije.

Gregor Klančič o novem koncertu Sakralnega abonmaja

V sredo, 19. februarja, ob 19.30 bo v okviru sakralnega abonmaja nastopil Domžalski komorni zbor pod vodstvom dirigenta Gregorja Klančiča. Predstavili se bodo s koncertom pod naslovom Skrivnostna govorica glasbe - pet stoletij vokalne polifonije.

Jože Bartolj

kulturaglasbasakralni abonmaGregor KlančičDomžalski komorni zbor

Spominjamo se

VEČ ...|17. 2. 2025
Spominjamo se dne 17. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 17. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|17. 2. 2025
Kljub cerebralni paralizi Agnes Kojc živi na polno

Večina študentov je vstopila v drugi letni semester, nekateri že teden dni prej. Imajo zdrave roke, zdrave noge in lahko gredo sami, kamor želijo. To pa ne velja za doktorantko prevajalstva Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo. Kaj študira in česa vse se loti v življenju? 

Kljub cerebralni paralizi Agnes Kojc živi na polno

Večina študentov je vstopila v drugi letni semester, nekateri že teden dni prej. Imajo zdrave roke, zdrave noge in lahko gredo sami, kamor želijo. To pa ne velja za doktorantko prevajalstva Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo. Kaj študira in česa vse se loti v življenju? 

s. Meta Potočnik

cerebralna paralizapoezijaštudij