Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 2. 2025
Slovenci v Braziliji

O Slovencih v Braziliji - njihovem priseljevanju in sledeh, ki so jih pustili, še posebej o pomembni vlogi duhovnikov - smo govorili tokrat. To je bila tema nagrajene doktorske naloge Neže Hlebanja, ki deluje na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki letos obeležuje 100-letnico delovanja. Izbrana poglavja so nedavno izšla v knjižni obliki. Zakaj se je lotila tega področja, kako je potekalo raziskovanje, kaj jo je presenetilo in navdušilo, nam je avtorica povedala v pogovoru pred radijskim mikrofonom.  

Slovenci v Braziliji

O Slovencih v Braziliji - njihovem priseljevanju in sledeh, ki so jih pustili, še posebej o pomembni vlogi duhovnikov - smo govorili tokrat. To je bila tema nagrajene doktorske naloge Neže Hlebanja, ki deluje na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki letos obeležuje 100-letnico delovanja. Izbrana poglavja so nedavno izšla v knjižni obliki. Zakaj se je lotila tega področja, kako je potekalo raziskovanje, kaj jo je presenetilo in navdušilo, nam je avtorica povedala v pogovoru pred radijskim mikrofonom.  

družbarojakikulturacerkevbrazilija

Slovencem po svetu in domovini

Slovenci v Braziliji

O Slovencih v Braziliji - njihovem priseljevanju in sledeh, ki so jih pustili, še posebej o pomembni vlogi duhovnikov - smo govorili tokrat. To je bila tema nagrajene doktorske naloge Neže Hlebanja, ki deluje na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki letos obeležuje 100-letnico delovanja. Izbrana poglavja so nedavno izšla v knjižni obliki. Zakaj se je lotila tega področja, kako je potekalo raziskovanje, kaj jo je presenetilo in navdušilo, nam je avtorica povedala v pogovoru pred radijskim mikrofonom.  

VEČ ...|23. 2. 2025
Slovenci v Braziliji

O Slovencih v Braziliji - njihovem priseljevanju in sledeh, ki so jih pustili, še posebej o pomembni vlogi duhovnikov - smo govorili tokrat. To je bila tema nagrajene doktorske naloge Neže Hlebanja, ki deluje na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki letos obeležuje 100-letnico delovanja. Izbrana poglavja so nedavno izšla v knjižni obliki. Zakaj se je lotila tega področja, kako je potekalo raziskovanje, kaj jo je presenetilo in navdušilo, nam je avtorica povedala v pogovoru pred radijskim mikrofonom.  

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkevbrazilija

Pojdite in učite

VEČ ...|28. 7. 2024
Laiška misijonarja Ana in Rajko Špehar Vrtin

Spoznali smo laiška misijonarja, ki sta se pred dnevi odpravila v Brazilijo. Ana in Rajko Špehar Vrtin sta se na odhod pripravljala na Kureščku, kjer sta prejela tudi misijonski križ.

Laiška misijonarja Ana in Rajko Špehar Vrtin

Spoznali smo laiška misijonarja, ki sta se pred dnevi odpravila v Brazilijo. Ana in Rajko Špehar Vrtin sta se na odhod pripravljala na Kureščku, kjer sta prejela tudi misijonski križ.

duhovnostmisijonanarajko špehar vrtinbrazilijakurešček

Pojdite in učite

Laiška misijonarja Ana in Rajko Špehar Vrtin

Spoznali smo laiška misijonarja, ki sta se pred dnevi odpravila v Brazilijo. Ana in Rajko Špehar Vrtin sta se na odhod pripravljala na Kureščku, kjer sta prejela tudi misijonski križ.

VEČ ...|28. 7. 2024
Laiška misijonarja Ana in Rajko Špehar Vrtin

Spoznali smo laiška misijonarja, ki sta se pred dnevi odpravila v Brazilijo. Ana in Rajko Špehar Vrtin sta se na odhod pripravljala na Kureščku, kjer sta prejela tudi misijonski križ.

Jure Sešek

duhovnostmisijonanarajko špehar vrtinbrazilijakurešček

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2024
Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

infovladamigrantibrežicepolitikaazil

Informativni prispevki

Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

VEČ ...|5. 3. 2024
Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

Alen Salihović

infovladamigrantibrežicepolitikaazil

Globine

VEČ ...|13. 2. 2024
Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

duhovnostbolezenzdravjemolitevbolniško maziljenjeverasmrt

Globine

Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

VEČ ...|13. 2. 2024
Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenzdravjemolitevbolniško maziljenjeverasmrt

Pojdite in učite

VEČ ...|7. 1. 2024
Pismi iz Amazonije in Jordanije

Vedno znova z veseljem prebiramo pisma misijonarjev, ki živijo in delajo daleč od doma. Tokrat sta se oglasili s. Agata Kociper, ki deluje v Braziliji in s. Milena Zadravec iz Jordanije.

Pismi iz Amazonije in Jordanije

Vedno znova z veseljem prebiramo pisma misijonarjev, ki živijo in delajo daleč od doma. Tokrat sta se oglasili s. Agata Kociper, ki deluje v Braziliji in s. Milena Zadravec iz Jordanije.

duhovnostmisijonbrazilijaamazonijaagata kocipermilena zadravec

Pojdite in učite

Pismi iz Amazonije in Jordanije

Vedno znova z veseljem prebiramo pisma misijonarjev, ki živijo in delajo daleč od doma. Tokrat sta se oglasili s. Agata Kociper, ki deluje v Braziliji in s. Milena Zadravec iz Jordanije.

VEČ ...|7. 1. 2024
Pismi iz Amazonije in Jordanije

Vedno znova z veseljem prebiramo pisma misijonarjev, ki živijo in delajo daleč od doma. Tokrat sta se oglasili s. Agata Kociper, ki deluje v Braziliji in s. Milena Zadravec iz Jordanije.

Jure Sešek

duhovnostmisijonbrazilijaamazonijaagata kocipermilena zadravec

Pojdite in učite

VEČ ...|7. 5. 2023
Pisma misijonarjev iz Zambije, Senegala in Brazilije

Misijonarji se pridno oglašajo na Misijonsko središče Slovenije. Slišali smo hvaležnost iz Afrike in Južne Amerike.

Pisma misijonarjev iz Zambije, Senegala in Brazilije

Misijonarji se pridno oglašajo na Misijonsko središče Slovenije. Slišali smo hvaležnost iz Afrike in Južne Amerike.

duhovnostmisijonzambijasenegalbrazilija

Pojdite in učite

Pisma misijonarjev iz Zambije, Senegala in Brazilije

Misijonarji se pridno oglašajo na Misijonsko središče Slovenije. Slišali smo hvaležnost iz Afrike in Južne Amerike.

VEČ ...|7. 5. 2023
Pisma misijonarjev iz Zambije, Senegala in Brazilije

Misijonarji se pridno oglašajo na Misijonsko središče Slovenije. Slišali smo hvaležnost iz Afrike in Južne Amerike.

Jure Sešek

duhovnostmisijonzambijasenegalbrazilija

Pojdite in učite

VEČ ...|12. 6. 2022
Pismi iz Senegala in Brazilije

S. Zorica Blagotinšek se iz Senegala zahvaljuje za darove v akciji MIVA, s. Agata Kociper pa se je s pismom oglasila iz Amazonije.

Pismi iz Senegala in Brazilije

S. Zorica Blagotinšek se iz Senegala zahvaljuje za darove v akciji MIVA, s. Agata Kociper pa se je s pismom oglasila iz Amazonije.

duhovnostmisijonsenegalamazonijabrazilijaagata kociperzorica blagotinšek

Pojdite in učite

Pismi iz Senegala in Brazilije

S. Zorica Blagotinšek se iz Senegala zahvaljuje za darove v akciji MIVA, s. Agata Kociper pa se je s pismom oglasila iz Amazonije.

VEČ ...|12. 6. 2022
Pismi iz Senegala in Brazilije

S. Zorica Blagotinšek se iz Senegala zahvaljuje za darove v akciji MIVA, s. Agata Kociper pa se je s pismom oglasila iz Amazonije.

Jure Sešek

duhovnostmisijonsenegalamazonijabrazilijaagata kociperzorica blagotinšek

Pojdite in učite

VEČ ...|7. 2. 2021
Vabilo na Pustno Sobotno iskrico 2021

Misijonarka s. Agata Kociper in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar sta predstavila potrebe misijona v Amazoniji in povabila k darovanju in zbiranju sredstev za dekleta v tamkajšnjem Socialnem centru. 

Vabilo na Pustno Sobotno iskrico 2021

Misijonarka s. Agata Kociper in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar sta predstavila potrebe misijona v Amazoniji in povabila k darovanju in zbiranju sredstev za dekleta v tamkajšnjem Socialnem centru. 

družbamisijonibrazilijaamazonijamisijonsko središčeagata kocipermatjaž križnarPustna Sobotna iskrica

Pojdite in učite

Vabilo na Pustno Sobotno iskrico 2021

Misijonarka s. Agata Kociper in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar sta predstavila potrebe misijona v Amazoniji in povabila k darovanju in zbiranju sredstev za dekleta v tamkajšnjem Socialnem centru. 

VEČ ...|7. 2. 2021
Vabilo na Pustno Sobotno iskrico 2021

Misijonarka s. Agata Kociper in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar sta predstavila potrebe misijona v Amazoniji in povabila k darovanju in zbiranju sredstev za dekleta v tamkajšnjem Socialnem centru. 

Jure Sešek

družbamisijonibrazilijaamazonijamisijonsko središčeagata kocipermatjaž križnarPustna Sobotna iskrica

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 9. 2025
Podpis sporazuma organizatorjev Europeade 2028

V Trstu so danes podpisali statut organizacijskega združenja za Europeado 2028 - evropsko nogometno prvenstvo jezikovnih manjšin. Za slovensko narodnostno skupnost v Italiji so ga podpisali: Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Dogodek je potekal ob navzočnosti deželnega svetnika za lokalno samoupravo Pierpaola Robertija. S tem je bil ustanovljen formalni subjekt, ki bo zadolžen za pripravo in izvedbo Europeade 2028, velike športne prireditve, ki jo organizira FUEN - Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti. Tekmovanje bo med koncem junija in začetkom julija 2028 potekalo v Furlaniji-Julijski krajini, sodelovale pa bodo moške in ženske nogometne ekipe različnih evropskih jezikovnih in narodnih manjšin. Organizatorji naglašajo, da je Europeada mnogo več kot športno tekmovanje - je praznik raznolikosti, jezika in kulture evropskih manjšin ter pomembna platforma za krepitev sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in povezovanja med skupnostmi.

Podpis sporazuma organizatorjev Europeade 2028

V Trstu so danes podpisali statut organizacijskega združenja za Europeado 2028 - evropsko nogometno prvenstvo jezikovnih manjšin. Za slovensko narodnostno skupnost v Italiji so ga podpisali: Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Dogodek je potekal ob navzočnosti deželnega svetnika za lokalno samoupravo Pierpaola Robertija. S tem je bil ustanovljen formalni subjekt, ki bo zadolžen za pripravo in izvedbo Europeade 2028, velike športne prireditve, ki jo organizira FUEN - Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti. Tekmovanje bo med koncem junija in začetkom julija 2028 potekalo v Furlaniji-Julijski krajini, sodelovale pa bodo moške in ženske nogometne ekipe različnih evropskih jezikovnih in narodnih manjšin. Organizatorji naglašajo, da je Europeada mnogo več kot športno tekmovanje - je praznik raznolikosti, jezika in kulture evropskih manjšin ter pomembna platforma za krepitev sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in povezovanja med skupnostmi.

Matjaž Merljak

družbarojakišport

Moja zgodba

VEČ ...|31. 8. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -1

Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -1

Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeTomaž IvešićŠpela Chomicki

Pogovor o

VEČ ...|27. 8. 2025
O pomenu kakovostne paliativne oskrbe in podpore žalujočim

Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne  oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.

O pomenu kakovostne paliativne oskrbe in podpore žalujočim

Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne  oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Komentar tedna

VEČ ...|29. 8. 2025
Alenka Brovč: Novo šolsko leto naj bo čas za SREČAnja

V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši. Naj bo leto, ko bo šola prostor srečanja, ne le informacij. Naj bo leto 2025/2026 leto, v katerem bomo vsakemu otroku znali reči: »Zmoreš. Verjamem vate.« In leto, v katerem bomo znali tudi sami sebi reči: »Zmorem. Verjamem vase.«

Komentar je pripravila Alenka Brovč, univ. dipl. ped. in prof. slov. ter članica DKPS.

Alenka Brovč: Novo šolsko leto naj bo čas za SREČAnja

V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši. Naj bo leto, ko bo šola prostor srečanja, ne le informacij. Naj bo leto 2025/2026 leto, v katerem bomo vsakemu otroku znali reči: »Zmoreš. Verjamem vate.« In leto, v katerem bomo znali tudi sami sebi reči: »Zmorem. Verjamem vase.«

Komentar je pripravila Alenka Brovč, univ. dipl. ped. in prof. slov. ter članica DKPS.

Alenka Brovč

komentardružbaizobraževanje

Globine

VEČ ...|12. 8. 2025
Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Blaž Lesnik

duhovnostateizemveradialog

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 9. 2025
Branko Cestnik: Dolina zvezd

Prisluhnete lahko pogovoru z duhovnikom in pisateljem Brankom Cestnikom, ki je pred nekaj dnevi dočakal izid svoje nove knjige Dolina zvezd. Roman, ki je izšel pri Celjski Mohorjevi, se dogaja v koncentracijskem taborišču Šterntal Kidričevo v letu 1945. 

Branko Cestnik: Dolina zvezd

Prisluhnete lahko pogovoru z duhovnikom in pisateljem Brankom Cestnikom, ki je pred nekaj dnevi dočakal izid svoje nove knjige Dolina zvezd. Roman, ki je izšel pri Celjski Mohorjevi, se dogaja v koncentracijskem taborišču Šterntal Kidričevo v letu 1945. 

Jože Bartolj

kulturaliteraturaBranko CestnikDolina zvezd

Življenje išče pot

VEČ ...|3. 9. 2025
Uživam pri delu z najstniki, pravi predmetna učiteljica Ksenja Fänrich

V Tednu vzgoje smo povabili k mikrofonu članica Društva katoliških pedagogov Slovenije iz celjske območne skupnosti predmetno učiteljico OŠ Nazarje Ksenjo Fänrich. Vse učitelje, starše in vzgojitelje vabi 4.10. na svetoletno romanje v Maribor. Ker poučuje v tretji triadi, smo jo tudi vprašali, kako ji uspeva delati z najstniki pri pouku. 

Uživam pri delu z najstniki, pravi predmetna učiteljica Ksenja Fänrich

V Tednu vzgoje smo povabili k mikrofonu članica Društva katoliških pedagogov Slovenije iz celjske območne skupnosti predmetno učiteljico OŠ Nazarje Ksenjo Fänrich. Vse učitelje, starše in vzgojitelje vabi 4.10. na svetoletno romanje v Maribor. Ker poučuje v tretji triadi, smo jo tudi vprašali, kako ji uspeva delati z najstniki pri pouku. 

s. Meta Potočnik

učiteljisvetoletno romanje 2025A.M. Slomšek

Svetovalnica

VEČ ...|3. 9. 2025
Pravne zagate

Prisluhnete lahko Pravnim zagatam z odvetnico Matejo Maček, ki je odgovarjala na vaša vprašanja. 

Pravne zagate

Prisluhnete lahko Pravnim zagatam z odvetnico Matejo Maček, ki je odgovarjala na vaša vprašanja. 

Jože Bartolj

svetovanjepravne zagateMateja Mačekodvetnica

Duhovna misel

VEČ ...|3. 9. 2025
Molitev ob praznem stolu

Hčerka je prosila župnika, da bi prišel obiskat njenega bolnega očeta. Ko je župnik prišel, je našel bolnika na postelji, podprtega z dvema ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Molitev ob praznem stolu

Hčerka je prosila župnika, da bi prišel obiskat njenega bolnega očeta. Ko je župnik prišel, je našel bolnika na postelji, podprtega z dvema ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost