Življenje išče pot

VEČ ...|21. 3. 2025
Več kot 35 let že ureja pokopališča v Mokronogu

Jože Novak je prejemnik občinskega priznanja za več kot 50 let zglednega dela v župniji Mokronog, še posebej za 35 let skrbi za urejenost vseh treh pokopališč. Kot prostovoljec je bil aktiven tudi v drugih lokalnih organizacijah v dobro vseh prebivalcev občine. 

Več kot 35 let že ureja pokopališča v Mokronogu

Jože Novak je prejemnik občinskega priznanja za več kot 50 let zglednega dela v župniji Mokronog, še posebej za 35 let skrbi za urejenost vseh treh pokopališč. Kot prostovoljec je bil aktiven tudi v drugih lokalnih organizacijah v dobro vseh prebivalcev občine. 

župnija Mokronogurejanje pokopališčprostovoljstvo.

Življenje išče pot

Več kot 35 let že ureja pokopališča v Mokronogu

Jože Novak je prejemnik občinskega priznanja za več kot 50 let zglednega dela v župniji Mokronog, še posebej za 35 let skrbi za urejenost vseh treh pokopališč. Kot prostovoljec je bil aktiven tudi v drugih lokalnih organizacijah v dobro vseh prebivalcev občine. 

VEČ ...|21. 3. 2025
Več kot 35 let že ureja pokopališča v Mokronogu

Jože Novak je prejemnik občinskega priznanja za več kot 50 let zglednega dela v župniji Mokronog, še posebej za 35 let skrbi za urejenost vseh treh pokopališč. Kot prostovoljec je bil aktiven tudi v drugih lokalnih organizacijah v dobro vseh prebivalcev občine. 

s. Meta Potočnik

župnija Mokronogurejanje pokopališčprostovoljstvo.

Pogovor o

VEČ ...|15. 1. 2025
Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

žarni pokopverske skupnostipogreb s krsto

Pogovor o

Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

VEČ ...|15. 1. 2025
Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

Meta Potočnik

žarni pokopverske skupnostipogreb s krsto

Življenje išče pot

VEČ ...|29. 12. 2023
Nasveti za porod v domačem okolju

Še zadnjič je bila naša sogovornica babica in vodja porodnega bloka porodnišnice Kranj Saša Matko, govorili pa sva o porodu na domu in o primerih, ko se otrok rodi mrtev ali umre kmalu po porodu. Vsi si želimo, da je teh primerov čim manj, ko pa se zgodijo, je potrebno sočutje in primerno ravnanje.

Nasveti za porod v domačem okolju

Še zadnjič je bila naša sogovornica babica in vodja porodnega bloka porodnišnice Kranj Saša Matko, govorili pa sva o porodu na domu in o primerih, ko se otrok rodi mrtev ali umre kmalu po porodu. Vsi si želimo, da je teh primerov čim manj, ko pa se zgodijo, je potrebno sočutje in primerno ravnanje.

porod domasmrt otrokapokop otroka

Življenje išče pot

Nasveti za porod v domačem okolju

Še zadnjič je bila naša sogovornica babica in vodja porodnega bloka porodnišnice Kranj Saša Matko, govorili pa sva o porodu na domu in o primerih, ko se otrok rodi mrtev ali umre kmalu po porodu. Vsi si želimo, da je teh primerov čim manj, ko pa se zgodijo, je potrebno sočutje in primerno ravnanje.

VEČ ...|29. 12. 2023
Nasveti za porod v domačem okolju

Še zadnjič je bila naša sogovornica babica in vodja porodnega bloka porodnišnice Kranj Saša Matko, govorili pa sva o porodu na domu in o primerih, ko se otrok rodi mrtev ali umre kmalu po porodu. Vsi si želimo, da je teh primerov čim manj, ko pa se zgodijo, je potrebno sočutje in primerno ravnanje.

s. Meta Potočnik

porod domasmrt otrokapokop otroka

Od slike do besede

VEČ ...|20. 6. 2023
Je pokop mrtvega človeka še norma?

Neandrtalci so pokopavali svoje mrtve. To je osnovna civilizacijska norma, ki je po letu 1945 umolknila. O tem v tokratni epizodi  z arheologinjo dr. Vereno Perko.

Je pokop mrtvega človeka še norma?

Neandrtalci so pokopavali svoje mrtve. To je osnovna civilizacijska norma, ki je po letu 1945 umolknila. O tem v tokratni epizodi  z arheologinjo dr. Vereno Perko.

pokopzgodovinapoboji

Od slike do besede

Je pokop mrtvega človeka še norma?

Neandrtalci so pokopavali svoje mrtve. To je osnovna civilizacijska norma, ki je po letu 1945 umolknila. O tem v tokratni epizodi  z arheologinjo dr. Vereno Perko.

VEČ ...|20. 6. 2023
Je pokop mrtvega človeka še norma?

Neandrtalci so pokopavali svoje mrtve. To je osnovna civilizacijska norma, ki je po letu 1945 umolknila. O tem v tokratni epizodi  z arheologinjo dr. Vereno Perko.

Mateja Subotičanec

pokopzgodovinapoboji

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|21. 6. 2025
Perko

Na vprašanje: Kaj je bistvo naših medsebojnih odnosov sta odgovarjala zakonca Perko.

Perko

Na vprašanje: Kaj je bistvo naših medsebojnih odnosov sta odgovarjala zakonca Perko.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|22. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Svetovalnica

VEČ ...|25. 6. 2025
Vzgoja otrok in mladih za domovino

Gosta Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov Slovenije in profesor ter predavatelj Leon Kernel sta z očmi profesorja spregovorila o vzgoji otrok in mladih za domovino. Med drugim sta spomnila, da domoljubje nikakor ni nacionalizem, je pa spoštovanje lastne države ključno za obstoj naroda.

Vzgoja otrok in mladih za domovino

Gosta Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov Slovenije in profesor ter predavatelj Leon Kernel sta z očmi profesorja spregovorila o vzgoji otrok in mladih za domovino. Med drugim sta spomnila, da domoljubje nikakor ni nacionalizem, je pa spoštovanje lastne države ključno za obstoj naroda.

Maja Morela

svetovanje

Globine

VEČ ...|10. 6. 2025
Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostateizemtrpljenjesmrtodnosidialog

Pogovor o

VEČ ...|18. 6. 2025
Kje je naša elita? Odgovarjajo Alenka Puhar, dr. Jožef Muhovič in dr. Andrej Fink

V »Pogovoru o« smo se tokrat spraševali »Kje je naša elita?« V razpravi o elitah v slovenski družbi, ki smo jo pripravili skupaj s civilno iniciativo Prebudimo Slovenijo, so svoje poglede predstavili trije ugledni gostje. Pravnik dr. Andrej Fink, publicistka Alenka Puhar in akademik dr. Jožef Muhovič. Spregovorili so o izgubljeni eliti pred 80. leti, eliti v komunizmu in eliti danes. 

Kje je naša elita? Odgovarjajo Alenka Puhar, dr. Jožef Muhovič in dr. Andrej Fink

V »Pogovoru o« smo se tokrat spraševali »Kje je naša elita?« V razpravi o elitah v slovenski družbi, ki smo jo pripravili skupaj s civilno iniciativo Prebudimo Slovenijo, so svoje poglede predstavili trije ugledni gostje. Pravnik dr. Andrej Fink, publicistka Alenka Puhar in akademik dr. Jožef Muhovič. Spregovorili so o izgubljeni eliti pred 80. leti, eliti v komunizmu in eliti danes. 

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjeelitapogovor oalenka puharjožef muhovičandrej fink

Spominjamo se

VEČ ...|25. 6. 2025
Spominjamo se dne 25. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 25. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 6. 2025
Brez namakanja ne bo pridelave hrane, brez hrane pa ni suverenosti države

Brez hrane ni suverenosti države, brez namakanja pa na plitkih prodantih tleh ne bo kmetijske pridelave, svarijo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj. Vse pridelovalce pozivajo, da izkoristijo vso namakalno tehniko, da bi se namočilo čimveč kmetijske pridelave.

Brez namakanja ne bo pridelave hrane, brez hrane pa ni suverenosti države

Brez hrane ni suverenosti države, brez namakanja pa na plitkih prodantih tleh ne bo kmetijske pridelave, svarijo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj. Vse pridelovalce pozivajo, da izkoristijo vso namakalno tehniko, da bi se namočilo čimveč kmetijske pridelave.

Robert Božič

naravakmetijstvonamakanje

Svetovalnica

VEČ ...|25. 6. 2025
Vzgoja otrok in mladih za domovino

Gosta Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov Slovenije in profesor ter predavatelj Leon Kernel sta z očmi profesorja spregovorila o vzgoji otrok in mladih za domovino. Med drugim sta spomnila, da domoljubje nikakor ni nacionalizem, je pa spoštovanje lastne države ključno za obstoj naroda.

Vzgoja otrok in mladih za domovino

Gosta Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov Slovenije in profesor ter predavatelj Leon Kernel sta z očmi profesorja spregovorila o vzgoji otrok in mladih za domovino. Med drugim sta spomnila, da domoljubje nikakor ni nacionalizem, je pa spoštovanje lastne države ključno za obstoj naroda.

Maja Morela

svetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|25. 6. 2025
Žabji kralj

Nekoč je živel kraljevič, ki se je moral spremeniti v žabo. Vendar sprememba ni bila takojšnja, kakor se dogaja v pravljicah o žabjih ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Žabji kralj

Nekoč je živel kraljevič, ki se je moral spremeniti v žabo. Vendar sprememba ni bila takojšnja, kakor se dogaja v pravljicah o žabjih ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost