Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|2. 1. 2022
Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

cerkevinfoduhovnostnovi koronavirusdialogzaupanjeposlušanjesolidarnostmigrantinerojenisinoda

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

VEČ ...|2. 1. 2022
Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

Tone Gorjup

cerkevinfoduhovnostnovi koronavirusdialogzaupanjeposlušanjesolidarnostmigrantinerojenisinoda

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 3. 2020
Boštjan Perne o turškem odprtju meja za migrante

Potem ko je Turčija potrdila, da v državi ne bodo več zadrževali migrantov, ki si želijo v Evropo, je turški notranji minister že tvitnil, da je doslej proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo skoraj 80 tisoč migrantov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Za komentar smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki ocenjuje, da bo pri tem moralo priti do usklajenega nastopa Evropske unije.

Boštjan Perne o turškem odprtju meja za migrante

Potem ko je Turčija potrdila, da v državi ne bodo več zadrževali migrantov, ki si želijo v Evropo, je turški notranji minister že tvitnil, da je doslej proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo skoraj 80 tisoč migrantov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Za komentar smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki ocenjuje, da bo pri tem moralo priti do usklajenega nastopa Evropske unije.

infopolitikamigranti

Informativni prispevki

Boštjan Perne o turškem odprtju meja za migrante
Potem ko je Turčija potrdila, da v državi ne bodo več zadrževali migrantov, ki si želijo v Evropo, je turški notranji minister že tvitnil, da je doslej proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo skoraj 80 tisoč migrantov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Za komentar smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki ocenjuje, da bo pri tem moralo priti do usklajenega nastopa Evropske unije.
VEČ ...|1. 3. 2020
Boštjan Perne o turškem odprtju meja za migrante
Potem ko je Turčija potrdila, da v državi ne bodo več zadrževali migrantov, ki si želijo v Evropo, je turški notranji minister že tvitnil, da je doslej proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo skoraj 80 tisoč migrantov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Za komentar smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki ocenjuje, da bo pri tem moralo priti do usklajenega nastopa Evropske unije.

Alen Salihović

infopolitikamigranti

Karitas

VEČ ...|19. 5. 2019
Izid publikacije Naš skupni dom

Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.

Izid publikacije Naš skupni dom

Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.

humanitarnostpomočmigranti

Karitas

Izid publikacije Naš skupni dom
Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.
VEČ ...|19. 5. 2019
Izid publikacije Naš skupni dom
Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.

Alen Salihović

humanitarnostpomočmigranti

Karitas

VEČ ...|20. 1. 2019
Sodelovanje slovenske in srbske karitas

Predstavljamo delo Slovenske Karitas v Srbiji in prizadevanja Karitas Beograjske nadškofije pri soočanju z migracijami. O teh je spregovoril tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Vabljeni k poslušanju!

Sodelovanje slovenske in srbske karitas

Predstavljamo delo Slovenske Karitas v Srbiji in prizadevanja Karitas Beograjske nadškofije pri soočanju z migracijami. O teh je spregovoril tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Vabljeni k poslušanju!

humanitarnostpomočmigranti

Karitas

Sodelovanje slovenske in srbske karitas
Predstavljamo delo Slovenske Karitas v Srbiji in prizadevanja Karitas Beograjske nadškofije pri soočanju z migracijami. O teh je spregovoril tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|20. 1. 2019
Sodelovanje slovenske in srbske karitas
Predstavljamo delo Slovenske Karitas v Srbiji in prizadevanja Karitas Beograjske nadškofije pri soočanju z migracijami. O teh je spregovoril tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Vabljeni k poslušanju!

Petra Stopar

humanitarnostpomočmigranti

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 11. 2018
Perne: Poglavitni problem Marakeške deklaracije je, da bi migracije morale biti »svobodne«

Minule dni je zaznamovala razprava o slovenskem podpisu globalnega dogovora združenih narodov o migracijah oz. tako imenovana Marakeška deklaracija. Za portal Domovina je o tem pomembnem dokumentu spregovoril obramboslovec Boštjan Perne. Dejal je, da je poglavitni problem Marakeške deklaracije v tem, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«. To je ponovil tudi za Radio Ognjišče.

Perne: Poglavitni problem Marakeške deklaracije je, da bi migracije morale biti »svobodne«

Minule dni je zaznamovala razprava o slovenskem podpisu globalnega dogovora združenih narodov o migracijah oz. tako imenovana Marakeška deklaracija. Za portal Domovina je o tem pomembnem dokumentu spregovoril obramboslovec Boštjan Perne. Dejal je, da je poglavitni problem Marakeške deklaracije v tem, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«. To je ponovil tudi za Radio Ognjišče.

infopogovorpolitikamigrantimarakeška deklaracija

Informativni prispevki

Perne: Poglavitni problem Marakeške deklaracije je, da bi migracije morale biti »svobodne«
Minule dni je zaznamovala razprava o slovenskem podpisu globalnega dogovora združenih narodov o migracijah oz. tako imenovana Marakeška deklaracija. Za portal Domovina je o tem pomembnem dokumentu spregovoril obramboslovec Boštjan Perne. Dejal je, da je poglavitni problem Marakeške deklaracije v tem, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«. To je ponovil tudi za Radio Ognjišče.
VEČ ...|23. 11. 2018
Perne: Poglavitni problem Marakeške deklaracije je, da bi migracije morale biti »svobodne«
Minule dni je zaznamovala razprava o slovenskem podpisu globalnega dogovora združenih narodov o migracijah oz. tako imenovana Marakeška deklaracija. Za portal Domovina je o tem pomembnem dokumentu spregovoril obramboslovec Boštjan Perne. Dejal je, da je poglavitni problem Marakeške deklaracije v tem, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«. To je ponovil tudi za Radio Ognjišče.

Alen Salihović

infopogovorpolitikamigrantimarakeška deklaracija

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 7. 2018
P. mag. Branko Cestnik o sestavljanju vlade in migrantih

Tokrat smo se s p. mag. Brankom Cestnikom pogovarjali o sestavljanju vlade in možnih kombinacijah ter scenarijih, ki bi lahko sledili taki kombinatoriki. Ustavili smo se tudi pri problematiki migrantov in odnosu njih.

P. mag. Branko Cestnik o sestavljanju vlade in migrantih

Tokrat smo se s p. mag. Brankom Cestnikom pogovarjali o sestavljanju vlade in možnih kombinacijah ter scenarijih, ki bi lahko sledili taki kombinatoriki. Ustavili smo se tudi pri problematiki migrantov in odnosu njih.

družbapolitikaduhovnostmigranti

Spoznanje več, predsodek manj

P. mag. Branko Cestnik o sestavljanju vlade in migrantih
Tokrat smo se s p. mag. Brankom Cestnikom pogovarjali o sestavljanju vlade in možnih kombinacijah ter scenarijih, ki bi lahko sledili taki kombinatoriki. Ustavili smo se tudi pri problematiki migrantov in odnosu njih.
VEČ ...|23. 7. 2018
P. mag. Branko Cestnik o sestavljanju vlade in migrantih
Tokrat smo se s p. mag. Brankom Cestnikom pogovarjali o sestavljanju vlade in možnih kombinacijah ter scenarijih, ki bi lahko sledili taki kombinatoriki. Ustavili smo se tudi pri problematiki migrantov in odnosu njih.

Tanja Dominko

družbapolitikaduhovnostmigranti

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|27. 11. 2022
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Vidmar, Podbersič)

23. septembra 2022 je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali dve predavanji z omenjenega posveta: dr. Jernej Vidmar je predstavil represijo komunističnega režima ob zahodni meji med letoma 1945–1954, dr. Renato Podbersič pa je spregovoril o delovanju in prizadevanjih slovenskih duhovnikov za priključitev Primorske k matici. 

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Vidmar, Podbersič)

23. septembra 2022 je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali dve predavanji z omenjenega posveta: dr. Jernej Vidmar je predstavil represijo komunističnega režima ob zahodni meji med letoma 1945–1954, dr. Renato Podbersič pa je spregovoril o delovanju in prizadevanjih slovenskih duhovnikov za priključitev Primorske k matici. 

Jože Bartolj

spominpolitika75 let Pariške mirovne pogodbeJernej VidmarRenato Podbersič

Komentar tedna

VEČ ...|2. 12. 2022
Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha

komentardružbapolitikaodnosi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 11. 2022
Mendoza - Ljubljana - Celovec

Prvega vseslovenskega srečanja v Mendozi v Argentini sta se udeležila minister Matej Arčon in škof Andrej Jamnik, ki smo ga poklicali v Argentino. V studiu smo se pogovarjali z rojakom iz Argentine 28-letnim Andrejem Vombergarjem, ki je pred dnevi igral kot član slovenske nogometne reprezentance. Poklicali smo tudi dekana Janka Krištofa, ki bo tudi naslednja tri leta predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

Mendoza - Ljubljana - Celovec

Prvega vseslovenskega srečanja v Mendozi v Argentini sta se udeležila minister Matej Arčon in škof Andrej Jamnik, ki smo ga poklicali v Argentino. V studiu smo se pogovarjali z rojakom iz Argentine 28-letnim Andrejem Vombergarjem, ki je pred dnevi igral kot član slovenske nogometne reprezentance. Poklicali smo tudi dekana Janka Krištofa, ki bo tudi naslednja tri leta predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Kmetijska oddaja

VEČ ...|27. 11. 2022
Zaplet z vladno pomočjo živinorejcem in o visokodebelnih pašnih sadovnjakih

Vlada je v četrtek sprejela dva odloka za pomoč kmetijskemu sektorju, ki ga je prizadela izjemna suša. Na Kmetijskem ministrstvu pravijo, da s prvim odgovarja na pomanjkanje krme pri živinorejcih, z drugim pa na škodo pri čebelarjih. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pa so v petek zanikali, da sta bila odloka z njimi usklajena in zahtevajo razveljavitev.
V drugem delu je Tamara Urbančič predstavila projekt z naslovom Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa, ki je med drugim prinesel zelo uporaben priročnik za vse kmetije, ki želijo obnoviti svoje visokodebelne sadovnjake.

Zaplet z vladno pomočjo živinorejcem in o visokodebelnih pašnih sadovnjakih

Vlada je v četrtek sprejela dva odloka za pomoč kmetijskemu sektorju, ki ga je prizadela izjemna suša. Na Kmetijskem ministrstvu pravijo, da s prvim odgovarja na pomanjkanje krme pri živinorejcih, z drugim pa na škodo pri čebelarjih. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pa so v petek zanikali, da sta bila odloka z njimi usklajena in zahtevajo razveljavitev.
V drugem delu je Tamara Urbančič predstavila projekt z naslovom Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa, ki je med drugim prinesel zelo uporaben priročnik za vse kmetije, ki želijo obnoviti svoje visokodebelne sadovnjake.

Robert Božič

kmetijstvopomočvisokodebelni sadovnjakitamara urbančič

Program zadnjega tedna

VEČ ...|3. 12. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. december 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. december 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spominjamo se

VEČ ...|3. 12. 2022
Spominjamo se dne 3. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz naših krajev

VEČ ...|3. 12. 2022
Maribor, Ankaran, Kranj, Volčji Potok, Mozirje

Spregovorili smo o soočenju s problematiko nasilja nad ženskami, kulturni in naravni dediščini Ankarana, lutkovnem muzeju v Mariboru ter adventnem oziroma predbožičnem vzdušju v Mozirskem gaju in Arboretumu volčji potok, ki sta zasijala v več tisoč lučkah.

Maribor, Ankaran, Kranj, Volčji Potok, Mozirje

Spregovorili smo o soočenju s problematiko nasilja nad ženskami, kulturni in naravni dediščini Ankarana, lutkovnem muzeju v Mariboru ter adventnem oziroma predbožičnem vzdušju v Mozirskem gaju in Arboretumu volčji potok, ki sta zasijala v več tisoč lučkah.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Duhovna misel

VEČ ...|3. 12. 2022
Čudoviti terapevt

Klovn je pravi umetnik življenja. Samo on se zna smejati, ko joče.

Čudoviti terapevt

Klovn je pravi umetnik življenja. Samo on se zna smejati, ko joče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|3. 12. 2022
Veseli del dne 3. 12.

Molili so bogoslovci.

Veseli del dne 3. 12.

Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče