Pogovor o

VEČ ...|31. 8. 2022
Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju

Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju

Kmalu bo minilo sto dni vlade in po napovedih nas čaka vroča politična jesen. O draginji, ukrepih zoper njo, migracijah, epidemiji, vojni v Ukrajini in predsedniški tekmi smo govorili s poslanci v tokratnem Pogovoru o. Naši gostje so bili vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Borut Sajovic, poslanec SDS Rado Gladek, poslanka NSi Iva Dimic in poslanec SD Damijan Zrim.

 

 

Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju

Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju

Kmalu bo minilo sto dni vlade in po napovedih nas čaka vroča politična jesen. O draginji, ukrepih zoper njo, migracijah, epidemiji, vojni v Ukrajini in predsedniški tekmi smo govorili s poslanci v tokratnem Pogovoru o. Naši gostje so bili vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Borut Sajovic, poslanec SDS Rado Gladek, poslanka NSi Iva Dimic in poslanec SD Damijan Zrim.

 

 

pogovor opolitikapogovornsisdssvobodasdpredsedniške volitveukrajinavojnamigracijeepidemijakoronavirusdraginja

Pogovor o

Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju

Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju

Kmalu bo minilo sto dni vlade in po napovedih nas čaka vroča politična jesen. O draginji, ukrepih zoper njo, migracijah, epidemiji, vojni v Ukrajini in predsedniški tekmi smo govorili s poslanci v tokratnem Pogovoru o. Naši gostje so bili vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Borut Sajovic, poslanec SDS Rado Gladek, poslanka NSi Iva Dimic in poslanec SD Damijan Zrim.

 

 

VEČ ...|31. 8. 2022
Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju

Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju

Kmalu bo minilo sto dni vlade in po napovedih nas čaka vroča politična jesen. O draginji, ukrepih zoper njo, migracijah, epidemiji, vojni v Ukrajini in predsedniški tekmi smo govorili s poslanci v tokratnem Pogovoru o. Naši gostje so bili vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Borut Sajovic, poslanec SDS Rado Gladek, poslanka NSi Iva Dimic in poslanec SD Damijan Zrim.

 

 

Radio Ognjišče

pogovor opolitikapogovornsisdssvobodasdpredsedniške volitveukrajinavojnamigracijeepidemijakoronavirusdraginja

Pogovor o

VEČ ...|17. 8. 2022
Migracije

Kako se z izzivom spopada Slovenija, smo vprašali varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta. Svoj pogled, zakaj na problematiko ne zmore ustrezno in enotno odgovoriti Evropska unija, pa je razgrnila evropska poslanka Romana Tomc. Vabljeni k poslušanju!

Migracije

Kako se z izzivom spopada Slovenija, smo vprašali varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta. Svoj pogled, zakaj na problematiko ne zmore ustrezno in enotno odgovoriti Evropska unija, pa je razgrnila evropska poslanka Romana Tomc. Vabljeni k poslušanju!

politikaživljenjemigracije

Pogovor o

Migracije

Kako se z izzivom spopada Slovenija, smo vprašali varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta. Svoj pogled, zakaj na problematiko ne zmore ustrezno in enotno odgovoriti Evropska unija, pa je razgrnila evropska poslanka Romana Tomc. Vabljeni k poslušanju!

VEČ ...|17. 8. 2022
Migracije

Kako se z izzivom spopada Slovenija, smo vprašali varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta. Svoj pogled, zakaj na problematiko ne zmore ustrezno in enotno odgovoriti Evropska unija, pa je razgrnila evropska poslanka Romana Tomc. Vabljeni k poslušanju!

Helena Križnik

politikaživljenjemigracije

Pogovor o

VEČ ...|11. 5. 2022
Bo EU ostala močna pred številnim izziv, ki so pred njo?

V Pogovoru o smo tokrat spregovorili o prihodnosti Evropske unije. Na Dan Evropske se je sklenila konferenca o prihodnosti Evrope. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se zavzela za spremembo pogodb, 13 držav članic, tudi Slovenija, pa je do tega zadržanih. Zanimalo nas je, kaj je konferenca prinesla, kaj za EU pomeni vojna v Ukrajini, kako se spopasti z zelenim prehodom, pa tudi vprašanji migracij in vladavine prava ostajata visoko na lestvici aktualnih tem. O tem smo se pogovarjali z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše, profesorjem za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jernejem Letnarjem Černičem in evropsko poslanko Ljudmilo Novak.

 

Bo EU ostala močna pred številnim izziv, ki so pred njo?

V Pogovoru o smo tokrat spregovorili o prihodnosti Evropske unije. Na Dan Evropske se je sklenila konferenca o prihodnosti Evrope. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se zavzela za spremembo pogodb, 13 držav članic, tudi Slovenija, pa je do tega zadržanih. Zanimalo nas je, kaj je konferenca prinesla, kaj za EU pomeni vojna v Ukrajini, kako se spopasti z zelenim prehodom, pa tudi vprašanji migracij in vladavine prava ostajata visoko na lestvici aktualnih tem. O tem smo se pogovarjali z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše, profesorjem za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jernejem Letnarjem Černičem in evropsko poslanko Ljudmilo Novak.

 

poeupolitikaslovenijavojnaukrajinamigracijezeleni prehod

Pogovor o

Bo EU ostala močna pred številnim izziv, ki so pred njo?

V Pogovoru o smo tokrat spregovorili o prihodnosti Evropske unije. Na Dan Evropske se je sklenila konferenca o prihodnosti Evrope. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se zavzela za spremembo pogodb, 13 držav članic, tudi Slovenija, pa je do tega zadržanih. Zanimalo nas je, kaj je konferenca prinesla, kaj za EU pomeni vojna v Ukrajini, kako se spopasti z zelenim prehodom, pa tudi vprašanji migracij in vladavine prava ostajata visoko na lestvici aktualnih tem. O tem smo se pogovarjali z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše, profesorjem za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jernejem Letnarjem Černičem in evropsko poslanko Ljudmilo Novak.

 

VEČ ...|11. 5. 2022
Bo EU ostala močna pred številnim izziv, ki so pred njo?

V Pogovoru o smo tokrat spregovorili o prihodnosti Evropske unije. Na Dan Evropske se je sklenila konferenca o prihodnosti Evrope. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se zavzela za spremembo pogodb, 13 držav članic, tudi Slovenija, pa je do tega zadržanih. Zanimalo nas je, kaj je konferenca prinesla, kaj za EU pomeni vojna v Ukrajini, kako se spopasti z zelenim prehodom, pa tudi vprašanji migracij in vladavine prava ostajata visoko na lestvici aktualnih tem. O tem smo se pogovarjali z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše, profesorjem za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jernejem Letnarjem Černičem in evropsko poslanko Ljudmilo Novak.

 

Alen Salihović

poeupolitikaslovenijavojnaukrajinamigracijezeleni prehod

Pogovor o

VEČ ...|19. 1. 2022
Migracije - dr. Laris Gaiser, mag. p. Branko Cestnik

Kdor se ukvarja z vprašanjem migracij, ve, da je to zelo kompleksno vprašanje. Imamo vojne, politične, ekonomske, podnebne in še kakšne vrste migrantov. Vse bolj smo priča tudi umetno povzročenim migracijam, ker je nekomu v interesu, da destabilizira določeno regijo. Reka beguncev pri nekom vzbudi sočutje, pri drugih sovraštvo. Pri migracijah gre tako za izjemno kompleksna, politično občutljiva, celo ideološka vprašanja. O tem smo v oddaji Pogovor o govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem in mag. p. Brankom Cestnikom. Vabljeni k poslušanju. 

Migracije - dr. Laris Gaiser, mag. p. Branko Cestnik

Kdor se ukvarja z vprašanjem migracij, ve, da je to zelo kompleksno vprašanje. Imamo vojne, politične, ekonomske, podnebne in še kakšne vrste migrantov. Vse bolj smo priča tudi umetno povzročenim migracijam, ker je nekomu v interesu, da destabilizira določeno regijo. Reka beguncev pri nekom vzbudi sočutje, pri drugih sovraštvo. Pri migracijah gre tako za izjemno kompleksna, politično občutljiva, celo ideološka vprašanja. O tem smo v oddaji Pogovor o govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem in mag. p. Brankom Cestnikom. Vabljeni k poslušanju. 

politikaživljenjemigracije

Pogovor o

Migracije - dr. Laris Gaiser, mag. p. Branko Cestnik

Kdor se ukvarja z vprašanjem migracij, ve, da je to zelo kompleksno vprašanje. Imamo vojne, politične, ekonomske, podnebne in še kakšne vrste migrantov. Vse bolj smo priča tudi umetno povzročenim migracijam, ker je nekomu v interesu, da destabilizira določeno regijo. Reka beguncev pri nekom vzbudi sočutje, pri drugih sovraštvo. Pri migracijah gre tako za izjemno kompleksna, politično občutljiva, celo ideološka vprašanja. O tem smo v oddaji Pogovor o govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem in mag. p. Brankom Cestnikom. Vabljeni k poslušanju. 

VEČ ...|19. 1. 2022
Migracije - dr. Laris Gaiser, mag. p. Branko Cestnik

Kdor se ukvarja z vprašanjem migracij, ve, da je to zelo kompleksno vprašanje. Imamo vojne, politične, ekonomske, podnebne in še kakšne vrste migrantov. Vse bolj smo priča tudi umetno povzročenim migracijam, ker je nekomu v interesu, da destabilizira določeno regijo. Reka beguncev pri nekom vzbudi sočutje, pri drugih sovraštvo. Pri migracijah gre tako za izjemno kompleksna, politično občutljiva, celo ideološka vprašanja. O tem smo v oddaji Pogovor o govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem in mag. p. Brankom Cestnikom. Vabljeni k poslušanju. 

Marta Jerebič

politikaživljenjemigracije

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 12. 2021
Dr. Ernest Petrič: Covid-19 pri nas tudi politično vprašanje.

V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.

Dr. Ernest Petrič: Covid-19 pri nas tudi politično vprašanje.

V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.

koronaviruscepljenjevolitveafera Patria30 let ustaveustavno sodiščesodna veja oblastimigracijenezakoniti prehodi mejepolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič: Covid-19 pri nas tudi politično vprašanje.

V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.

VEČ ...|13. 12. 2021
Dr. Ernest Petrič: Covid-19 pri nas tudi politično vprašanje.

V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.

Tone Gorjup

koronaviruscepljenjevolitveafera Patria30 let ustaveustavno sodiščesodna veja oblastimigracijenezakoniti prehodi mejepolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 5. 2021
Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

infopolitikamigracijekaritasbih

Informativni prispevki

Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

VEČ ...|18. 5. 2021
Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

Radio Ognjišče

infopolitikamigracijekaritasbih

Globine

VEČ ...|11. 5. 2021
O odprtosti Cerkve (Vsi bratje)

Duhovno zgradbo človeškega bivanja določa ljubezen, piše papež Frančišek v okrožnici Vsi bratje. V Globinah smo se vprašali, kako jo živeti, da bo ta zgradba odprta do vseh. Tudi za Cerkev je velik izziv ljubezen do bližnjega, ki nikogar ne izključuje, temveč goji bratstvo z vsemi. Z nami v živo je bil župnik v Kamnjah in Črničah Rafko Klemenčič. Video prenos oddaje: https://fb.watch/5qCQxF1M4R/

O odprtosti Cerkve (Vsi bratje)

Duhovno zgradbo človeškega bivanja določa ljubezen, piše papež Frančišek v okrožnici Vsi bratje. V Globinah smo se vprašali, kako jo živeti, da bo ta zgradba odprta do vseh. Tudi za Cerkev je velik izziv ljubezen do bližnjega, ki nikogar ne izključuje, temveč goji bratstvo z vsemi. Z nami v živo je bil župnik v Kamnjah in Črničah Rafko Klemenčič. Video prenos oddaje: https://fb.watch/5qCQxF1M4R/

duhovnostodnosivesoljno bratstvoCerkevpapežVsi bratjefratelli tuttimigracije

Globine

O odprtosti Cerkve (Vsi bratje)

Duhovno zgradbo človeškega bivanja določa ljubezen, piše papež Frančišek v okrožnici Vsi bratje. V Globinah smo se vprašali, kako jo živeti, da bo ta zgradba odprta do vseh. Tudi za Cerkev je velik izziv ljubezen do bližnjega, ki nikogar ne izključuje, temveč goji bratstvo z vsemi. Z nami v živo je bil župnik v Kamnjah in Črničah Rafko Klemenčič. Video prenos oddaje: https://fb.watch/5qCQxF1M4R/

VEČ ...|11. 5. 2021
O odprtosti Cerkve (Vsi bratje)

Duhovno zgradbo človeškega bivanja določa ljubezen, piše papež Frančišek v okrožnici Vsi bratje. V Globinah smo se vprašali, kako jo živeti, da bo ta zgradba odprta do vseh. Tudi za Cerkev je velik izziv ljubezen do bližnjega, ki nikogar ne izključuje, temveč goji bratstvo z vsemi. Z nami v živo je bil župnik v Kamnjah in Črničah Rafko Klemenčič. Video prenos oddaje: https://fb.watch/5qCQxF1M4R/

Blaž Lesnik

duhovnostodnosivesoljno bratstvoCerkevpapežVsi bratjefratelli tuttimigracije

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|6. 9. 2020
Pogovor z nadškofom Ivanom Jurkovičem

Gost je bil vatikanski predstavnik pri uradih Združenih narodov v Ženevi, nadškof Ivan Jurkovič. Komentiral je več aktualnih tem, od tekme za cepivo proti covidu-19, do migracij.

Pogovor z nadškofom Ivanom Jurkovičem

Gost je bil vatikanski predstavnik pri uradih Združenih narodov v Ženevi, nadškof Ivan Jurkovič. Komentiral je več aktualnih tem, od tekme za cepivo proti covidu-19, do migracij.

papežpogovorkoronavirusmigracijeIvan Jurkovič

Iz življenja vesoljne Cerkve

Pogovor z nadškofom Ivanom Jurkovičem
Gost je bil vatikanski predstavnik pri uradih Združenih narodov v Ženevi, nadškof Ivan Jurkovič. Komentiral je več aktualnih tem, od tekme za cepivo proti covidu-19, do migracij.
VEČ ...|6. 9. 2020
Pogovor z nadškofom Ivanom Jurkovičem
Gost je bil vatikanski predstavnik pri uradih Združenih narodov v Ženevi, nadškof Ivan Jurkovič. Komentiral je več aktualnih tem, od tekme za cepivo proti covidu-19, do migracij.

Marta Jerebič

papežpogovorkoronavirusmigracijeIvan Jurkovič

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|20. 4. 2024
Akademski slikar Lojze Čemažar

Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.

Akademski slikar Lojze Čemažar

Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.

Radio Ognjišče

spominživljenjeLojze Čemažar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 4. 2024
Franz Starz prejel Kugyjevo nagrado

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji. 

Franz Starz prejel Kugyjevo nagrado

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 4. 2024
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Jože Bartolj

politikadružbacerkevBranko Cestnik

Doživetja narave

VEČ ...|26. 4. 2024
Kaj je mestni gozd?

V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.

Kaj je mestni gozd?

V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.

Blaž Lesnik

naravagozdmestni gozdprimestni gozdgozdarstvoSlovenija

Duhovna misel

VEČ ...|27. 4. 2024
Ploskanje

Izumitelja strelovoda – Franklina – so povabili v ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Ploskanje

Izumitelja strelovoda – Franklina – so povabili v ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Spominjamo se

VEČ ...|27. 4. 2024
Spominjamo se dne 27. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz naših krajev

VEČ ...|27. 4. 2024
Rogaška Slatina, Medvode, Postojna, Rogatec, Brežice

Poročali smo o odprtju enote doma starejših v Rogatcu, prenovi knjižnice v Mozirju, centru trajnostne gradnje v Rogaški Slatini, razgledni ploščadi v občini Brežice, 200-letnici jamske vodniške službe, sistemu e-koles v Medvodah in brezplačnem avtobusu, ki vozi v Polhograjske dolomite. 

Rogaška Slatina, Medvode, Postojna, Rogatec, Brežice

Poročali smo o odprtju enote doma starejših v Rogatcu, prenovi knjižnice v Mozirju, centru trajnostne gradnje v Rogaški Slatini, razgledni ploščadi v občini Brežice, 200-letnici jamske vodniške službe, sistemu e-koles v Medvodah in brezplačnem avtobusu, ki vozi v Polhograjske dolomite. 

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Duhovna misel

VEČ ...|27. 4. 2024
Ploskanje

Izumitelja strelovoda – Franklina – so povabili v ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Ploskanje

Izumitelja strelovoda – Franklina – so povabili v ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|27. 4. 2024
Častitljivi del dne 27. 4.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Častitljivi del dne 27. 4.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Radio Ognjišče