V oddaji smo slišali odlomke z omizja ob evropskem tednu cepljenja. Na njem sta sodelovala vodja mariborske enote NIJZ Branko Simonovič in pediater iz Zdravstvenega doma Kamnik dr. Denis Baš, ki je za radijski mikrofon odgovoril še na nekaj drugih vprašanj o zdravju otrok in mladostnikov.
V oddaji smo slišali odlomke z omizja ob evropskem tednu cepljenja. Na njem sta sodelovala vodja mariborske enote NIJZ Branko Simonovič in pediater iz Zdravstvenega doma Kamnik dr. Denis Baš, ki je za radijski mikrofon odgovoril še na nekaj drugih vprašanj o zdravju otrok in mladostnikov.
Z letošnjim letom je preventivno cepljenje proti pvnemokoku, ki povzroča težke oblike pljučnic, postalo brezplačno za starejše od 65 let in vse kronične bolnike. Do zdaj je to namreč veljalo le za otroke. Dobra novica je, da se je potrebno cepiti le enkrat. Ker številni starejši in njihovi svojci za to ne vedo, sta nekaj dodatnih informacij podala prim. dr. Matjaž Jereb in domska zdravnica Tanja Petkovič.
Z letošnjim letom je preventivno cepljenje proti pvnemokoku, ki povzroča težke oblike pljučnic, postalo brezplačno za starejše od 65 let in vse kronične bolnike. Do zdaj je to namreč veljalo le za otroke. Dobra novica je, da se je potrebno cepiti le enkrat. Ker številni starejši in njihovi svojci za to ne vedo, sta nekaj dodatnih informacij podala prim. dr. Matjaž Jereb in domska zdravnica Tanja Petkovič.
V Sloveniji je s koronavirusom glede na uradne rezultate testiranj okuženih nekaj več kot 22.000 posameznikov, v resnici pa naj bi jih bilo še vsaj tri do štirikrat več. Kdaj naj bi se krivulja obrnila navzdol in kaj nas čaka jeseni? Kateri zaščitni ukrepi bi bili ob obveznih maskah v zdravstvu in priporočenih v zaprtih prostorih še smiselni? Kaj bo prineslo novo cepivo? Ta in podobna vprašanja so bila na vrsti v tokratni oddaji, ko je bila naša gostja predsednica zdravniške zbornice dr. Bojana Beović.
V Sloveniji je s koronavirusom glede na uradne rezultate testiranj okuženih nekaj več kot 22.000 posameznikov, v resnici pa naj bi jih bilo še vsaj tri do štirikrat več. Kdaj naj bi se krivulja obrnila navzdol in kaj nas čaka jeseni? Kateri zaščitni ukrepi bi bili ob obveznih maskah v zdravstvu in priporočenih v zaprtih prostorih še smiselni? Kaj bo prineslo novo cepivo? Ta in podobna vprašanja so bila na vrsti v tokratni oddaji, ko je bila naša gostja predsednica zdravniške zbornice dr. Bojana Beović.
V prvem delu komentarja komentator razmišlja o politični stvarnosti v Sloveniji, o levičarjih, ki nikakor ne zmorejo sprejeti dejstva, da niso na oblasti. Obenem komentatar ugotavlja, da je veliko rdečih direktorjev na vodilnih položajih v medijih, pravosodju, šolstvu, kulturi, državni upravi ... V drugem delu pa ugotavlja, da Slovenija danes doživlja popolno razkristjanevanje. Poudarja, da biti proticepilec in biti v Cerkvi ni mogoče, ker je Cerkev jasno povedala, da je cepljenje priporočeno.
V prvem delu komentarja komentator razmišlja o politični stvarnosti v Sloveniji, o levičarjih, ki nikakor ne zmorejo sprejeti dejstva, da niso na oblasti. Obenem komentatar ugotavlja, da je veliko rdečih direktorjev na vodilnih položajih v medijih, pravosodju, šolstvu, kulturi, državni upravi ... V drugem delu pa ugotavlja, da Slovenija danes doživlja popolno razkristjanevanje. Poudarja, da biti proticepilec in biti v Cerkvi ni mogoče, ker je Cerkev jasno povedala, da je cepljenje priporočeno.
V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.
V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.
Spregovorili smo o tveganjih za nalezljive bolezni v času nosečnosti. Ali se je smiselno v tem občutljivem obdobju zaščititi s cepljenjem - tudi proti novemu koronavirusu? Z nami je bil specialist ginekologije Žiga Jan.
Spregovorili smo o tveganjih za nalezljive bolezni v času nosečnosti. Ali se je smiselno v tem občutljivem obdobju zaščititi s cepljenjem - tudi proti novemu koronavirusu? Z nami je bil specialist ginekologije Žiga Jan.
Z nami je bil prof. dr. Peter Hostnik, ki se s tem področjem na Veterinarski fakulteti ukvarja že več kot 30 let. Podali smo nekaj dejstev o bolezni ter boju z njo, da bi se vsi zavedali tega problema in izbirali prava dejanja, da ne bi vplivali na širjenje te bolezni.
Z nami je bil prof. dr. Peter Hostnik, ki se s tem področjem na Veterinarski fakulteti ukvarja že več kot 30 let. Podali smo nekaj dejstev o bolezni ter boju z njo, da bi se vsi zavedali tega problema in izbirali prava dejanja, da ne bi vplivali na širjenje te bolezni.
Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …
Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.
Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …
Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.
Na prvi dan letošnjega radijskega misijona je bila oddaja Moja zgodbe posvečena mučencu, salezijanskemu bogoslovcu Bernardu Štuhecu, ki je bila ena od žrtev totalitarizmov 20. stoletja. Ob koncu 2. sv. vojne je z domobranci odšel na Koroško. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. V oddaji Moja zgodba je o njegovem življenju spregovoril zgodovinar dr. Aleš Maver.
V Galeriji Družina v Ljubljani prav v teh trenutkih poteka zaprtje razstave Vincenca Gotthardta Na robu barve, avtor bere iz svojega romana Na drugem koncu sveta, za glasbeno spremljavo skrbi Ljubljanski trio. Še do 6. aprila bo v Ljubljani na ogled razstava slikarja in fotografa z avstrijske Koroške Karla Vouka Skrito in razkrito, in sicer v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in v Video galeriji KLET. V prvem delu so predstavljene antropomorfne maske, ki jih ustvarja iz kartonske embalaže, v drugem kratki film Narava_Narava. Nocoj pa bodo v okviru tradicionalnih ponedeljkovih večerov Društva slovenskih izobražencev v Trstu v Peterlinovi dvorani predvajali dokumentarni film Dušana Moravca o Dušanu Jelinčiču Tržaške prikazni. Po filmu se bo s tržaškim pisateljem in alpinistom pogovarjal scenarist Robi Šabec.
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V nedeljski kmetijski oddaji je mag. Jože Mohar svetoval glede pridelave silažne koruze in predstavil ponudbo hibridov Agrosaat. Direktor KGZS Janez Pirc je pojasnil napredek glede urejanja zapleta z napačno boniteto kmetijskih zemljišč, pojasnili pa smo tudi zadnje vesti glede torkovega protesta kmetov.
Misijonsko jutro je prineslo pogovor s Šolsko sestro de Notre dame s. Ireno Jurgec. Spregovorila je o svojem doživljanju evharistije in povedala, kako v njenem življenju deluje molitev.
V času radijskega misijona lahko v terminu Kulturnih utrinkov lahko poslušate duhovno poezijo. Tokrat ste slišali kratke pesmi svetega Tomaža Akvinskega.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ivan Filipič iz Stare Oselice je v domači župniji pripravil razstavo starih razglednic in podobic. Razstavljal je tudi že v več drugih krajih. Z njim smo se pogovarjali o številčnosti in raznovrstnosti njegove zbirke, kje jih najde in išče, kakšno je sporočilo starih razglednic in podobic verske vsebine, pa spregovorili tudi o pomenu in bogastvu z vidika dediščine in kulture.