Mirko Isop

Mirko Isop je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Pogosto roma k Mariji Pomagaj na Brezje. Najprej kot dijak, nato kot bogoslovec in tudi zdaj kot župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Utrip župnije v tem priljubljenem turističnem kraju se je v 44-ih letih zelo spreminjal. Mirko Isop je dobro reševal tudi napetosti zaradi uporabe slovenščine. Ko je leta 2009 nevarno zbolel, je nekaj dni pred operacijo poromal k Mariji Pomagaj in se priporočal Materi Božji. “Tam sem imel občutek, da se je nežna roka dotaknila moje rame in notranji glas je dejal Ne boj se, jaz ti bom pomagala.’” In tudi je. Posebno varstvo je njegova družina čutila v času izgnanstva. Mirko Isop se je namreč rodil leta 1942 v Nemčiji, v taborišču in družina se je šele po koncu vojne lahko vrnila v domači kraj v dolino Rož na avstrijskem Koroškem. Po skoraj 80-ih letih je prvič za javnost povedal nekaj spominov na tisti čas. Strah v ljudeh pusti globoke sledi.  

Kaj storiti ob kroničnem zaprtju?

Govorili smo o težavi, ki sicer ni življenjsko ogrožajoča, je pa lahko skrajno moteča. Kaj lahko pri kroničnem zaprtju storimo sami in kdaj poiskati zdravniško pomoč? Kaj privede do pojava lenega črevesja in kako si pomagati, če se pojavijo hemoroidi. Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal naš gost, kirurg prim. Valentin Sojar.

Kristjani kot bakren čajnik

Neka žena je pri srečanju svetopisemske skupine ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Smrt in svetništvo v gorah - na praznik vseh svetih

Ko v življenje planinca, alpinista zareže smrt ob nesreči v gorah, je težko za svojce, bližnje, prijatelje... Najprej pa se z okoliščinami srečajo gorski reševalci, ki umrlega odnesejo v dolino. V posebni praznični izdaji Doživetij narave ob 17. uri boste slišali nekaj razmišljanj o smrti, spregovorila bosta tudi alpinista Štremfelj. Srečali pa se bomo tudi z življenjsko zgodbo blaženega Pier Giorgia Frassati-ija, ki je bil navdušen planinec. Prihodnje leto bo minilo sto let od njegove smrti.

Manca Hribar: Čudeži dostojnega umiranja kot predokus nebes

Za nami je počitniški teden. Z družino smo ga želeli preživeti predvsem skupaj, doma in v obiskovanju vseh tistih, ki so nam ljubi. Sredi tedna bi morali na obisk k moževi babi, prababici Lojzki, ki pa je zaradi slabega počutja naše srečanje prestavila. Niti v sanjah si nismo predstavljali, da ga je prestavila v večnost. In tako so se naše počitnice ravno okoli praznika Vseh svetih spremenile v slovo od naše Lojzi. Slovo, ki je bilo težko, a tako blagoslovljeno.