Pojdite in učite

VEČ ...|8. 12. 2019
Pogovor z dr. Jožetom Marketzem

V naši misijonski oddaji smo se tokrat spomnili pogovora v Ugandi. Med avstrijsko ekipo, ki je pred meseci obiskala misijon Danila Lisjaka, je bil namreč tudi pred dnevi imenovani krški škof dr. Jože Marketz. Prisluhnite njegovim pogledom na misijone, migracije in delo slovenskih misijonarjev. Pogovor, ki je z imenovanjem dobil drugačno odmevnost ...

Pogovor z dr. Jožetom Marketzem

V naši misijonski oddaji smo se tokrat spomnili pogovora v Ugandi. Med avstrijsko ekipo, ki je pred meseci obiskala misijon Danila Lisjaka, je bil namreč tudi pred dnevi imenovani krški škof dr. Jože Marketz. Prisluhnite njegovim pogledom na misijone, migracije in delo slovenskih misijonarjev. Pogovor, ki je z imenovanjem dobil drugačno odmevnost ...

družbaduhovnostmisijoniJože MarketzDanilo LisjakUgandamigracijebegunci

Pojdite in učite

Pogovor z dr. Jožetom Marketzem
V naši misijonski oddaji smo se tokrat spomnili pogovora v Ugandi. Med avstrijsko ekipo, ki je pred meseci obiskala misijon Danila Lisjaka, je bil namreč tudi pred dnevi imenovani krški škof dr. Jože Marketz. Prisluhnite njegovim pogledom na misijone, migracije in delo slovenskih misijonarjev. Pogovor, ki je z imenovanjem dobil drugačno odmevnost ...
VEČ ...|8. 12. 2019
Pogovor z dr. Jožetom Marketzem
V naši misijonski oddaji smo se tokrat spomnili pogovora v Ugandi. Med avstrijsko ekipo, ki je pred meseci obiskala misijon Danila Lisjaka, je bil namreč tudi pred dnevi imenovani krški škof dr. Jože Marketz. Prisluhnite njegovim pogledom na misijone, migracije in delo slovenskih misijonarjev. Pogovor, ki je z imenovanjem dobil drugačno odmevnost ...

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijoniJože MarketzDanilo LisjakUgandamigracijebegunci

Pogovor o

VEČ ...|23. 10. 2019
Dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec o suverenosti

Kaj pomeni suverenost, kaj jo gradi in ruši? Kako vpliva na naš odnos do migracij? O tem sta pred dnevom suverenosti razmišljala dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec.

Dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec o suverenosti

Kaj pomeni suverenost, kaj jo gradi in ruši? Kako vpliva na naš odnos do migracij? O tem sta pred dnevom suverenosti razmišljala dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec.

suverenostmigracijepolitika

Pogovor o

Dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec o suverenosti
Kaj pomeni suverenost, kaj jo gradi in ruši? Kako vpliva na naš odnos do migracij? O tem sta pred dnevom suverenosti razmišljala dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec.
VEČ ...|23. 10. 2019
Dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec o suverenosti
Kaj pomeni suverenost, kaj jo gradi in ruši? Kako vpliva na naš odnos do migracij? O tem sta pred dnevom suverenosti razmišljala dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec.

Silvestra Sadar

suverenostmigracijepolitika

Pojdite in učite

VEČ ...|1. 9. 2019
Migracije v Afriki

Ste vedeli, da je več kot devetdeset odstotkov vseh migracij na svetu znotraj Afrike? O preseljevanju na črni celini smo se v Burundiju pogovarjali z misijonarko s. Vesno Hiti.

Migracije v Afriki

Ste vedeli, da je več kot devetdeset odstotkov vseh migracij na svetu znotraj Afrike? O preseljevanju na črni celini smo se v Burundiju pogovarjali z misijonarko s. Vesno Hiti.

Burundi 2019družbapreseljevanjamigracijes. Vesna Hiti

Pojdite in učite

Migracije v Afriki
Ste vedeli, da je več kot devetdeset odstotkov vseh migracij na svetu znotraj Afrike? O preseljevanju na črni celini smo se v Burundiju pogovarjali z misijonarko s. Vesno Hiti.
VEČ ...|1. 9. 2019
Migracije v Afriki
Ste vedeli, da je več kot devetdeset odstotkov vseh migracij na svetu znotraj Afrike? O preseljevanju na črni celini smo se v Burundiju pogovarjali z misijonarko s. Vesno Hiti.

Jure Sešek

Burundi 2019družbapreseljevanjamigracijes. Vesna Hiti

Pojdite in učite

VEČ ...|25. 8. 2019
Migracije in projekt MIND

MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.

Migracije in projekt MIND

MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.

Burundi 2019družbamisijonimigracijeAfrika

Pojdite in učite

Migracije in projekt MIND
MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.
VEČ ...|25. 8. 2019
Migracije in projekt MIND
MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.

Jure Sešek

Burundi 2019družbamisijonimigracijeAfrika

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 7. 2019
Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...

Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.

Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...

Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.

janšapogovormigracijesdsinfokomentarpolitika

Informativni prispevki

Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...
Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.
VEČ ...|26. 7. 2019
Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...
Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.

Tone Gorjup

janšapogovormigracijesdsinfokomentarpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 6. 2019
Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini

V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini

V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

migracijekaritaspogovorbihinfopogovor

Informativni prispevki

Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini
V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.
VEČ ...|20. 6. 2019
Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini
V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

Alen Salihović

migracijekaritaspogovorbihinfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 5. 2019
Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju

Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju

Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju
Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.
VEČ ...|15. 5. 2019
Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju
Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2019
Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji

Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji

Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

mejaograjamigracijekmetjeizobraževanjeinfopolitika

Informativni prispevki

Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji
Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.
VEČ ...|3. 4. 2019
Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji
Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

Alen Salihović

mejaograjamigracijekmetjeizobraževanjeinfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2019
Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru

V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru

V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru
V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.
VEČ ...|3. 4. 2019
Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru
V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 3. 2019
Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij

Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.

Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij

Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij
Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.
VEČ ...|29. 3. 2019
Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij
Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 3. 2019
Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti

Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.

Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti

Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti
Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.
VEČ ...|27. 3. 2019
Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti
Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Iz Betanije

VEČ ...|16. 11. 2018
Zakaj mladi v Albaniji ne vidijo prihodnosti?

Sestra Slavka Cekuta je podala svoj pogled na razmere v Albaniji. Spregovorila je o migracijah, korupciji, mladih...

Zakaj mladi v Albaniji ne vidijo prihodnosti?

Sestra Slavka Cekuta je podala svoj pogled na razmere v Albaniji. Spregovorila je o migracijah, korupciji, mladih...

družbaintegracijakaritasmigracije

Iz Betanije

Zakaj mladi v Albaniji ne vidijo prihodnosti?
Sestra Slavka Cekuta je podala svoj pogled na razmere v Albaniji. Spregovorila je o migracijah, korupciji, mladih...
VEČ ...|16. 11. 2018
Zakaj mladi v Albaniji ne vidijo prihodnosti?
Sestra Slavka Cekuta je podala svoj pogled na razmere v Albaniji. Spregovorila je o migracijah, korupciji, mladih...

Blaž Lesnik

družbaintegracijakaritasmigracije

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|11. 2. 2020
O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjebolezenduhovna rasttrpljenjesmrtzakramenti

Moja zgodba

VEČ ...|22. 3. 2020
Helena Alenka Bizjak - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.

Helena Alenka Bizjak - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.

Jože Bartolj

spominHelena Alenka BizjakFranc Bizjak

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 3. 2020
Peter Pribožič: Izkoristimo vse možnosti za pridelavo!

Kriza z novim koronavirusom nas je postavila na realna tla, da bomo lažje razumeli kako pomembna je domača pridelava hrane. Tudi nekateri pogledi agrarnih ekonomistov v smeri koncentriranja proizvodnje v velikih sistemih in zanemarjanje vloge mali proizvajalcev hrane so sedaj treščili na realna tla, pravi Peter Pribožič, vodja JKSS na KGZ Ptuj. Prisluhnite nedeljski kmetijski oddaji!

Peter Pribožič: Izkoristimo vse možnosti za pridelavo!

Kriza z novim koronavirusom nas je postavila na realna tla, da bomo lažje razumeli kako pomembna je domača pridelava hrane. Tudi nekateri pogledi agrarnih ekonomistov v smeri koncentriranja proizvodnje v velikih sistemih in zanemarjanje vloge mali proizvajalcev hrane so sedaj treščili na realna tla, pravi Peter Pribožič, vodja JKSS na KGZ Ptuj. Prisluhnite nedeljski kmetijski oddaji!

Robert Božič

kmetijstvo

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|22. 3. 2020
Mihael Grešak (1914 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.

Mihael Grešak (1914 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.

Jože Bartolj

spominMihael Grešak

Dogodki

VEČ ...|27. 3. 2020
Klemen Jager: Maje se naš stolček mogočnosti

Duhovnik Klemen Jager je župnik župnije Jedrt nad Laškim, sv. Miklavž nad Laškim in sv. Marjeta pri Rimskih, spomnimo pa se ga tudi kot nastopajočega in zmagovalca na Ritmu srca. Tokrat se nam je oglasil v naši novi rubriki v teh časih Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov.

Klemen Jager: Maje se naš stolček mogočnosti

Duhovnik Klemen Jager je župnik župnije Jedrt nad Laškim, sv. Miklavž nad Laškim in sv. Marjeta pri Rimskih, spomnimo pa se ga tudi kot nastopajočega in zmagovalca na Ritmu srca. Tokrat se nam je oglasil v naši novi rubriki v teh časih Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov.

Marjan Bunič

duhovnostdružba

Radijski misijon 2020

VEČ ...|3. 4. 2020
Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

Radio Ognjišče

Radijski misijon 2020duhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|4. 4. 2020
Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto

V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.

Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto

V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.

Andrej Šinko

družbainfokoronaviruszdravstvo

Duhovna misel

VEČ ...|4. 4. 2020
Duhovna misel

Duhovna misel

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|4. 4. 2020
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|4. 4. 2020
Svetnik dneva

Svetnik dneva

Jure Sešek

duhovnost