Moja zgodba
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.
Moja zgodba
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.
Informativni prispevki
V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.
Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.
Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.
Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.
Informativni prispevki
V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.
Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.
Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.
Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.
Informativni prispevki
Potem ko je Turčija potrdila, da v državi ne bodo več zadrževali migrantov, ki si želijo v Evropo, je turški notranji minister že tvitnil, da je doslej proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo skoraj 80 tisoč migrantov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Za komentar smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki ocenjuje, da bo pri tem moralo priti do usklajenega nastopa Evropske unije.
Informativni prispevki
Karitas
Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.
Karitas
Karitas
Predstavljamo delo Slovenske Karitas v Srbiji in prizadevanja Karitas Beograjske nadškofije pri soočanju z migracijami. O teh je spregovoril tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Vabljeni k poslušanju!
Karitas
Informativni prispevki
Minule dni je zaznamovala razprava o slovenskem podpisu globalnega dogovora združenih narodov o migracijah oz. tako imenovana Marakeška deklaracija. Za portal Domovina je o tem pomembnem dokumentu spregovoril obramboslovec Boštjan Perne. Dejal je, da je poglavitni problem Marakeške deklaracije v tem, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«. To je ponovil tudi za Radio Ognjišče.
Informativni prispevki
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat smo se s p. mag. Brankom Cestnikom pogovarjali o sestavljanju vlade in možnih kombinacijah ter scenarijih, ki bi lahko sledili taki kombinatoriki. Ustavili smo se tudi pri problematiki migrantov in odnosu njih.
Spoznanje več, predsodek manj
Doživetja narave
V duhu 10. obletnice okrožnice Laudato si papeža Frančiška smo se odpravili v planinski svet z uporabo javnega potniškega prometa. Kako nam pri tem lahko pomaga aplikacija planinske zveze, ki tudi sicer postaja vse boljši pripomoček za načrtovanje planinskih izletov? In ali je danes sploh mogoče (pre)živeti brez osebnega avtomobila, tudi če prosti čas pogosto namenimo obiskovanju gora? Naša gosta sta bila urednik za kartografijo pri PZS Andrej Stritar in ljubiteljica gorskega teka Deja Jakopič.
Pogovor o
Spregovorili smo o zadnjih dnevih druge svetovne vojne v Sloveniji. O razlogih, zaradi katerih je toliko naših družin odšlo na Koroško in v Italijo. Kako so preživljali prve tedne, mesece in leta begunstva? Kaj smo o tem kot narod izgubili? Govorili smo o vrnjenih in pobitih. Tudi o tem, kako je en totalitarni režim zamenjal drugega; kako so taborišča, ki so jih uporabljali Nemci, prevzeli novi oblastniki in jih napolnili z idejnimi in političnimi nasprotniki. Sogovorniki so bili dr. Helena Jaklič, dr. Monika Kokalj Kočevar in Franci Žnidar.
Slovencem po svetu in domovini
V rezidenci krškega škofa dr. Jožeta Marketza v Celovcu danes poteka praznično srečanje pod geslom (Do)živeti skupno Koroško. Zgodovina, umetnost in kultura. Dopoldne je potekal znanstveni simpozij Toleranca in akceptanca dvojezičnosti na Koroškem. Pri škofijskem dvorcu so v spomin dvema zagovornikoma razumevanja med obema narodnostnima skupinama na Koroškem Valentinu Inzku starejšemu in Ernstu Waldsteinu odprli inštalacijo Einklang : Sozvočje umetnikov Nataše Sienčnik in Wolfganga Puschniga, ki je bila izbrana na posebnem natečaju, nato pa se je v zgodovinskih prostorih in na vrtu škofijske rezidence nadaljeval dvojezični kulturni program in praznik zahvale. Katoliška Cerkev na Koroškem ga pripravlja v spominskem letu in ob obletnicah: »80 let konca vojne«, »70 let državne pogodbe«, »60 let drugega vatikanskega koncila s škofijsko sinodo« in »30 let članstva Avstrije v Evropski uniji«. Škof Marketz je naglasil pomen sožitja nemške in slovenske narodnostne skupnosti v okviru škofijske sinode. Slednja je aktualna še danes, saj je njena osnovna zamisel enakopravnost obeh deželnih jezikov. Za preživetje slovenščine, ne le v Cerkvi, ampak v deželi nasploh, je to danes, ko njena uporaba tudi v družinah nazaduje, zelo pomembno.
Komentar tedna
Marjana Debevec, novinarka na Radiu Ognjišče, o izvolitvi Papeža Leona XIV.
Globine
Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.
Za življenje
Kako naj ob stiskah otrok starši in zlasti mame poskrbijo tudi zase. O tem je govorila Nada Zupančič.
Sobotna iskrica
Spoznali smo zavetnika šaljivcev Filipa Nerija, ki je bil vedre narave in se je tudi sam rad velikokrat šalil na svoj račun. Tokratna oddaje je prinesla tudi klice otrok v živo in vabilo na tečaj risanja.
Iz naših krajev
Poročali smo o težavah pri črpanju evropskih sredstev na območju Slovenskih goric, gradnji novega doma za starejše v Halozah, obnovi Osnovne šole v Ilirski Bistrici, blagoslovu kapele pri minoritih na Ptuju in odkritju že 13. vrste netopirja, ki je prisotna v kraju Grad na Goričkem.
Duhovna misel
Neka ženska je bila prepričana, da slabo sliši. Prijatelji so ji govorili, da ima res težave. Vedno jih je namreč prosila, naj ji ponovijo, kar ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.