V oddaji smo gostili Aleša Abrama iz Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo. Povedal nam je, kako pravilno skrbeti za te živali, kakšno okolje potrebujejo in kdaj moramo biti previdni pri rokovanju z njimi.
V oddaji smo gostili Aleša Abrama iz Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo. Povedal nam je, kako pravilno skrbeti za te živali, kakšno okolje potrebujejo in kdaj moramo biti previdni pri rokovanju z njimi.
Park prostoživečih živali se nahaja v majhni vasici Vintarovci v vzhodnem delu Slovenije, ki spada v Občino Destrnik. »Razprostira se v objemu neokrnjene narave. Med zelenimi drevesi, ki se bohotijo nad nami, lahko slišimo pesem ptic in opazujemo živalske prebivalce, ki svobodno tekajo po svojem naravnem okolju. V ozadju se sliši šumenje potoka, ki s svojim hladnim tokom pomirja misli in vabi k sprostitvi,« so zapisali na spletni strani parka.
Kot nam je dejal lastnik, Sandi Horvat je v parku 100 različnih vrst živali in gre za vzrejni center za ohranjanje ogroženih vrst ptic. »Park prostoživečih živali je živalski vrt s poslanstvom, ki ga vodimo člani družine Horvat. Naše poslanstvo, ki se je rodilo iz ljubezni do živali, predvsem ptic, je skrb za ogrožene vrste,« pravi Horvat.
Park prostoživečih živali se nahaja v majhni vasici Vintarovci v vzhodnem delu Slovenije, ki spada v Občino Destrnik. »Razprostira se v objemu neokrnjene narave. Med zelenimi drevesi, ki se bohotijo nad nami, lahko slišimo pesem ptic in opazujemo živalske prebivalce, ki svobodno tekajo po svojem naravnem okolju. V ozadju se sliši šumenje potoka, ki s svojim hladnim tokom pomirja misli in vabi k sprostitvi,« so zapisali na spletni strani parka.
Kot nam je dejal lastnik, Sandi Horvat je v parku 100 različnih vrst živali in gre za vzrejni center za ohranjanje ogroženih vrst ptic. »Park prostoživečih živali je živalski vrt s poslanstvom, ki ga vodimo člani družine Horvat. Naše poslanstvo, ki se je rodilo iz ljubezni do živali, predvsem ptic, je skrb za ogrožene vrste,« pravi Horvat.
Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah je konec maja 51 koalicijskih poslancev ocenilo kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Zadeva ne pije vode, pravi Roman Žveglič, predsednik KGZS in dodaja, da je zdaj edino upanje mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora, ki bi moralo biti negativno ...
Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah je konec maja 51 koalicijskih poslancev ocenilo kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Zadeva ne pije vode, pravi Roman Žveglič, predsednik KGZS in dodaja, da je zdaj edino upanje mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora, ki bi moralo biti negativno ...
Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah je konec maja 51 koalicijskih poslancev ocenilo kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Zadeva ne pije vode, pravi Roman Žveglič, predsednik KGZS in dodaja, da je zdaj edino upanje mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora, ki bi moralo biti negativno.
Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah je konec maja 51 koalicijskih poslancev ocenilo kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Zadeva ne pije vode, pravi Roman Žveglič, predsednik KGZS in dodaja, da je zdaj edino upanje mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora, ki bi moralo biti negativno.
Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki so ga koalicijski poslanci pretekli četrtek vložili v zakonodajni postopek, je po mnenju Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije popolnoma neprimeren in tudi ustavno sporen. Na čuden način priprave, brez sodelovanja s stroko, pa opozarja tudi poslanka dr. Vida Čadonič Špelič, nekdanja direktorica Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin …
Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki so ga koalicijski poslanci pretekli četrtek vložili v zakonodajni postopek, je po mnenju Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije popolnoma neprimeren in tudi ustavno sporen. Na čuden način priprave, brez sodelovanja s stroko, pa opozarja tudi poslanka dr. Vida Čadonič Špelič, nekdanja direktorica Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin …
V Državnem zboru se je v ponedeljek odvijal potekal posvet z naslovom: »Za boljšo prihodnost živali«, ki so se ga poleg predstavnikov številnih nevladnih organizacij udeležili tudi najvišji predstavniki države. Čeprav je bilo v nastopih veliko pozornosti namenjene predlogom izboljšav ureditve zakonodaje s področja varstva in zaščite živali, in čeprav se je veliko pozornosti namenjalo predvsem kmetijstvu in vprašanju rejnih živali, je celodnevni posvet na trenutke potekal v dokaj mučnem ozračju, saj so nekateri predstavniki nevladnih organizacij zelo jasno izpostavljali nesprejemljivost živinoreje.
V Državnem zboru se je v ponedeljek odvijal potekal posvet z naslovom: »Za boljšo prihodnost živali«, ki so se ga poleg predstavnikov številnih nevladnih organizacij udeležili tudi najvišji predstavniki države. Čeprav je bilo v nastopih veliko pozornosti namenjene predlogom izboljšav ureditve zakonodaje s področja varstva in zaščite živali, in čeprav se je veliko pozornosti namenjalo predvsem kmetijstvu in vprašanju rejnih živali, je celodnevni posvet na trenutke potekal v dokaj mučnem ozračju, saj so nekateri predstavniki nevladnih organizacij zelo jasno izpostavljali nesprejemljivost živinoreje.
V tokratni oddaji smo se posvetili živalim, zlasti tistim v zavetiščih. V našem studiu je bila z nami Taja Žižek iz Zavetišča Gmajnice, slišali smo, kako skrbijo za zapuščene živali in kako lahko eno izmed njih posvojimo.
V tokratni oddaji smo se posvetili živalim, zlasti tistim v zavetiščih. V našem studiu je bila z nami Taja Žižek iz Zavetišča Gmajnice, slišali smo, kako skrbijo za zapuščene živali in kako lahko eno izmed njih posvojimo.
Z nami je bil prof. dr. Peter Hostnik, ki se s tem področjem na Veterinarski fakulteti ukvarja že več kot 30 let. Podali smo nekaj dejstev o bolezni ter boju z njo, da bi se vsi zavedali tega problema in izbirali prava dejanja, da ne bi vplivali na širjenje te bolezni.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Ob 30-letnici ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava bo v sredo, 24. aprila, ob 19. uri v Kregarjevem atriju odprtje razstave nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ob godu sv. Jurija smo govorili o Jurjevem, pomladnem prazniku, ki naznani začetek setve, paše na prostem, skratka nov življenjski krog. v Sloveniji je bil folklorni lik zelenega Jurija splošno razširjen, do danes pa se je najbolj slikovito ohranil v Beli krajini. Govorili smo s Klavdijo Žalec Štrekelj iz Folklorne skupine Zeleni Jurij iz Črnomlja.