Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|2. 1. 2022
Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

cerkevinfoduhovnostnovi koronavirusdialogzaupanjeposlušanjesolidarnostmigrantinerojenisinoda

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

VEČ ...|2. 1. 2022
Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

Tone Gorjup

cerkevinfoduhovnostnovi koronavirusdialogzaupanjeposlušanjesolidarnostmigrantinerojenisinoda

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 3. 2020
Boštjan Perne o turškem odprtju meja za migrante

Potem ko je Turčija potrdila, da v državi ne bodo več zadrževali migrantov, ki si želijo v Evropo, je turški notranji minister že tvitnil, da je doslej proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo skoraj 80 tisoč migrantov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Za komentar smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki ocenjuje, da bo pri tem moralo priti do usklajenega nastopa Evropske unije.

Boštjan Perne o turškem odprtju meja za migrante

Potem ko je Turčija potrdila, da v državi ne bodo več zadrževali migrantov, ki si želijo v Evropo, je turški notranji minister že tvitnil, da je doslej proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo skoraj 80 tisoč migrantov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Za komentar smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki ocenjuje, da bo pri tem moralo priti do usklajenega nastopa Evropske unije.

infopolitikamigranti

Informativni prispevki

Boštjan Perne o turškem odprtju meja za migrante
Potem ko je Turčija potrdila, da v državi ne bodo več zadrževali migrantov, ki si želijo v Evropo, je turški notranji minister že tvitnil, da je doslej proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo skoraj 80 tisoč migrantov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Za komentar smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki ocenjuje, da bo pri tem moralo priti do usklajenega nastopa Evropske unije.
VEČ ...|1. 3. 2020
Boštjan Perne o turškem odprtju meja za migrante
Potem ko je Turčija potrdila, da v državi ne bodo več zadrževali migrantov, ki si želijo v Evropo, je turški notranji minister že tvitnil, da je doslej proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo skoraj 80 tisoč migrantov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Za komentar smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki ocenjuje, da bo pri tem moralo priti do usklajenega nastopa Evropske unije.

Alen Salihović

infopolitikamigranti

Karitas

VEČ ...|19. 5. 2019
Izid publikacije Naš skupni dom

Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.

Izid publikacije Naš skupni dom

Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.

humanitarnostpomočmigranti

Karitas

Izid publikacije Naš skupni dom
Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.
VEČ ...|19. 5. 2019
Izid publikacije Naš skupni dom
Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.

Alen Salihović

humanitarnostpomočmigranti

Karitas

VEČ ...|20. 1. 2019
Sodelovanje slovenske in srbske karitas

Predstavljamo delo Slovenske Karitas v Srbiji in prizadevanja Karitas Beograjske nadškofije pri soočanju z migracijami. O teh je spregovoril tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Vabljeni k poslušanju!

Sodelovanje slovenske in srbske karitas

Predstavljamo delo Slovenske Karitas v Srbiji in prizadevanja Karitas Beograjske nadškofije pri soočanju z migracijami. O teh je spregovoril tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Vabljeni k poslušanju!

humanitarnostpomočmigranti

Karitas

Sodelovanje slovenske in srbske karitas
Predstavljamo delo Slovenske Karitas v Srbiji in prizadevanja Karitas Beograjske nadškofije pri soočanju z migracijami. O teh je spregovoril tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|20. 1. 2019
Sodelovanje slovenske in srbske karitas
Predstavljamo delo Slovenske Karitas v Srbiji in prizadevanja Karitas Beograjske nadškofije pri soočanju z migracijami. O teh je spregovoril tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Vabljeni k poslušanju!

Petra Stopar

humanitarnostpomočmigranti

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 11. 2018
Perne: Poglavitni problem Marakeške deklaracije je, da bi migracije morale biti »svobodne«

Minule dni je zaznamovala razprava o slovenskem podpisu globalnega dogovora združenih narodov o migracijah oz. tako imenovana Marakeška deklaracija. Za portal Domovina je o tem pomembnem dokumentu spregovoril obramboslovec Boštjan Perne. Dejal je, da je poglavitni problem Marakeške deklaracije v tem, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«. To je ponovil tudi za Radio Ognjišče.

Perne: Poglavitni problem Marakeške deklaracije je, da bi migracije morale biti »svobodne«

Minule dni je zaznamovala razprava o slovenskem podpisu globalnega dogovora združenih narodov o migracijah oz. tako imenovana Marakeška deklaracija. Za portal Domovina je o tem pomembnem dokumentu spregovoril obramboslovec Boštjan Perne. Dejal je, da je poglavitni problem Marakeške deklaracije v tem, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«. To je ponovil tudi za Radio Ognjišče.

infopogovorpolitikamigrantimarakeška deklaracija

Informativni prispevki

Perne: Poglavitni problem Marakeške deklaracije je, da bi migracije morale biti »svobodne«
Minule dni je zaznamovala razprava o slovenskem podpisu globalnega dogovora združenih narodov o migracijah oz. tako imenovana Marakeška deklaracija. Za portal Domovina je o tem pomembnem dokumentu spregovoril obramboslovec Boštjan Perne. Dejal je, da je poglavitni problem Marakeške deklaracije v tem, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«. To je ponovil tudi za Radio Ognjišče.
VEČ ...|23. 11. 2018
Perne: Poglavitni problem Marakeške deklaracije je, da bi migracije morale biti »svobodne«
Minule dni je zaznamovala razprava o slovenskem podpisu globalnega dogovora združenih narodov o migracijah oz. tako imenovana Marakeška deklaracija. Za portal Domovina je o tem pomembnem dokumentu spregovoril obramboslovec Boštjan Perne. Dejal je, da je poglavitni problem Marakeške deklaracije v tem, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«. To je ponovil tudi za Radio Ognjišče.

Alen Salihović

infopogovorpolitikamigrantimarakeška deklaracija

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 7. 2018
P. mag. Branko Cestnik o sestavljanju vlade in migrantih

Tokrat smo se s p. mag. Brankom Cestnikom pogovarjali o sestavljanju vlade in možnih kombinacijah ter scenarijih, ki bi lahko sledili taki kombinatoriki. Ustavili smo se tudi pri problematiki migrantov in odnosu njih.

P. mag. Branko Cestnik o sestavljanju vlade in migrantih

Tokrat smo se s p. mag. Brankom Cestnikom pogovarjali o sestavljanju vlade in možnih kombinacijah ter scenarijih, ki bi lahko sledili taki kombinatoriki. Ustavili smo se tudi pri problematiki migrantov in odnosu njih.

družbapolitikaduhovnostmigranti

Spoznanje več, predsodek manj

P. mag. Branko Cestnik o sestavljanju vlade in migrantih
Tokrat smo se s p. mag. Brankom Cestnikom pogovarjali o sestavljanju vlade in možnih kombinacijah ter scenarijih, ki bi lahko sledili taki kombinatoriki. Ustavili smo se tudi pri problematiki migrantov in odnosu njih.
VEČ ...|23. 7. 2018
P. mag. Branko Cestnik o sestavljanju vlade in migrantih
Tokrat smo se s p. mag. Brankom Cestnikom pogovarjali o sestavljanju vlade in možnih kombinacijah ter scenarijih, ki bi lahko sledili taki kombinatoriki. Ustavili smo se tudi pri problematiki migrantov in odnosu njih.

Tanja Dominko

družbapolitikaduhovnostmigranti

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 12. 2023
Novice iz Sydneyja in Melbourna

Miklavž se je pri rojakih v Melbournu ustavil že na prvo adventno nedeljo, sprejem so mu pripravili učenci Slomškove šole. V Merrylandsu v Sydneyju je bilo to nedeljo po sveti maši srečanje v dvorani, Miklavž pa je popoldne obiskal Klub Triglav. V teh dneh se rojaki v obeh mestih pripravljajo na praznik Brezmadežne. V Sydneyju bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob sedmih zvečer, pred slednjo bo češčenje Najsvetejšega, v Melbournu pa bo maša ob desetih dopoldne. Dan kasneje, v soboto, pa se bodo tamkajšnji Slovenci odpravili na romanje v Ta Pinu. Zbrali se bodo pred slovensko kapelico, kjer bodo zmolili litanije, nato pa bo v bližnji kapeli adoracije še sveta maša. P. Simon Peter Berlec je v župnijskih oznanilih zapisal, da je za lepo praznovanje pomembna dobra priprava. Za pripravo na praznike si je treba vzeti čas – večkrat naravnost odtrgati. Večji je praznik, daljše so priprave nanj. S pripravami ustvarjamo posebno ozračje, pričakovanje … in obrnjeno: veselo pričakovanje in prijetno ozračje človeka spodbujata k zavzeti pripravi. Ali danes še verjamemo v pričakovanje, ko imamo vendar gumbe, avtomate, »instant« preparate, ko tako ni nobenega pričakovanja, vse je naenkrat tu … Krščansko pričakovanje v adventu in potem praznovanje božiča ni odvisno od daril in okraskov. Resnično lepoto praznika prinesejo duhovna doživetja, srečanja z živim Bogom in poglobitev pristnih medčloveških odnosov. Lažje si vzamemo čas in pripravimo vse potrebno, če nekoga z veseljem pričakujemo. Pravljica »Mizica, pogrni se!« je postala resnica: stopiš pred supermarket, vrata se sama odpro; kruh, bel, črn, orehova potica, pizza, vse kot »z neba« pada v košaro. Pet, deset minut, pa je vse doma ... Zelo rado se zgodi, da gredo tudi prazniki prehitro mimo nas. V adventnem času pripravljamo za božič predvsem svoje srce, urejamo odnose v družini, da bi bili prisrčni, topli in vredni človeka – predvsem pa vredni Boga, ki prihaja. Starši darujejo otrokom več svojega časa kot sicer, v ospredju je skrb za prijetno družinsko življenje, skrb za toplino in ljubezen. To pa seveda ne pade kar z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa.

Novice iz Sydneyja in Melbourna

Miklavž se je pri rojakih v Melbournu ustavil že na prvo adventno nedeljo, sprejem so mu pripravili učenci Slomškove šole. V Merrylandsu v Sydneyju je bilo to nedeljo po sveti maši srečanje v dvorani, Miklavž pa je popoldne obiskal Klub Triglav. V teh dneh se rojaki v obeh mestih pripravljajo na praznik Brezmadežne. V Sydneyju bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob sedmih zvečer, pred slednjo bo češčenje Najsvetejšega, v Melbournu pa bo maša ob desetih dopoldne. Dan kasneje, v soboto, pa se bodo tamkajšnji Slovenci odpravili na romanje v Ta Pinu. Zbrali se bodo pred slovensko kapelico, kjer bodo zmolili litanije, nato pa bo v bližnji kapeli adoracije še sveta maša. P. Simon Peter Berlec je v župnijskih oznanilih zapisal, da je za lepo praznovanje pomembna dobra priprava. Za pripravo na praznike si je treba vzeti čas – večkrat naravnost odtrgati. Večji je praznik, daljše so priprave nanj. S pripravami ustvarjamo posebno ozračje, pričakovanje … in obrnjeno: veselo pričakovanje in prijetno ozračje človeka spodbujata k zavzeti pripravi. Ali danes še verjamemo v pričakovanje, ko imamo vendar gumbe, avtomate, »instant« preparate, ko tako ni nobenega pričakovanja, vse je naenkrat tu … Krščansko pričakovanje v adventu in potem praznovanje božiča ni odvisno od daril in okraskov. Resnično lepoto praznika prinesejo duhovna doživetja, srečanja z živim Bogom in poglobitev pristnih medčloveških odnosov. Lažje si vzamemo čas in pripravimo vse potrebno, če nekoga z veseljem pričakujemo. Pravljica »Mizica, pogrni se!« je postala resnica: stopiš pred supermarket, vrata se sama odpro; kruh, bel, črn, orehova potica, pizza, vse kot »z neba« pada v košaro. Pet, deset minut, pa je vse doma ... Zelo rado se zgodi, da gredo tudi prazniki prehitro mimo nas. V adventnem času pripravljamo za božič predvsem svoje srce, urejamo odnose v družini, da bi bili prisrčni, topli in vredni človeka – predvsem pa vredni Boga, ki prihaja. Starši darujejo otrokom več svojega časa kot sicer, v ospredju je skrb za prijetno družinsko življenje, skrb za toplino in ljubezen. To pa seveda ne pade kar z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Sol in luč

VEČ ...|5. 12. 2023
Biti dar drug drugemu.

Na “Miklavžev večer” smo za oddajo poiskali misli različnih avtorjev, ki govorijo o tistem daru, o katerem tako lepo pravi misel, Biti dar drug drugemu. Vsaka na svoj način opisijejo smisel našega bivanja, namreč, da smo iskreno s sočlovekom, mu prisluhnemo in ga imamo radi.

Biti dar drug drugemu.

Na “Miklavžev večer” smo za oddajo poiskali misli različnih avtorjev, ki govorijo o tistem daru, o katerem tako lepo pravi misel, Biti dar drug drugemu. Vsaka na svoj način opisijejo smisel našega bivanja, namreč, da smo iskreno s sočlovekom, mu prisluhnemo in ga imamo radi.

Tadej Sadar

odnosidružbaduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|6. 12. 2023
Kaj pa, če se ne sklada z znanostjo?

Takrat je Jozue govoril pred Gospodom … in rekel vpričo Izraela: “Sonce, ustavi se pri Gibeonu, in mesec v dolini ajalonski (Jozue 10, 12).

Kaj pa, če se ne sklada z znanostjo?

Takrat je Jozue govoril pred Gospodom … in rekel vpričo Izraela: “Sonce, ustavi se pri Gibeonu, in mesec v dolini ajalonski (Jozue 10, 12).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Dogodki

VEČ ...|1. 11. 2023
Ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti?

Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.

Ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti?

Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.

Matjaž Merljak

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|6. 12. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|6. 12. 2023
Angel obdarovanja

Nekomu nekaj podariti, nekomu izpolniti željo, nekoga …

Angel obdarovanja

Nekomu nekaj podariti, nekomu izpolniti željo, nekoga …

Gregor Čušin

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|6. 12. 2023
Obdarovanje, stiske in doživljanje prazničnega časa

Miklavževa skromnost je že nekaj časa nazaj prerasla v obilje, a ne pri vseh družinah. Zato tudi bo ena izmed tem, ki smo se jih dotaknili obdarovanje. Vstopili smo še v svet stisk, tako otrok in mladine, kot tudi starostnikov. Kakšno je doživljanje prazničnega časa mladostnikov, o čem premišljujejo in kako se s samoto spopadajo tisti, na katere se ne spomni nihče, tudi v prazničnem času ne. O tem smo govorili z gosti: sodelavko Slovenske karitas Heleno Zevnik Rozman, strokovno vodjo Nacionalne mreže TOM telefon za otroke in mladostnike Tjašo Bertoncelj in docentom na Primorski univerzi dr. Markom Pišljárjem.

Obdarovanje, stiske in doživljanje prazničnega časa

Miklavževa skromnost je že nekaj časa nazaj prerasla v obilje, a ne pri vseh družinah. Zato tudi bo ena izmed tem, ki smo se jih dotaknili obdarovanje. Vstopili smo še v svet stisk, tako otrok in mladine, kot tudi starostnikov. Kakšno je doživljanje prazničnega časa mladostnikov, o čem premišljujejo in kako se s samoto spopadajo tisti, na katere se ne spomni nihče, tudi v prazničnem času ne. O tem smo govorili z gosti: sodelavko Slovenske karitas Heleno Zevnik Rozman, strokovno vodjo Nacionalne mreže TOM telefon za otroke in mladostnike Tjašo Bertoncelj in docentom na Primorski univerzi dr. Markom Pišljárjem.

Maja Morela

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 12. 2023
Novice iz Sydneyja in Melbourna

Miklavž se je pri rojakih v Melbournu ustavil že na prvo adventno nedeljo, sprejem so mu pripravili učenci Slomškove šole. V Merrylandsu v Sydneyju je bilo to nedeljo po sveti maši srečanje v dvorani, Miklavž pa je popoldne obiskal Klub Triglav. V teh dneh se rojaki v obeh mestih pripravljajo na praznik Brezmadežne. V Sydneyju bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob sedmih zvečer, pred slednjo bo češčenje Najsvetejšega, v Melbournu pa bo maša ob desetih dopoldne. Dan kasneje, v soboto, pa se bodo tamkajšnji Slovenci odpravili na romanje v Ta Pinu. Zbrali se bodo pred slovensko kapelico, kjer bodo zmolili litanije, nato pa bo v bližnji kapeli adoracije še sveta maša. P. Simon Peter Berlec je v župnijskih oznanilih zapisal, da je za lepo praznovanje pomembna dobra priprava. Za pripravo na praznike si je treba vzeti čas – večkrat naravnost odtrgati. Večji je praznik, daljše so priprave nanj. S pripravami ustvarjamo posebno ozračje, pričakovanje … in obrnjeno: veselo pričakovanje in prijetno ozračje človeka spodbujata k zavzeti pripravi. Ali danes še verjamemo v pričakovanje, ko imamo vendar gumbe, avtomate, »instant« preparate, ko tako ni nobenega pričakovanja, vse je naenkrat tu … Krščansko pričakovanje v adventu in potem praznovanje božiča ni odvisno od daril in okraskov. Resnično lepoto praznika prinesejo duhovna doživetja, srečanja z živim Bogom in poglobitev pristnih medčloveških odnosov. Lažje si vzamemo čas in pripravimo vse potrebno, če nekoga z veseljem pričakujemo. Pravljica »Mizica, pogrni se!« je postala resnica: stopiš pred supermarket, vrata se sama odpro; kruh, bel, črn, orehova potica, pizza, vse kot »z neba« pada v košaro. Pet, deset minut, pa je vse doma ... Zelo rado se zgodi, da gredo tudi prazniki prehitro mimo nas. V adventnem času pripravljamo za božič predvsem svoje srce, urejamo odnose v družini, da bi bili prisrčni, topli in vredni človeka – predvsem pa vredni Boga, ki prihaja. Starši darujejo otrokom več svojega časa kot sicer, v ospredju je skrb za prijetno družinsko življenje, skrb za toplino in ljubezen. To pa seveda ne pade kar z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa.

Novice iz Sydneyja in Melbourna

Miklavž se je pri rojakih v Melbournu ustavil že na prvo adventno nedeljo, sprejem so mu pripravili učenci Slomškove šole. V Merrylandsu v Sydneyju je bilo to nedeljo po sveti maši srečanje v dvorani, Miklavž pa je popoldne obiskal Klub Triglav. V teh dneh se rojaki v obeh mestih pripravljajo na praznik Brezmadežne. V Sydneyju bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob sedmih zvečer, pred slednjo bo češčenje Najsvetejšega, v Melbournu pa bo maša ob desetih dopoldne. Dan kasneje, v soboto, pa se bodo tamkajšnji Slovenci odpravili na romanje v Ta Pinu. Zbrali se bodo pred slovensko kapelico, kjer bodo zmolili litanije, nato pa bo v bližnji kapeli adoracije še sveta maša. P. Simon Peter Berlec je v župnijskih oznanilih zapisal, da je za lepo praznovanje pomembna dobra priprava. Za pripravo na praznike si je treba vzeti čas – večkrat naravnost odtrgati. Večji je praznik, daljše so priprave nanj. S pripravami ustvarjamo posebno ozračje, pričakovanje … in obrnjeno: veselo pričakovanje in prijetno ozračje človeka spodbujata k zavzeti pripravi. Ali danes še verjamemo v pričakovanje, ko imamo vendar gumbe, avtomate, »instant« preparate, ko tako ni nobenega pričakovanja, vse je naenkrat tu … Krščansko pričakovanje v adventu in potem praznovanje božiča ni odvisno od daril in okraskov. Resnično lepoto praznika prinesejo duhovna doživetja, srečanja z živim Bogom in poglobitev pristnih medčloveških odnosov. Lažje si vzamemo čas in pripravimo vse potrebno, če nekoga z veseljem pričakujemo. Pravljica »Mizica, pogrni se!« je postala resnica: stopiš pred supermarket, vrata se sama odpro; kruh, bel, črn, orehova potica, pizza, vse kot »z neba« pada v košaro. Pet, deset minut, pa je vse doma ... Zelo rado se zgodi, da gredo tudi prazniki prehitro mimo nas. V adventnem času pripravljamo za božič predvsem svoje srce, urejamo odnose v družini, da bi bili prisrčni, topli in vredni človeka – predvsem pa vredni Boga, ki prihaja. Starši darujejo otrokom več svojega časa kot sicer, v ospredju je skrb za prijetno družinsko življenje, skrb za toplino in ljubezen. To pa seveda ne pade kar z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa.

Matjaž Merljak

družbarojaki