Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 2. 2025
Slovenci v Braziliji

O Slovencih v Braziliji - njihovem priseljevanju in sledeh, ki so jih pustili, še posebej o pomembni vlogi duhovnikov - smo govorili tokrat. To je bila tema nagrajene doktorske naloge Neže Hlebanja, ki deluje na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki letos obeležuje 100-letnico delovanja. Izbrana poglavja so nedavno izšla v knjižni obliki. Zakaj se je lotila tega področja, kako je potekalo raziskovanje, kaj jo je presenetilo in navdušilo, nam je avtorica povedala v pogovoru pred radijskim mikrofonom.  

Slovenci v Braziliji

O Slovencih v Braziliji - njihovem priseljevanju in sledeh, ki so jih pustili, še posebej o pomembni vlogi duhovnikov - smo govorili tokrat. To je bila tema nagrajene doktorske naloge Neže Hlebanja, ki deluje na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki letos obeležuje 100-letnico delovanja. Izbrana poglavja so nedavno izšla v knjižni obliki. Zakaj se je lotila tega področja, kako je potekalo raziskovanje, kaj jo je presenetilo in navdušilo, nam je avtorica povedala v pogovoru pred radijskim mikrofonom.  

družbarojakikulturacerkevbrazilija

Slovencem po svetu in domovini

Slovenci v Braziliji

O Slovencih v Braziliji - njihovem priseljevanju in sledeh, ki so jih pustili, še posebej o pomembni vlogi duhovnikov - smo govorili tokrat. To je bila tema nagrajene doktorske naloge Neže Hlebanja, ki deluje na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki letos obeležuje 100-letnico delovanja. Izbrana poglavja so nedavno izšla v knjižni obliki. Zakaj se je lotila tega področja, kako je potekalo raziskovanje, kaj jo je presenetilo in navdušilo, nam je avtorica povedala v pogovoru pred radijskim mikrofonom.  

VEČ ...|23. 2. 2025
Slovenci v Braziliji

O Slovencih v Braziliji - njihovem priseljevanju in sledeh, ki so jih pustili, še posebej o pomembni vlogi duhovnikov - smo govorili tokrat. To je bila tema nagrajene doktorske naloge Neže Hlebanja, ki deluje na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki letos obeležuje 100-letnico delovanja. Izbrana poglavja so nedavno izšla v knjižni obliki. Zakaj se je lotila tega področja, kako je potekalo raziskovanje, kaj jo je presenetilo in navdušilo, nam je avtorica povedala v pogovoru pred radijskim mikrofonom.  

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkevbrazilija

Pojdite in učite

VEČ ...|28. 7. 2024
Laiška misijonarja Ana in Rajko Špehar Vrtin

Spoznali smo laiška misijonarja, ki sta se pred dnevi odpravila v Brazilijo. Ana in Rajko Špehar Vrtin sta se na odhod pripravljala na Kureščku, kjer sta prejela tudi misijonski križ.

Laiška misijonarja Ana in Rajko Špehar Vrtin

Spoznali smo laiška misijonarja, ki sta se pred dnevi odpravila v Brazilijo. Ana in Rajko Špehar Vrtin sta se na odhod pripravljala na Kureščku, kjer sta prejela tudi misijonski križ.

duhovnostmisijonanarajko špehar vrtinbrazilijakurešček

Pojdite in učite

Laiška misijonarja Ana in Rajko Špehar Vrtin

Spoznali smo laiška misijonarja, ki sta se pred dnevi odpravila v Brazilijo. Ana in Rajko Špehar Vrtin sta se na odhod pripravljala na Kureščku, kjer sta prejela tudi misijonski križ.

VEČ ...|28. 7. 2024
Laiška misijonarja Ana in Rajko Špehar Vrtin

Spoznali smo laiška misijonarja, ki sta se pred dnevi odpravila v Brazilijo. Ana in Rajko Špehar Vrtin sta se na odhod pripravljala na Kureščku, kjer sta prejela tudi misijonski križ.

Jure Sešek

duhovnostmisijonanarajko špehar vrtinbrazilijakurešček

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2024
Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

infovladamigrantibrežicepolitikaazil

Informativni prispevki

Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

VEČ ...|5. 3. 2024
Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

Alen Salihović

infovladamigrantibrežicepolitikaazil

Globine

VEČ ...|13. 2. 2024
Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

duhovnostbolezenzdravjemolitevbolniško maziljenjeverasmrt

Globine

Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

VEČ ...|13. 2. 2024
Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenzdravjemolitevbolniško maziljenjeverasmrt

Pojdite in učite

VEČ ...|7. 1. 2024
Pismi iz Amazonije in Jordanije

Vedno znova z veseljem prebiramo pisma misijonarjev, ki živijo in delajo daleč od doma. Tokrat sta se oglasili s. Agata Kociper, ki deluje v Braziliji in s. Milena Zadravec iz Jordanije.

Pismi iz Amazonije in Jordanije

Vedno znova z veseljem prebiramo pisma misijonarjev, ki živijo in delajo daleč od doma. Tokrat sta se oglasili s. Agata Kociper, ki deluje v Braziliji in s. Milena Zadravec iz Jordanije.

duhovnostmisijonbrazilijaamazonijaagata kocipermilena zadravec

Pojdite in učite

Pismi iz Amazonije in Jordanije

Vedno znova z veseljem prebiramo pisma misijonarjev, ki živijo in delajo daleč od doma. Tokrat sta se oglasili s. Agata Kociper, ki deluje v Braziliji in s. Milena Zadravec iz Jordanije.

VEČ ...|7. 1. 2024
Pismi iz Amazonije in Jordanije

Vedno znova z veseljem prebiramo pisma misijonarjev, ki živijo in delajo daleč od doma. Tokrat sta se oglasili s. Agata Kociper, ki deluje v Braziliji in s. Milena Zadravec iz Jordanije.

Jure Sešek

duhovnostmisijonbrazilijaamazonijaagata kocipermilena zadravec

Pojdite in učite

VEČ ...|7. 5. 2023
Pisma misijonarjev iz Zambije, Senegala in Brazilije

Misijonarji se pridno oglašajo na Misijonsko središče Slovenije. Slišali smo hvaležnost iz Afrike in Južne Amerike.

Pisma misijonarjev iz Zambije, Senegala in Brazilije

Misijonarji se pridno oglašajo na Misijonsko središče Slovenije. Slišali smo hvaležnost iz Afrike in Južne Amerike.

duhovnostmisijonzambijasenegalbrazilija

Pojdite in učite

Pisma misijonarjev iz Zambije, Senegala in Brazilije

Misijonarji se pridno oglašajo na Misijonsko središče Slovenije. Slišali smo hvaležnost iz Afrike in Južne Amerike.

VEČ ...|7. 5. 2023
Pisma misijonarjev iz Zambije, Senegala in Brazilije

Misijonarji se pridno oglašajo na Misijonsko središče Slovenije. Slišali smo hvaležnost iz Afrike in Južne Amerike.

Jure Sešek

duhovnostmisijonzambijasenegalbrazilija

Pojdite in učite

VEČ ...|12. 6. 2022
Pismi iz Senegala in Brazilije

S. Zorica Blagotinšek se iz Senegala zahvaljuje za darove v akciji MIVA, s. Agata Kociper pa se je s pismom oglasila iz Amazonije.

Pismi iz Senegala in Brazilije

S. Zorica Blagotinšek se iz Senegala zahvaljuje za darove v akciji MIVA, s. Agata Kociper pa se je s pismom oglasila iz Amazonije.

duhovnostmisijonsenegalamazonijabrazilijaagata kociperzorica blagotinšek

Pojdite in učite

Pismi iz Senegala in Brazilije

S. Zorica Blagotinšek se iz Senegala zahvaljuje za darove v akciji MIVA, s. Agata Kociper pa se je s pismom oglasila iz Amazonije.

VEČ ...|12. 6. 2022
Pismi iz Senegala in Brazilije

S. Zorica Blagotinšek se iz Senegala zahvaljuje za darove v akciji MIVA, s. Agata Kociper pa se je s pismom oglasila iz Amazonije.

Jure Sešek

duhovnostmisijonsenegalamazonijabrazilijaagata kociperzorica blagotinšek

Pojdite in učite

VEČ ...|7. 2. 2021
Vabilo na Pustno Sobotno iskrico 2021

Misijonarka s. Agata Kociper in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar sta predstavila potrebe misijona v Amazoniji in povabila k darovanju in zbiranju sredstev za dekleta v tamkajšnjem Socialnem centru. 

Vabilo na Pustno Sobotno iskrico 2021

Misijonarka s. Agata Kociper in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar sta predstavila potrebe misijona v Amazoniji in povabila k darovanju in zbiranju sredstev za dekleta v tamkajšnjem Socialnem centru. 

družbamisijonibrazilijaamazonijamisijonsko središčeagata kocipermatjaž križnarPustna Sobotna iskrica

Pojdite in učite

Vabilo na Pustno Sobotno iskrico 2021

Misijonarka s. Agata Kociper in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar sta predstavila potrebe misijona v Amazoniji in povabila k darovanju in zbiranju sredstev za dekleta v tamkajšnjem Socialnem centru. 

VEČ ...|7. 2. 2021
Vabilo na Pustno Sobotno iskrico 2021

Misijonarka s. Agata Kociper in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar sta predstavila potrebe misijona v Amazoniji in povabila k darovanju in zbiranju sredstev za dekleta v tamkajšnjem Socialnem centru. 

Jure Sešek

družbamisijonibrazilijaamazonijamisijonsko središčeagata kocipermatjaž križnarPustna Sobotna iskrica

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|14. 10. 2025
Predstavljamo knjigo Založbe Ognjišče: Andrea in Max Lucado, Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog.

Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.

Predstavljamo knjigo Založbe Ognjišče: Andrea in Max Lucado, Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog.

Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

Moja zgodba

VEČ ...|19. 10. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -5

Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -5

Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeMatic BatičRenato PodbersičVirgil ŠčekAnton Rutar

Naš gost

VEČ ...|18. 10. 2025
Drago Tacol

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Drago Tacol

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Matjaž Merljak

spominživljenje

Doživetja narave

VEČ ...|17. 10. 2025
Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Program zadnjega tedna

VEČ ...|20. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. oktober 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. oktober 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 10. 2025
Komorni zbor Limbar Moravče v sakralnem abonmaju

V sredo 22. oktobra bo v Uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani prvi koncert nove sezone Sakralnega abonmaja. Nastopil bo Komorni zbor Limbar iz Moravč, ki bo med drugim predstavil Oratorij Irenej Friderik Baraga skladatelja Alojzija Geržiniča na besedilo pesnika in pisatelja Tineta Debeljaka. Naš sogovornik je bil dirigent Tomaž Pirnat.

Komorni zbor Limbar Moravče v sakralnem abonmaju

V sredo 22. oktobra bo v Uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani prvi koncert nove sezone Sakralnega abonmaja. Nastopil bo Komorni zbor Limbar iz Moravč, ki bo med drugim predstavil Oratorij Irenej Friderik Baraga skladatelja Alojzija Geržiniča na besedilo pesnika in pisatelja Tineta Debeljaka. Naš sogovornik je bil dirigent Tomaž Pirnat.

Jože Bartolj

kulturaglasbaAlojzij GeržiničTine DebeljakTomaž PirnatKomorni zbor Limbar MoravčeOratorij Irinej Friderik Baraga

Spominjamo se

VEČ ...|20. 10. 2025
Spominjamo se dne 20. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 20. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|20. 10. 2025
Pot v hribe tudi za invalide ali otroke z različnimi motnjami

V gore in hribe se s pomočjo srčnih planincev in spremljevalcev odpravijo tudi gibalno ovirane osebe ali z drugimi razvojnimi posebnostmi. Kako organizirajo prevoz in na kaj so ponosni v 10. letih delovanja odbora InPlaninec, nam je povedal Jurček Nowakk iz Planinske zveze Slovenije.

Pot v hribe tudi za invalide ali otroke z različnimi motnjami

V gore in hribe se s pomočjo srčnih planincev in spremljevalcev odpravijo tudi gibalno ovirane osebe ali z drugimi razvojnimi posebnostmi. Kako organizirajo prevoz in na kaj so ponosni v 10. letih delovanja odbora InPlaninec, nam je povedal Jurček Nowakk iz Planinske zveze Slovenije.

s. Meta Potočnik

InPlaninecprevozigibalno ovirane osebe

Svetovalnica

VEČ ...|20. 10. 2025
Ginekološki pregledi v zrelih letih

V Svetovalnici smo se posvetili nujnosti obiska ginekologa tudi v zrelih letih. Katere so najpogostejše težave in kako se odražajo, na kaj naj bodo gospe, ko se jim rodno obdobje izteče, pozorne pri spremembah svojega telesa? Hkrati pa je naša gostja specialistka ginekologije in porodništva Mateja Lasič odgovarjala tudi na vprašanja, povezana z vstopanjem na pot materinstva.  

Ginekološki pregledi v zrelih letih

V Svetovalnici smo se posvetili nujnosti obiska ginekologa tudi v zrelih letih. Katere so najpogostejše težave in kako se odražajo, na kaj naj bodo gospe, ko se jim rodno obdobje izteče, pozorne pri spremembah svojega telesa? Hkrati pa je naša gostja specialistka ginekologije in porodništva Mateja Lasič odgovarjala tudi na vprašanja, povezana z vstopanjem na pot materinstva.  

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje