Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 8. 2025
Likovna kolonija Umetniki za Karitas

Poslušate lahko pogovor z Anamarijo Stibilj Šajn ob začetku 31. likovne kolonije Umetniki za Karitas, ki v tem času poteka na Sinjem vrhu nad Ajdovščino!

Likovna kolonija Umetniki za Karitas

Poslušate lahko pogovor z Anamarijo Stibilj Šajn ob začetku 31. likovne kolonije Umetniki za Karitas, ki v tem času poteka na Sinjem vrhu nad Ajdovščino!

kulturalikovna umetnostUmetniki za KaritasAnamarija Stibilj Šajn

Kulturni utrinki

Likovna kolonija Umetniki za Karitas

Poslušate lahko pogovor z Anamarijo Stibilj Šajn ob začetku 31. likovne kolonije Umetniki za Karitas, ki v tem času poteka na Sinjem vrhu nad Ajdovščino!

VEČ ...|20. 8. 2025
Likovna kolonija Umetniki za Karitas

Poslušate lahko pogovor z Anamarijo Stibilj Šajn ob začetku 31. likovne kolonije Umetniki za Karitas, ki v tem času poteka na Sinjem vrhu nad Ajdovščino!

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostUmetniki za KaritasAnamarija Stibilj Šajn

Komentar Zanima.me

VEČ ...|18. 8. 2025
Rok Čakš: Kdo se boji črnega moža, ali kako v debati o življenju in smrti koristijo staro sovražnico Cerk

Oprezajoč za kakšno temo v avgustovski bonaci, ki bi bila vredna nekaj pozornosti za ne preveč zatežen poletni komentar, sem na ušesa ujel udarno opazko o Katoliški cerkvi kot “najstarejšem in najbolj izpopolnjenem totalitarizmu, ki ga ni dosegel še noben drug sistem.”

Čeprav sem že prešel fazo, ko bi me kaj takega vznejevoljilo do te mere, da bi se spustil v besneče obračunavanje s tovrstnimi nebulozami, pa me je tokrat anahronistični ton izrečenega ravno toliko zmotil, da sem postal pozoren, v kakšnem kontekstu nekdo spet vlači po zobeh starega sovražnika. Po nekaj klikanja sem ugotovil, da gre za utrjenega borca proti katolicizmu, ddr. Andreja Pleterskega, ki si v Sloveniji že leta prizadeva uzakoniti pravico do evtanazije, oziroma vsaj asistiranega samomora, če že kaj več ta trenutek ne gre skozi. In zdaj mu je na živec stopil Aleš Primc, ki je bliskovito zbral podpise za začetek referendumskega postopka na “njegov” zakon in Pleterski si ne dela utvar, da mu bo uspelo zbrati tudi 40 tisoč podpisov za sam referendum …

Tako je svoje tokratni komentar začel Rok Čakš. V celoti si ga lahko preberete na spletnih straneh spletnega časnika Zanima.me.

Rok Čakš: Kdo se boji črnega moža, ali kako v debati o življenju in smrti koristijo staro sovražnico Cerk

Oprezajoč za kakšno temo v avgustovski bonaci, ki bi bila vredna nekaj pozornosti za ne preveč zatežen poletni komentar, sem na ušesa ujel udarno opazko o Katoliški cerkvi kot “najstarejšem in najbolj izpopolnjenem totalitarizmu, ki ga ni dosegel še noben drug sistem.”

Čeprav sem že prešel fazo, ko bi me kaj takega vznejevoljilo do te mere, da bi se spustil v besneče obračunavanje s tovrstnimi nebulozami, pa me je tokrat anahronistični ton izrečenega ravno toliko zmotil, da sem postal pozoren, v kakšnem kontekstu nekdo spet vlači po zobeh starega sovražnika. Po nekaj klikanja sem ugotovil, da gre za utrjenega borca proti katolicizmu, ddr. Andreja Pleterskega, ki si v Sloveniji že leta prizadeva uzakoniti pravico do evtanazije, oziroma vsaj asistiranega samomora, če že kaj več ta trenutek ne gre skozi. In zdaj mu je na živec stopil Aleš Primc, ki je bliskovito zbral podpise za začetek referendumskega postopka na “njegov” zakon in Pleterski si ne dela utvar, da mu bo uspelo zbrati tudi 40 tisoč podpisov za sam referendum …

Tako je svoje tokratni komentar začel Rok Čakš. V celoti si ga lahko preberete na spletnih straneh spletnega časnika Zanima.me.

komentarpolitikadružbaevtanazijasamomor

Komentar Zanima.me

Rok Čakš: Kdo se boji črnega moža, ali kako v debati o življenju in smrti koristijo staro sovražnico Cerk

Oprezajoč za kakšno temo v avgustovski bonaci, ki bi bila vredna nekaj pozornosti za ne preveč zatežen poletni komentar, sem na ušesa ujel udarno opazko o Katoliški cerkvi kot “najstarejšem in najbolj izpopolnjenem totalitarizmu, ki ga ni dosegel še noben drug sistem.”

Čeprav sem že prešel fazo, ko bi me kaj takega vznejevoljilo do te mere, da bi se spustil v besneče obračunavanje s tovrstnimi nebulozami, pa me je tokrat anahronistični ton izrečenega ravno toliko zmotil, da sem postal pozoren, v kakšnem kontekstu nekdo spet vlači po zobeh starega sovražnika. Po nekaj klikanja sem ugotovil, da gre za utrjenega borca proti katolicizmu, ddr. Andreja Pleterskega, ki si v Sloveniji že leta prizadeva uzakoniti pravico do evtanazije, oziroma vsaj asistiranega samomora, če že kaj več ta trenutek ne gre skozi. In zdaj mu je na živec stopil Aleš Primc, ki je bliskovito zbral podpise za začetek referendumskega postopka na “njegov” zakon in Pleterski si ne dela utvar, da mu bo uspelo zbrati tudi 40 tisoč podpisov za sam referendum …

Tako je svoje tokratni komentar začel Rok Čakš. V celoti si ga lahko preberete na spletnih straneh spletnega časnika Zanima.me.

VEČ ...|18. 8. 2025
Rok Čakš: Kdo se boji črnega moža, ali kako v debati o življenju in smrti koristijo staro sovražnico Cerk

Oprezajoč za kakšno temo v avgustovski bonaci, ki bi bila vredna nekaj pozornosti za ne preveč zatežen poletni komentar, sem na ušesa ujel udarno opazko o Katoliški cerkvi kot “najstarejšem in najbolj izpopolnjenem totalitarizmu, ki ga ni dosegel še noben drug sistem.”

Čeprav sem že prešel fazo, ko bi me kaj takega vznejevoljilo do te mere, da bi se spustil v besneče obračunavanje s tovrstnimi nebulozami, pa me je tokrat anahronistični ton izrečenega ravno toliko zmotil, da sem postal pozoren, v kakšnem kontekstu nekdo spet vlači po zobeh starega sovražnika. Po nekaj klikanja sem ugotovil, da gre za utrjenega borca proti katolicizmu, ddr. Andreja Pleterskega, ki si v Sloveniji že leta prizadeva uzakoniti pravico do evtanazije, oziroma vsaj asistiranega samomora, če že kaj več ta trenutek ne gre skozi. In zdaj mu je na živec stopil Aleš Primc, ki je bliskovito zbral podpise za začetek referendumskega postopka na “njegov” zakon in Pleterski si ne dela utvar, da mu bo uspelo zbrati tudi 40 tisoč podpisov za sam referendum …

Tako je svoje tokratni komentar začel Rok Čakš. V celoti si ga lahko preberete na spletnih straneh spletnega časnika Zanima.me.

Rok Čakš

komentarpolitikadružbaevtanazijasamomor

Pojdite in učite

VEČ ...|17. 8. 2025
Dvajset let akcije Za srce Afrike

Ob dvajsetletnici akcije Za srce Afrike, sta se darovalcem in Slovenski Karitas zahvalili misijonarki sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič. 

Dvajset let akcije Za srce Afrike

Ob dvajsetletnici akcije Za srce Afrike, sta se darovalcem in Slovenski Karitas zahvalili misijonarki sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič. 

duhovnostmisijonBurundi. s. Vesna Hitis. Bogdana Kavčič

Pojdite in učite

Dvajset let akcije Za srce Afrike

Ob dvajsetletnici akcije Za srce Afrike, sta se darovalcem in Slovenski Karitas zahvalili misijonarki sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič. 

VEČ ...|17. 8. 2025
Dvajset let akcije Za srce Afrike

Ob dvajsetletnici akcije Za srce Afrike, sta se darovalcem in Slovenski Karitas zahvalili misijonarki sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič. 

Jure Sešek

duhovnostmisijonBurundi. s. Vesna Hitis. Bogdana Kavčič

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 8. 2025
Bliža se 31. mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas

Od 18. do 22. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala že 31. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas z geslom: Vrata upanja. Projekt Umetniki za karitas, ki ga že 31 let izvaja Škofijska karitas Koper, nam je predstavila koordinatorka projekta Marjana Plesničar Jezeršek.

Bliža se 31. mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas

Od 18. do 22. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala že 31. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas z geslom: Vrata upanja. Projekt Umetniki za karitas, ki ga že 31 let izvaja Škofijska karitas Koper, nam je predstavila koordinatorka projekta Marjana Plesničar Jezeršek.

kulturalikovna umetnostUmetniki za karitasMarjana Plesničar Jezeršek

Kulturni utrinki

Bliža se 31. mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas

Od 18. do 22. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala že 31. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas z geslom: Vrata upanja. Projekt Umetniki za karitas, ki ga že 31 let izvaja Škofijska karitas Koper, nam je predstavila koordinatorka projekta Marjana Plesničar Jezeršek.

VEČ ...|13. 8. 2025
Bliža se 31. mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas

Od 18. do 22. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala že 31. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas z geslom: Vrata upanja. Projekt Umetniki za karitas, ki ga že 31 let izvaja Škofijska karitas Koper, nam je predstavila koordinatorka projekta Marjana Plesničar Jezeršek.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostUmetniki za karitasMarjana Plesničar Jezeršek

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 8. 2025
Kitarski festival v Iserlohnu - Umrla Zora Tavčar

Med 27. julijem in 2. avgustom je v nemškem mestu Iserlohn potekal 33. mednarodni kitarski festival. Zmagovalca letošnjega tekmovanja sta Duo Chameleon, ki ga sestavljata slovenski kitarist Leon Ravnikar in poljski kitarist Kamil Aniol, drugo mesto pa je osvojil slovenski Duo AdArt, v katerem igrata Ana Gorjanc in Staš Čakš. V večnost je odšla pesnica, pisateljica, esejistka, prevajalka, urednica in profesorica slovenščine Zora Tavčar, življenjska sopotnica pokojnega pisatelja Alojza Rebula. Poklonili se ji bomo tudi v naši oddaji o kulturi, še posebej zato, ker bo njen pogreb (jutri) v torek, 12. avgusta.

Kitarski festival v Iserlohnu - Umrla Zora Tavčar

Med 27. julijem in 2. avgustom je v nemškem mestu Iserlohn potekal 33. mednarodni kitarski festival. Zmagovalca letošnjega tekmovanja sta Duo Chameleon, ki ga sestavljata slovenski kitarist Leon Ravnikar in poljski kitarist Kamil Aniol, drugo mesto pa je osvojil slovenski Duo AdArt, v katerem igrata Ana Gorjanc in Staš Čakš. V večnost je odšla pesnica, pisateljica, esejistka, prevajalka, urednica in profesorica slovenščine Zora Tavčar, življenjska sopotnica pokojnega pisatelja Alojza Rebula. Poklonili se ji bomo tudi v naši oddaji o kulturi, še posebej zato, ker bo njen pogreb (jutri) v torek, 12. avgusta.

kulturaliteraturaglasbaZora TavčarDuo ChameleonLeon RavnikarKamil AniolDuo AdArtAna GorjancStaš Čakš.

Kulturni utrinki

Kitarski festival v Iserlohnu - Umrla Zora Tavčar

Med 27. julijem in 2. avgustom je v nemškem mestu Iserlohn potekal 33. mednarodni kitarski festival. Zmagovalca letošnjega tekmovanja sta Duo Chameleon, ki ga sestavljata slovenski kitarist Leon Ravnikar in poljski kitarist Kamil Aniol, drugo mesto pa je osvojil slovenski Duo AdArt, v katerem igrata Ana Gorjanc in Staš Čakš. V večnost je odšla pesnica, pisateljica, esejistka, prevajalka, urednica in profesorica slovenščine Zora Tavčar, življenjska sopotnica pokojnega pisatelja Alojza Rebula. Poklonili se ji bomo tudi v naši oddaji o kulturi, še posebej zato, ker bo njen pogreb (jutri) v torek, 12. avgusta.

VEČ ...|11. 8. 2025
Kitarski festival v Iserlohnu - Umrla Zora Tavčar

Med 27. julijem in 2. avgustom je v nemškem mestu Iserlohn potekal 33. mednarodni kitarski festival. Zmagovalca letošnjega tekmovanja sta Duo Chameleon, ki ga sestavljata slovenski kitarist Leon Ravnikar in poljski kitarist Kamil Aniol, drugo mesto pa je osvojil slovenski Duo AdArt, v katerem igrata Ana Gorjanc in Staš Čakš. V večnost je odšla pesnica, pisateljica, esejistka, prevajalka, urednica in profesorica slovenščine Zora Tavčar, življenjska sopotnica pokojnega pisatelja Alojza Rebula. Poklonili se ji bomo tudi v naši oddaji o kulturi, še posebej zato, ker bo njen pogreb (jutri) v torek, 12. avgusta.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaglasbaZora TavčarDuo ChameleonLeon RavnikarKamil AniolDuo AdArtAna GorjancStaš Čakš.

Komentar Zanima.me

VEČ ...|4. 8. 2025
Rok Čakš: Ni prostora za starce

Čakš ostro kritizira uzakonitev asistiranega samomora v Sloveniji, ki naj bi bil le navidezno human korak. Po mnenju avtorja gre za ideološko potezo, ki odpira vrata zlorabam in pritiskom na starejše, da se umaknejo iz družbe. Zaskrbljenost izražajo različni strokovnjaki: zdravniki opozarjajo na kršitev temeljne etike, psihologi na spremembo odnosa do smrti, ekonomisti pa na možno zmanjšanje vlaganj v paliativno oskrbo. Kot ključni problem Rok Čakš izpostavi normalizacijo misli, da po »produktivnem« obdobju življenje izgubi vrednost. Uzakonitev naj bi bila sprejeta mimo volje večine starejših, ki jo najbolj zadeva.

Rok Čakš: Ni prostora za starce

Čakš ostro kritizira uzakonitev asistiranega samomora v Sloveniji, ki naj bi bil le navidezno human korak. Po mnenju avtorja gre za ideološko potezo, ki odpira vrata zlorabam in pritiskom na starejše, da se umaknejo iz družbe. Zaskrbljenost izražajo različni strokovnjaki: zdravniki opozarjajo na kršitev temeljne etike, psihologi na spremembo odnosa do smrti, ekonomisti pa na možno zmanjšanje vlaganj v paliativno oskrbo. Kot ključni problem Rok Čakš izpostavi normalizacijo misli, da po »produktivnem« obdobju življenje izgubi vrednost. Uzakonitev naj bi bila sprejeta mimo volje večine starejših, ki jo najbolj zadeva.

komentarpolitikadružbaevtanazijazakon o asistiranem samomoru

Komentar Zanima.me

Rok Čakš: Ni prostora za starce

Čakš ostro kritizira uzakonitev asistiranega samomora v Sloveniji, ki naj bi bil le navidezno human korak. Po mnenju avtorja gre za ideološko potezo, ki odpira vrata zlorabam in pritiskom na starejše, da se umaknejo iz družbe. Zaskrbljenost izražajo različni strokovnjaki: zdravniki opozarjajo na kršitev temeljne etike, psihologi na spremembo odnosa do smrti, ekonomisti pa na možno zmanjšanje vlaganj v paliativno oskrbo. Kot ključni problem Rok Čakš izpostavi normalizacijo misli, da po »produktivnem« obdobju življenje izgubi vrednost. Uzakonitev naj bi bila sprejeta mimo volje večine starejših, ki jo najbolj zadeva.

VEČ ...|4. 8. 2025
Rok Čakš: Ni prostora za starce

Čakš ostro kritizira uzakonitev asistiranega samomora v Sloveniji, ki naj bi bil le navidezno human korak. Po mnenju avtorja gre za ideološko potezo, ki odpira vrata zlorabam in pritiskom na starejše, da se umaknejo iz družbe. Zaskrbljenost izražajo različni strokovnjaki: zdravniki opozarjajo na kršitev temeljne etike, psihologi na spremembo odnosa do smrti, ekonomisti pa na možno zmanjšanje vlaganj v paliativno oskrbo. Kot ključni problem Rok Čakš izpostavi normalizacijo misli, da po »produktivnem« obdobju življenje izgubi vrednost. Uzakonitev naj bi bila sprejeta mimo volje večine starejših, ki jo najbolj zadeva.

Rok Čakš

komentarpolitikadružbaevtanazijazakon o asistiranem samomoru

Pojdite in učite

VEČ ...|20. 7. 2025
Pedro Opeka o novi šoli

Gostili smo tajnika Misijonskega središča Janka Pirca in sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe. Pred tedni sta sklenila obisk Madagaskarja. Vprašali smo ju, če sta na srečanjih s slovenskimi misijonarji dobila kako novo idejo za akcije, ki tečejo v Sloveniji in utrjujejo vezi med domovino in misijoni.

Pedro Opeka o novi šoli

Gostili smo tajnika Misijonskega središča Janka Pirca in sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe. Pred tedni sta sklenila obisk Madagaskarja. Vprašali smo ju, če sta na srečanjih s slovenskimi misijonarji dobila kako novo idejo za akcije, ki tečejo v Sloveniji in utrjujejo vezi med domovino in misijoni.

duhovnostmisijonMadagaskarJana LampeJanko Pirc

Pojdite in učite

Pedro Opeka o novi šoli

Gostili smo tajnika Misijonskega središča Janka Pirca in sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe. Pred tedni sta sklenila obisk Madagaskarja. Vprašali smo ju, če sta na srečanjih s slovenskimi misijonarji dobila kako novo idejo za akcije, ki tečejo v Sloveniji in utrjujejo vezi med domovino in misijoni.

VEČ ...|20. 7. 2025
Pedro Opeka o novi šoli

Gostili smo tajnika Misijonskega središča Janka Pirca in sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe. Pred tedni sta sklenila obisk Madagaskarja. Vprašali smo ju, če sta na srečanjih s slovenskimi misijonarji dobila kako novo idejo za akcije, ki tečejo v Sloveniji in utrjujejo vezi med domovino in misijoni.

Jure Sešek

duhovnostmisijonMadagaskarJana LampeJanko Pirc

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 7. 2025
Pogovor z evropsko poslanko Romano Tomc o resoluciji o žrtvah komunizma – moralna zmaga v Evropskem parlamentu

Evropski parlament je z veliko večino glasov sprejel pomembno resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Pobudnica resolucije je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke, Romana Tomc, ki je v pogovoru za Radio Ognjišče podrobneje predstavila ozadje nastanka dokumenta in njegov pomen.

Pogovor z evropsko poslanko Romano Tomc o resoluciji o žrtvah komunizma – moralna zmaga v Evropskem parlamentu

Evropski parlament je z veliko večino glasov sprejel pomembno resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Pobudnica resolucije je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke, Romana Tomc, ki je v pogovoru za Radio Ognjišče podrobneje predstavila ozadje nastanka dokumenta in njegov pomen.

infopolitikaevropski parlamentpogovorromana tomckomunizem

Informativni prispevki

Pogovor z evropsko poslanko Romano Tomc o resoluciji o žrtvah komunizma – moralna zmaga v Evropskem parlamentu

Evropski parlament je z veliko večino glasov sprejel pomembno resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Pobudnica resolucije je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke, Romana Tomc, ki je v pogovoru za Radio Ognjišče podrobneje predstavila ozadje nastanka dokumenta in njegov pomen.

VEČ ...|15. 7. 2025
Pogovor z evropsko poslanko Romano Tomc o resoluciji o žrtvah komunizma – moralna zmaga v Evropskem parlamentu

Evropski parlament je z veliko večino glasov sprejel pomembno resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Pobudnica resolucije je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke, Romana Tomc, ki je v pogovoru za Radio Ognjišče podrobneje predstavila ozadje nastanka dokumenta in njegov pomen.

Radio Ognjišče

infopolitikaevropski parlamentpogovorromana tomckomunizem

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 8. 2025
Mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Z njim smo govorili o več temah, ki so zaznamovale to poletje. Najprej smo izpostavili tisoče otrok, ki so obiskovali oratorije na cerkvenih dvoriščih, kaj je nedvomno znamenje tihega zaupanja v vzgojno vlogo Cerkve. Ob tem smo se spomnili tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne in se vprašali, ali res ne znamo brez vojne v Evropi in v Sveti deželi? 

Mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Z njim smo govorili o več temah, ki so zaznamovale to poletje. Najprej smo izpostavili tisoče otrok, ki so obiskovali oratorije na cerkvenih dvoriščih, kaj je nedvomno znamenje tihega zaupanja v vzgojno vlogo Cerkve. Ob tem smo se spomnili tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne in se vprašali, ali res ne znamo brez vojne v Evropi in v Sveti deželi? 

Radio Ognjišče

politikaBranko Cestnik

Komentar tedna

VEČ ...|29. 8. 2025
Alenka Brovč: Novo šolsko leto naj bo čas za SREČAnja

V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši. Naj bo leto, ko bo šola prostor srečanja, ne le informacij. Naj bo leto 2025/2026 leto, v katerem bomo vsakemu otroku znali reči: »Zmoreš. Verjamem vate.« In leto, v katerem bomo znali tudi sami sebi reči: »Zmorem. Verjamem vase.«

Komentar je pripravila Alenka Brovč, univ. dipl. ped. in prof. slov. ter članica DKPS.

Alenka Brovč: Novo šolsko leto naj bo čas za SREČAnja

V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši. Naj bo leto, ko bo šola prostor srečanja, ne le informacij. Naj bo leto 2025/2026 leto, v katerem bomo vsakemu otroku znali reči: »Zmoreš. Verjamem vate.« In leto, v katerem bomo znali tudi sami sebi reči: »Zmorem. Verjamem vase.«

Komentar je pripravila Alenka Brovč, univ. dipl. ped. in prof. slov. ter članica DKPS.

Alenka Brovč

komentardružbaizobraževanje

Naš pogled

VEČ ...|26. 8. 2025
Tone Gorjup: Pred vročo politično jesenjo

Pred vrati je vroča politična jesen z medijsko vojno, v kateri bo vladajoča stran poskušala dokazati, da je izpolnila svoje obljube, da živimo bolje kot smo pred tremi leti; da smo gospodarsko ena najuspešnejših držav; da smo si povrnili ugled v svetu in da je Slovenija danes država, ki Evropi vliva upanje, kot je pred meseci dejal premier Golob. A nekateri opozarjajo, da glede na občutno višje davčne dajatve, državljani nikakor ne občutimo boljših storitev. In še nekaj o zdravstvu, zastojih na cesti, popoplavni obnovi, reševanju Palestinskega vprašanja ...

Tone Gorjup: Pred vročo politično jesenjo

Pred vrati je vroča politična jesen z medijsko vojno, v kateri bo vladajoča stran poskušala dokazati, da je izpolnila svoje obljube, da živimo bolje kot smo pred tremi leti; da smo gospodarsko ena najuspešnejših držav; da smo si povrnili ugled v svetu in da je Slovenija danes država, ki Evropi vliva upanje, kot je pred meseci dejal premier Golob. A nekateri opozarjajo, da glede na občutno višje davčne dajatve, državljani nikakor ne občutimo boljših storitev. In še nekaj o zdravstvu, zastojih na cesti, popoplavni obnovi, reševanju Palestinskega vprašanja ...

Tone Gorjup

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|30. 8. 2025
Zavetni šotor

Dva beduinska mladeniča sta se sporekla in stepla. Sredi pretepa je eden od fantov izvlekel nož in zabodel drugega v prsi. V strahu in grozi je ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Zavetni šotor

Dva beduinska mladeniča sta se sporekla in stepla. Sredi pretepa je eden od fantov izvlekel nož in zabodel drugega v prsi. V strahu in grozi je ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|27. 8. 2025
O pomenu kakovostne paliativne oskrbe in podpore žalujočim

Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne  oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.

O pomenu kakovostne paliativne oskrbe in podpore žalujočim

Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne  oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|30. 8. 2025
Pred 22. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, berili in evangelij, ki so izbrani za 22. nedeljo med letom. Sledil je duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak in molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov novega šolskega in veroučnega leta. Mariji v čast smo zapeli lavretanske litanije in se z molitvijo izročili v njeno varstvo.

Pred 22. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, berili in evangelij, ki so izbrani za 22. nedeljo med letom. Sledil je duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak in molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov novega šolskega in veroučnega leta. Mariji v čast smo zapeli lavretanske litanije in se z molitvijo izročili v njeno varstvo.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|30. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|30. 8. 2025
Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|30. 8. 2025
Vstop v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času. 

Vstop v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnost