V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila.
info pogovor poboji žrtve evropski parlament komentar izobraževanje spomin politika
V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila.
V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila.
infopogovorpobojižrtveevropski parlamentkomentarizobraževanjespominpolitika
Društvo katoliških pedagogov Slovenije pripravlja v soboto v Cerknici šesto mednarodno konferenco z naslovom »Vzgoja za ljubezen do domovine in države«. Tokrat bodo v ospredje postavili narodni ponos v svetu, ki postaja vedno bolj na dosegu roke. Med predavatelji bo tudi nekdanji predsednik države Borut Pahor, novinarka Vida Petrovčič in direktor Mohorjeve družbe Celovec Karel Hren. Alen Salihović je poklical članico organizacijskega odbora Dragico Motik.
Društvo katoliških pedagogov Slovenije pripravlja v soboto v Cerknici šesto mednarodno konferenco z naslovom »Vzgoja za ljubezen do domovine in države«. Tokrat bodo v ospredje postavili narodni ponos v svetu, ki postaja vedno bolj na dosegu roke. Med predavatelji bo tudi nekdanji predsednik države Borut Pahor, novinarka Vida Petrovčič in direktor Mohorjeve družbe Celovec Karel Hren. Alen Salihović je poklical članico organizacijskega odbora Dragico Motik.
Slovenski poslanec Branko Grims je v pogovoru za Radio Ognjišče podal oster pogled na zaslišanja kandidatov za evropske komisarje ter prihodnost Evropske unije pod vodstvom Ursule von der Leyen. Njegova analiza je temeljila na oceni trenutnih izzivov, predvsem tistih, povezanih z zelenim prehodom, kulturnim marksizmom in vprašanji evropske identitete.
Slovenski poslanec Branko Grims je v pogovoru za Radio Ognjišče podal oster pogled na zaslišanja kandidatov za evropske komisarje ter prihodnost Evropske unije pod vodstvom Ursule von der Leyen. Njegova analiza je temeljila na oceni trenutnih izzivov, predvsem tistih, povezanih z zelenim prehodom, kulturnim marksizmom in vprašanji evropske identitete.
Gospodarske razmere v Evropi so se v zadnjem obdobju poslabšale, kar se kaže zlasti v Nemčiji, vpliva pa tudi na Slovenijo. O vplivu tega na prihodke v državni proračun in položaju slovenskih podjetij, je za naš radio spregovoril glavni analitik GZS Bojan Ivanc, ki se je dotaknil tudi vpliva globalne negotovosti na evropsko gospodarstvo.
Gospodarske razmere v Evropi so se v zadnjem obdobju poslabšale, kar se kaže zlasti v Nemčiji, vpliva pa tudi na Slovenijo. O vplivu tega na prihodke v državni proračun in položaju slovenskih podjetij, je za naš radio spregovoril glavni analitik GZS Bojan Ivanc, ki se je dotaknil tudi vpliva globalne negotovosti na evropsko gospodarstvo.
Gospodarske razmere v Evropi so se v zadnjem obdobju poslab·ale, kar se ka·e zlasti v Nem·iji, vpliva pa tudi na Slovenijo. O vplivu tega na prihodke v dr·avni prora·un in polo·aju slovenskih podjetij, je za na· radio spregovoril glavni analitik GZS Bojan Ivanc, ki se je dotaknil tudi vpliva globalne negotovosti na evropsko gospodarstvo.
Gospodarske razmere v Evropi so se v zadnjem obdobju poslab·ale, kar se ka·e zlasti v Nem·iji, vpliva pa tudi na Slovenijo. O vplivu tega na prihodke v dr·avni prora·un in polo·aju slovenskih podjetij, je za na· radio spregovoril glavni analitik GZS Bojan Ivanc, ki se je dotaknil tudi vpliva globalne negotovosti na evropsko gospodarstvo.
Politični parket je vse bolj vroč. Premier Robert Golob in predsednica države Nataša Pirc Musar sta v novi predstavi za javnost vsaj navzven zakopala bojno sekiro. Na drugi strani pa smo priča nastajanju novih strank, ki bodo gotovo vplivale na novo razdelitev volivce. Gibanje Svoboda je iz rekordov padla na najnižjo javnomnenjsko podporo, nezadovoljstvo z vlado pod vodstvom Roberta Goloba pa vse bolj raste, prišlo je že na skoraj 60 odstotkov.
Predsednika države in vlade sta se le sestala, potem ko je kar nekaj krat zavrelo med njunimi kabinetoma. Nazadnje zaradi Pirc Musarjevih vabil tujim voditeljem in solinarja predsednice pri predlogu guvernerja Banke Slovenije. »Ključna gradnika skupne poti sta odkrito medsebojno komuniciranje ter vzajemno spoštovanje,« je po srečanju zapisala Pirc Musar. Ali je bojna sekira zakopana in kaj sporoča srečanje med obema po več mesecih brez prisotnosti medijev?
»Kaj drugega niti nismo mogli pričakovati glede na pompozen medijski opis tega dogodka, ki je izgledal, kot da se srečujete dva državnika svetovnega slovesa. Pričakovano je bilo, da bodo tudi izjave za medije takšne. Menim pa, da se za ljudi ni zgodilo nič bistvenega in se tudi v prihdonje ne bo.«
Podpora največji vladni stranki, Gibanju Svoboda in tudi vladi pod vodstvom Roberta Goloba, je rekordno nizka. Zato Videtič ocenjuje, da bi lahko bilo srečanje med obema predsednikoma tudi zato, ker je »predsednik vlade Golob glede na svoje javno mnenjske ankete v stiski in enostavno se mora vrniti v središče levega političnega pola, ki je v zadnjih mesecih bolj kot njega favoriziral predsednico države Natašo Pirc Musar«. Po besedah Videtiča je Golob srečanje izkoristil »kot za pokazatelj, da je še vedno na liniji s temi strukturami. Enostavno, recimo temu, da se je poklapano vrnil in se srečal s predsednico«.
Videtič je komentiral tudi nastajanje novih strank. Anže Logar bo Demokrate ustanovil konec tedna. Novo stranko napoveduje tudi Marko Lotrič, predsednik državnega sveta. Danes pa naj bi uradno zaživela stranka Karle Rjavca z naslovom Zaupanje. »Nenazadnje pri tem ne smemo pozabiti tudi na pretrese v SLS-u, ker se jaz jih imenujem »kruhoborci« borijo za tisti svoj odstotek ali dva, ki bi jim zagotovili financiranje, čeprav bi bilo tam smiselno, da najdejo novo vodstvo stranke. Marko Lotrič se je zelo ambiciozno lotil tega projekta, kot poslovnež ima verjetno zagotovljen tudi nek finančni vir, v njem pa ni take politične karizme, ki bi privabila množice. Karel Erjavec je smešna zgodba, ker poslušamo starega Karla Erjavca v novi preobleki. Tukaj še največ upov polagam v Vladimirja Prebiliča in Anžeta Logarja, da bi znala z deležem neopredeljenih narediti pobrat,« je dejal.
Videtič je za Radio Ognjišče komentiral tudi podporo ostalim političnim strankam SDS, SD, Levici in NSi. Večina teh strank v primerjavi z volilnim letom 2022 po javnomnenjskih poizvedbah beleži podobno podporo.
Politični parket je vse bolj vroč. Premier Robert Golob in predsednica države Nataša Pirc Musar sta v novi predstavi za javnost vsaj navzven zakopala bojno sekiro. Na drugi strani pa smo priča nastajanju novih strank, ki bodo gotovo vplivale na novo razdelitev volivce. Gibanje Svoboda je iz rekordov padla na najnižjo javnomnenjsko podporo, nezadovoljstvo z vlado pod vodstvom Roberta Goloba pa vse bolj raste, prišlo je že na skoraj 60 odstotkov.
Predsednika države in vlade sta se le sestala, potem ko je kar nekaj krat zavrelo med njunimi kabinetoma. Nazadnje zaradi Pirc Musarjevih vabil tujim voditeljem in solinarja predsednice pri predlogu guvernerja Banke Slovenije. »Ključna gradnika skupne poti sta odkrito medsebojno komuniciranje ter vzajemno spoštovanje,« je po srečanju zapisala Pirc Musar. Ali je bojna sekira zakopana in kaj sporoča srečanje med obema po več mesecih brez prisotnosti medijev?
»Kaj drugega niti nismo mogli pričakovati glede na pompozen medijski opis tega dogodka, ki je izgledal, kot da se srečujete dva državnika svetovnega slovesa. Pričakovano je bilo, da bodo tudi izjave za medije takšne. Menim pa, da se za ljudi ni zgodilo nič bistvenega in se tudi v prihdonje ne bo.«
Podpora največji vladni stranki, Gibanju Svoboda in tudi vladi pod vodstvom Roberta Goloba, je rekordno nizka. Zato Videtič ocenjuje, da bi lahko bilo srečanje med obema predsednikoma tudi zato, ker je »predsednik vlade Golob glede na svoje javno mnenjske ankete v stiski in enostavno se mora vrniti v središče levega političnega pola, ki je v zadnjih mesecih bolj kot njega favoriziral predsednico države Natašo Pirc Musar«. Po besedah Videtiča je Golob srečanje izkoristil »kot za pokazatelj, da je še vedno na liniji s temi strukturami. Enostavno, recimo temu, da se je poklapano vrnil in se srečal s predsednico«.
Videtič je komentiral tudi nastajanje novih strank. Anže Logar bo Demokrate ustanovil konec tedna. Novo stranko napoveduje tudi Marko Lotrič, predsednik državnega sveta. Danes pa naj bi uradno zaživela stranka Karle Rjavca z naslovom Zaupanje. »Nenazadnje pri tem ne smemo pozabiti tudi na pretrese v SLS-u, ker se jaz jih imenujem »kruhoborci« borijo za tisti svoj odstotek ali dva, ki bi jim zagotovili financiranje, čeprav bi bilo tam smiselno, da najdejo novo vodstvo stranke. Marko Lotrič se je zelo ambiciozno lotil tega projekta, kot poslovnež ima verjetno zagotovljen tudi nek finančni vir, v njem pa ni take politične karizme, ki bi privabila množice. Karel Erjavec je smešna zgodba, ker poslušamo starega Karla Erjavca v novi preobleki. Tukaj še največ upov polagam v Vladimirja Prebiliča in Anžeta Logarja, da bi znala z deležem neopredeljenih narediti pobrat,« je dejal.
Videtič je za Radio Ognjišče komentiral tudi podporo ostalim političnim strankam SDS, SD, Levici in NSi. Večina teh strank v primerjavi z volilnim letom 2022 po javnomnenjskih poizvedbah beleži podobno podporo.
Dan inovacij je tradicionalni mednarodni dan navdiha, ustvarjalnosti in sodelovanja. SRIP Tovarne prihodnosti so skupaj z Institutom Jožef Stefan organizirali letošnji dogodek in zelo so ponosni, da so ga organizirali v sodelovanju z EIT Manufacturing in EIT Health ter v partnerstvu s SRIP Pametna mesta in skupnosti, SRIP Zdravje – Medicina in SPIRIT Slovenija. Poudarek te konference je na naprednih proizvodnih tehnologijah v pametnih mestih za izboljšanje zdravja skupnosti. Dogodek poveže vodilne v panogi in predstavi najnovejše inovacijske trende. Pogovarjali smo se z dr. Igorjem Kovačem, Srip Tovarne prihodnosti, z Inštituta Jožef Stefan.
Dan inovacij je tradicionalni mednarodni dan navdiha, ustvarjalnosti in sodelovanja. SRIP Tovarne prihodnosti so skupaj z Institutom Jožef Stefan organizirali letošnji dogodek in zelo so ponosni, da so ga organizirali v sodelovanju z EIT Manufacturing in EIT Health ter v partnerstvu s SRIP Pametna mesta in skupnosti, SRIP Zdravje – Medicina in SPIRIT Slovenija. Poudarek te konference je na naprednih proizvodnih tehnologijah v pametnih mestih za izboljšanje zdravja skupnosti. Dogodek poveže vodilne v panogi in predstavi najnovejše inovacijske trende. Pogovarjali smo se z dr. Igorjem Kovačem, Srip Tovarne prihodnosti, z Inštituta Jožef Stefan.
Po slabem desetletju ustvarjanja je luč sveta ugledala prva Pesmarica Evropske unije. Na voljo je po vsej povezavi ter tudi v Združenem kraljestvu in ZDA. Pesmi, tudi slovenske, so predstavljene v 25 jezikih članic sedemindvajseterice ter tudi v spevni »evropski« angleščini. Med izbranimi skladbami, ki predstavljajo našo državo, je božičnica Glej, zvezdice božje. O projektu smo govorili s profesorjem na Akademiji za glasbo in predsednikom Društva slovenskih skladateljev Dušanom Bavdkom.
Po slabem desetletju ustvarjanja je luč sveta ugledala prva Pesmarica Evropske unije. Na voljo je po vsej povezavi ter tudi v Združenem kraljestvu in ZDA. Pesmi, tudi slovenske, so predstavljene v 25 jezikih članic sedemindvajseterice ter tudi v spevni »evropski« angleščini. Med izbranimi skladbami, ki predstavljajo našo državo, je božičnica Glej, zvezdice božje. O projektu smo govorili s profesorjem na Akademiji za glasbo in predsednikom Društva slovenskih skladateljev Dušanom Bavdkom.
Anže Logar je za prihajajočo soboto napovedal ustanovni kongres svoje stranke pod imenom Demokrati. Število tistih, ki se mu bodo pridružili, se po Logarjevih besedah bliža tristo, je dejal pretekli konec tedna za Slovensko tiskovno agencijo. Politolog prof. dr. Miro Haček meni, da je v tem trenutku še težko govoriti, ali bo to stranka, ki bo odločilno posegla v naslednje parlamentarne volitve.
Anže Logar je za prihajajočo soboto napovedal ustanovni kongres svoje stranke pod imenom Demokrati. Število tistih, ki se mu bodo pridružili, se po Logarjevih besedah bliža tristo, je dejal pretekli konec tedna za Slovensko tiskovno agencijo. Politolog prof. dr. Miro Haček meni, da je v tem trenutku še težko govoriti, ali bo to stranka, ki bo odločilno posegla v naslednje parlamentarne volitve.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. november 2024 ob 05-ih
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Gosta oddaje zakonca Perko sta govorila o tem, kako najti smisel, naštela sta tudi nekaj koristnih knjižnih naslovov.
Društvo Blaž Potočnikova čitalnica vabi nocoj (21.11.2024) ob 17. uri na spominski večer ob 101. obletnici rojstva slikarja Milana Butine. V galeriji Gunclje na Kosijevi ulici si lahko ob tej priložnosti ogledate tudi razstavo njegovih slik, ki so jo odprli 7. novembra. Pred mikrofon smo v imenu društva povabili Franca Zavodnika.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V Ljubljani so prejšnji teden pripravili tradicionalno mednarodno konferenco “Dan inovacij, letos z naslovom “Življenje in delo v zdravem okolju”. Med pripravljavci je bil tudi dr. Igor Kovač z Inštituta Jožef Stefan.