Moja zgodba

VEČ ...|22. 12. 2024
Peter Mandelj - pričevanje

V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.

Peter Mandelj - pričevanje

V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.

spominpolitikaPeter Mandeljemigranti Avstralija

Moja zgodba

Peter Mandelj - pričevanje

V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.

VEČ ...|22. 12. 2024
Peter Mandelj - pričevanje

V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaPeter Mandeljemigranti Avstralija

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2024
Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

infovladamigrantibrežicepolitikaazil

Informativni prispevki

Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

VEČ ...|5. 3. 2024
Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

Alen Salihović

infovladamigrantibrežicepolitikaazil

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|2. 1. 2022
Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

cerkevinfoduhovnostnovi koronavirusdialogzaupanjeposlušanjesolidarnostmigrantinerojenisinoda

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

VEČ ...|2. 1. 2022
Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

Tone Gorjup

cerkevinfoduhovnostnovi koronavirusdialogzaupanjeposlušanjesolidarnostmigrantinerojenisinoda

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 3. 2020
Boštjan Perne o turškem odprtju meja za migrante

Potem ko je Turčija potrdila, da v državi ne bodo več zadrževali migrantov, ki si želijo v Evropo, je turški notranji minister že tvitnil, da je doslej proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo skoraj 80 tisoč migrantov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Za komentar smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki ocenjuje, da bo pri tem moralo priti do usklajenega nastopa Evropske unije.

Boštjan Perne o turškem odprtju meja za migrante

Potem ko je Turčija potrdila, da v državi ne bodo več zadrževali migrantov, ki si želijo v Evropo, je turški notranji minister že tvitnil, da je doslej proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo skoraj 80 tisoč migrantov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Za komentar smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki ocenjuje, da bo pri tem moralo priti do usklajenega nastopa Evropske unije.

infopolitikamigranti

Informativni prispevki

Boštjan Perne o turškem odprtju meja za migrante
Potem ko je Turčija potrdila, da v državi ne bodo več zadrževali migrantov, ki si želijo v Evropo, je turški notranji minister že tvitnil, da je doslej proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo skoraj 80 tisoč migrantov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Za komentar smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki ocenjuje, da bo pri tem moralo priti do usklajenega nastopa Evropske unije.
VEČ ...|1. 3. 2020
Boštjan Perne o turškem odprtju meja za migrante
Potem ko je Turčija potrdila, da v državi ne bodo več zadrževali migrantov, ki si želijo v Evropo, je turški notranji minister že tvitnil, da je doslej proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo skoraj 80 tisoč migrantov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Za komentar smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki ocenjuje, da bo pri tem moralo priti do usklajenega nastopa Evropske unije.

Alen Salihović

infopolitikamigranti

Karitas

VEČ ...|19. 5. 2019
Izid publikacije Naš skupni dom

Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.

Izid publikacije Naš skupni dom

Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.

humanitarnostpomočmigranti

Karitas

Izid publikacije Naš skupni dom
Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.
VEČ ...|19. 5. 2019
Izid publikacije Naš skupni dom
Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.

Alen Salihović

humanitarnostpomočmigranti

Karitas

VEČ ...|20. 1. 2019
Sodelovanje slovenske in srbske karitas

Predstavljamo delo Slovenske Karitas v Srbiji in prizadevanja Karitas Beograjske nadškofije pri soočanju z migracijami. O teh je spregovoril tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Vabljeni k poslušanju!

Sodelovanje slovenske in srbske karitas

Predstavljamo delo Slovenske Karitas v Srbiji in prizadevanja Karitas Beograjske nadškofije pri soočanju z migracijami. O teh je spregovoril tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Vabljeni k poslušanju!

humanitarnostpomočmigranti

Karitas

Sodelovanje slovenske in srbske karitas
Predstavljamo delo Slovenske Karitas v Srbiji in prizadevanja Karitas Beograjske nadškofije pri soočanju z migracijami. O teh je spregovoril tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|20. 1. 2019
Sodelovanje slovenske in srbske karitas
Predstavljamo delo Slovenske Karitas v Srbiji in prizadevanja Karitas Beograjske nadškofije pri soočanju z migracijami. O teh je spregovoril tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Vabljeni k poslušanju!

Petra Stopar

humanitarnostpomočmigranti

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 11. 2018
Perne: Poglavitni problem Marakeške deklaracije je, da bi migracije morale biti »svobodne«

Minule dni je zaznamovala razprava o slovenskem podpisu globalnega dogovora združenih narodov o migracijah oz. tako imenovana Marakeška deklaracija. Za portal Domovina je o tem pomembnem dokumentu spregovoril obramboslovec Boštjan Perne. Dejal je, da je poglavitni problem Marakeške deklaracije v tem, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«. To je ponovil tudi za Radio Ognjišče.

Perne: Poglavitni problem Marakeške deklaracije je, da bi migracije morale biti »svobodne«

Minule dni je zaznamovala razprava o slovenskem podpisu globalnega dogovora združenih narodov o migracijah oz. tako imenovana Marakeška deklaracija. Za portal Domovina je o tem pomembnem dokumentu spregovoril obramboslovec Boštjan Perne. Dejal je, da je poglavitni problem Marakeške deklaracije v tem, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«. To je ponovil tudi za Radio Ognjišče.

infopogovorpolitikamigrantimarakeška deklaracija

Informativni prispevki

Perne: Poglavitni problem Marakeške deklaracije je, da bi migracije morale biti »svobodne«
Minule dni je zaznamovala razprava o slovenskem podpisu globalnega dogovora združenih narodov o migracijah oz. tako imenovana Marakeška deklaracija. Za portal Domovina je o tem pomembnem dokumentu spregovoril obramboslovec Boštjan Perne. Dejal je, da je poglavitni problem Marakeške deklaracije v tem, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«. To je ponovil tudi za Radio Ognjišče.
VEČ ...|23. 11. 2018
Perne: Poglavitni problem Marakeške deklaracije je, da bi migracije morale biti »svobodne«
Minule dni je zaznamovala razprava o slovenskem podpisu globalnega dogovora združenih narodov o migracijah oz. tako imenovana Marakeška deklaracija. Za portal Domovina je o tem pomembnem dokumentu spregovoril obramboslovec Boštjan Perne. Dejal je, da je poglavitni problem Marakeške deklaracije v tem, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«. To je ponovil tudi za Radio Ognjišče.

Alen Salihović

infopogovorpolitikamigrantimarakeška deklaracija

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 7. 2018
P. mag. Branko Cestnik o sestavljanju vlade in migrantih

Tokrat smo se s p. mag. Brankom Cestnikom pogovarjali o sestavljanju vlade in možnih kombinacijah ter scenarijih, ki bi lahko sledili taki kombinatoriki. Ustavili smo se tudi pri problematiki migrantov in odnosu njih.

P. mag. Branko Cestnik o sestavljanju vlade in migrantih

Tokrat smo se s p. mag. Brankom Cestnikom pogovarjali o sestavljanju vlade in možnih kombinacijah ter scenarijih, ki bi lahko sledili taki kombinatoriki. Ustavili smo se tudi pri problematiki migrantov in odnosu njih.

družbapolitikaduhovnostmigranti

Spoznanje več, predsodek manj

P. mag. Branko Cestnik o sestavljanju vlade in migrantih
Tokrat smo se s p. mag. Brankom Cestnikom pogovarjali o sestavljanju vlade in možnih kombinacijah ter scenarijih, ki bi lahko sledili taki kombinatoriki. Ustavili smo se tudi pri problematiki migrantov in odnosu njih.
VEČ ...|23. 7. 2018
P. mag. Branko Cestnik o sestavljanju vlade in migrantih
Tokrat smo se s p. mag. Brankom Cestnikom pogovarjali o sestavljanju vlade in možnih kombinacijah ter scenarijih, ki bi lahko sledili taki kombinatoriki. Ustavili smo se tudi pri problematiki migrantov in odnosu njih.

Tanja Dominko

družbapolitikaduhovnostmigranti

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|29. 3. 2025
Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Jure Sešek

spominživljenjeDejan Fabčičparalimpijskizbor Ipavska

Moja zgodba

VEČ ...|30. 3. 2025
Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAndrej KarlinŽeljko Oset

Naš pogled

VEČ ...|1. 4. 2025
Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič

komentar

Sol in luč

VEČ ...|1. 4. 2025
Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostizobraževanjeodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|28. 3. 2025
Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch

komentarotrokoploditevpravica

Od slike do besede

VEČ ...|1. 4. 2025
1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

Mateja Subotičanec

Večer za zakonce in družine

VEČ ...|1. 4. 2025
Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja

Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.

Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja

Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.

Marjana Debevec

družinazakontravmeodrešenje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 4. 2025
Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Matjaž Merljak

družbarojaki