Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|22. 9. 2022
Družbena inovatorka

V oddaji Ni meje za dobre ideje smo v pogovoru z Lenko Puh spoznali njeno delo družbene inovatorke. 

Družbena inovatorka

V oddaji Ni meje za dobre ideje smo v pogovoru z Lenko Puh spoznali njeno delo družbene inovatorke. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Družbena inovatorka

V oddaji Ni meje za dobre ideje smo v pogovoru z Lenko Puh spoznali njeno delo družbene inovatorke. 

VEČ ...|22. 9. 2022
Družbena inovatorka

V oddaji Ni meje za dobre ideje smo v pogovoru z Lenko Puh spoznali njeno delo družbene inovatorke. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 9. 2022
Guerila - inovativna vinogradniška zgodba

Na praznični dan malega šmarna smo spoznali Zmaga Petriča, inovativnega moža iz Planine nad Ajdovščino. Z njim smo se srečali na romarsko-kolesarski poti, in se navduševali nad zgodbo njegovih vin pod blagovno znamko Guerila

Guerila - inovativna vinogradniška zgodba

Na praznični dan malega šmarna smo spoznali Zmaga Petriča, inovativnega moža iz Planine nad Ajdovščino. Z njim smo se srečali na romarsko-kolesarski poti, in se navduševali nad zgodbo njegovih vin pod blagovno znamko Guerila

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Guerila - inovativna vinogradniška zgodba

Na praznični dan malega šmarna smo spoznali Zmaga Petriča, inovativnega moža iz Planine nad Ajdovščino. Z njim smo se srečali na romarsko-kolesarski poti, in se navduševali nad zgodbo njegovih vin pod blagovno znamko Guerila

VEČ ...|8. 9. 2022
Guerila - inovativna vinogradniška zgodba

Na praznični dan malega šmarna smo spoznali Zmaga Petriča, inovativnega moža iz Planine nad Ajdovščino. Z njim smo se srečali na romarsko-kolesarski poti, in se navduševali nad zgodbo njegovih vin pod blagovno znamko Guerila

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|1. 9. 2022
Fundacija Aljažev kraj

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo slišali opis Fundacije Aljažev kraj, kjer so razvili več inovativnih idej, med zadnjimi Aljaževo malico. Morda jo kdo povzame za popestritev šolskih obrokov, pogovarjali smo se z Alenko Mirtič Dolenec

Fundacija Aljažev kraj

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo slišali opis Fundacije Aljažev kraj, kjer so razvili več inovativnih idej, med zadnjimi Aljaževo malico. Morda jo kdo povzame za popestritev šolskih obrokov, pogovarjali smo se z Alenko Mirtič Dolenec

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Fundacija Aljažev kraj

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo slišali opis Fundacije Aljažev kraj, kjer so razvili več inovativnih idej, med zadnjimi Aljaževo malico. Morda jo kdo povzame za popestritev šolskih obrokov, pogovarjali smo se z Alenko Mirtič Dolenec

VEČ ...|1. 9. 2022
Fundacija Aljažev kraj

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo slišali opis Fundacije Aljažev kraj, kjer so razvili več inovativnih idej, med zadnjimi Aljaževo malico. Morda jo kdo povzame za popestritev šolskih obrokov, pogovarjali smo se z Alenko Mirtič Dolenec

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 8. 2022
Kibernetska varnost kot dobra karierna priložnost

V Portorožu so sredi avgusta pripravili izobraževalni Tabor za mlade o informacijski varnosti, s tem so jih pripravljali za sodelovanje na Evropskem tekmovanju iz kibernetske varnosti septembra 2022 na Dunaju. Ideja je spodbuditi mlade k poklicnemu usmerjanju na področju kibernetske varnosti in jih s tem uvesti v karierne priložnosti, saj strovnjakov s tega področja primanjkuje. Govorili smo z Gregorjem Spagnolo.    

Kibernetska varnost kot dobra karierna priložnost

V Portorožu so sredi avgusta pripravili izobraževalni Tabor za mlade o informacijski varnosti, s tem so jih pripravljali za sodelovanje na Evropskem tekmovanju iz kibernetske varnosti septembra 2022 na Dunaju. Ideja je spodbuditi mlade k poklicnemu usmerjanju na področju kibernetske varnosti in jih s tem uvesti v karierne priložnosti, saj strovnjakov s tega področja primanjkuje. Govorili smo z Gregorjem Spagnolo.    

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

Kibernetska varnost kot dobra karierna priložnost

V Portorožu so sredi avgusta pripravili izobraževalni Tabor za mlade o informacijski varnosti, s tem so jih pripravljali za sodelovanje na Evropskem tekmovanju iz kibernetske varnosti septembra 2022 na Dunaju. Ideja je spodbuditi mlade k poklicnemu usmerjanju na področju kibernetske varnosti in jih s tem uvesti v karierne priložnosti, saj strovnjakov s tega področja primanjkuje. Govorili smo z Gregorjem Spagnolo.    

VEČ ...|18. 8. 2022
Kibernetska varnost kot dobra karierna priložnost

V Portorožu so sredi avgusta pripravili izobraževalni Tabor za mlade o informacijski varnosti, s tem so jih pripravljali za sodelovanje na Evropskem tekmovanju iz kibernetske varnosti septembra 2022 na Dunaju. Ideja je spodbuditi mlade k poklicnemu usmerjanju na področju kibernetske varnosti in jih s tem uvesti v karierne priložnosti, saj strovnjakov s tega področja primanjkuje. Govorili smo z Gregorjem Spagnolo.    

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|11. 8. 2022
Kompostnik za čistejše oceane

Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav. 

Kompostnik za čistejše oceane

Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvonaravainovativnost

Ni meje za dobre ideje

Kompostnik za čistejše oceane

Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav. 

VEČ ...|11. 8. 2022
Kompostnik za čistejše oceane

Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvonaravainovativnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 8. 2022
Papir in embalaža iz invazivnih rastlin

Na Inštitutu za celulozo in papir že vrsto let raziskujejo inovativno idejo, kako invazivne rastline, namesto, da bi jih le uničevali, umestiti v krožno gospodarstvo. Prišli so na izvrstno idejo, da bi iz njih izdelovali papir in začeli so se poizkusi.  Pogovarjali smo se z direktorjem Inštituta, dr. Davidom Ravnjakom

Papir in embalaža iz invazivnih rastlin

Na Inštitutu za celulozo in papir že vrsto let raziskujejo inovativno idejo, kako invazivne rastline, namesto, da bi jih le uničevali, umestiti v krožno gospodarstvo. Prišli so na izvrstno idejo, da bi iz njih izdelovali papir in začeli so se poizkusi.  Pogovarjali smo se z direktorjem Inštituta, dr. Davidom Ravnjakom

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Papir in embalaža iz invazivnih rastlin

Na Inštitutu za celulozo in papir že vrsto let raziskujejo inovativno idejo, kako invazivne rastline, namesto, da bi jih le uničevali, umestiti v krožno gospodarstvo. Prišli so na izvrstno idejo, da bi iz njih izdelovali papir in začeli so se poizkusi.  Pogovarjali smo se z direktorjem Inštituta, dr. Davidom Ravnjakom

VEČ ...|4. 8. 2022
Papir in embalaža iz invazivnih rastlin

Na Inštitutu za celulozo in papir že vrsto let raziskujejo inovativno idejo, kako invazivne rastline, namesto, da bi jih le uničevali, umestiti v krožno gospodarstvo. Prišli so na izvrstno idejo, da bi iz njih izdelovali papir in začeli so se poizkusi.  Pogovarjali smo se z direktorjem Inštituta, dr. Davidom Ravnjakom

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 7. 2022
Inovacije na področju umetne inteligence

Stalno predstavništvo Slovenije pri ZN v New Yorku in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) sta organizirala stranski dogodek na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj (HLPF 2022). Na dogodku sta bila predstavljena tudi nov razpis IRCAI 2022 TOP 100, mednarodni seznam rešitev umetne inteligence na področju ciljev trajnostnega razvoja, ter predlog novega UNESCO okvirja za inovacije v umetni inteligenci. Pogovarjali smo se z Mihajelo Črnko. Seznam stotih projektov, ki rešujejo probleme, povezane s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov z uporabo umetne inteligence, iz vseh petih geografskih regij: Afrike, Evrope in Amerike, Azije in Pacifika ter Bližnjega vzhoda. To so uporabne rešitve, ki lahko verodostojno rešijo problem v resničnem življenju v razvoju s premišljenim poudarkom na etiki.

Inovacije na področju umetne inteligence

Stalno predstavništvo Slovenije pri ZN v New Yorku in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) sta organizirala stranski dogodek na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj (HLPF 2022). Na dogodku sta bila predstavljena tudi nov razpis IRCAI 2022 TOP 100, mednarodni seznam rešitev umetne inteligence na področju ciljev trajnostnega razvoja, ter predlog novega UNESCO okvirja za inovacije v umetni inteligenci. Pogovarjali smo se z Mihajelo Črnko. Seznam stotih projektov, ki rešujejo probleme, povezane s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov z uporabo umetne inteligence, iz vseh petih geografskih regij: Afrike, Evrope in Amerike, Azije in Pacifika ter Bližnjega vzhoda. To so uporabne rešitve, ki lahko verodostojno rešijo problem v resničnem življenju v razvoju s premišljenim poudarkom na etiki.

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

Inovacije na področju umetne inteligence

Stalno predstavništvo Slovenije pri ZN v New Yorku in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) sta organizirala stranski dogodek na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj (HLPF 2022). Na dogodku sta bila predstavljena tudi nov razpis IRCAI 2022 TOP 100, mednarodni seznam rešitev umetne inteligence na področju ciljev trajnostnega razvoja, ter predlog novega UNESCO okvirja za inovacije v umetni inteligenci. Pogovarjali smo se z Mihajelo Črnko. Seznam stotih projektov, ki rešujejo probleme, povezane s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov z uporabo umetne inteligence, iz vseh petih geografskih regij: Afrike, Evrope in Amerike, Azije in Pacifika ter Bližnjega vzhoda. To so uporabne rešitve, ki lahko verodostojno rešijo problem v resničnem življenju v razvoju s premišljenim poudarkom na etiki.

VEČ ...|14. 7. 2022
Inovacije na področju umetne inteligence

Stalno predstavništvo Slovenije pri ZN v New Yorku in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) sta organizirala stranski dogodek na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj (HLPF 2022). Na dogodku sta bila predstavljena tudi nov razpis IRCAI 2022 TOP 100, mednarodni seznam rešitev umetne inteligence na področju ciljev trajnostnega razvoja, ter predlog novega UNESCO okvirja za inovacije v umetni inteligenci. Pogovarjali smo se z Mihajelo Črnko. Seznam stotih projektov, ki rešujejo probleme, povezane s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov z uporabo umetne inteligence, iz vseh petih geografskih regij: Afrike, Evrope in Amerike, Azije in Pacifika ter Bližnjega vzhoda. To so uporabne rešitve, ki lahko verodostojno rešijo problem v resničnem življenju v razvoju s premišljenim poudarkom na etiki.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|30. 6. 2022
Branko Meh: Nadgradite svoje znanje in veščine z nazivom Mojstrica - Mojster

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome dvestopetnajstim novim mojstricam in mojstrom kar treh generacij. Zbornica že od leta 2000 skrbi, da mojstrstvo ne zamre ter da se vez med tradicijo in prihodnostjo ne pretrga. Novodobne mojstrice in mojstri združujejo tradicionalne veščine in znanja s sodobnimi tehnologijami ter pristopi v obrtnih dejavnostih, kar jim zagotavlja boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, podjetjem pa konkurenčno prednost v posamezni dejavnosti. Govorili smo s predsednikom Obrtno - podjetniške zbornice Brankom Mehom. Med novimi mojstri je daleč največ mojstrov strojnih instalacij, sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinštalaterski mojstri, tesarski mojstri, zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri in čebelarski mojstri, po nekaj predstavnikov je avtokleparskih mojstrov, mojstrov preoblikovalcev kovin, pekovskih mojstrov, avtoličarskih mojstrov in pečarskih mojstrov, diplome pa so prejeli tudi mojster elektronik, mojster oblikovalec kovin, mojster telekomunikacij, fotografski mojster, kamnoseški mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, vrtnarski mojster in  kuharski mojster.

Branko Meh: Nadgradite svoje znanje in veščine z nazivom Mojstrica - Mojster

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome dvestopetnajstim novim mojstricam in mojstrom kar treh generacij. Zbornica že od leta 2000 skrbi, da mojstrstvo ne zamre ter da se vez med tradicijo in prihodnostjo ne pretrga. Novodobne mojstrice in mojstri združujejo tradicionalne veščine in znanja s sodobnimi tehnologijami ter pristopi v obrtnih dejavnostih, kar jim zagotavlja boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, podjetjem pa konkurenčno prednost v posamezni dejavnosti. Govorili smo s predsednikom Obrtno - podjetniške zbornice Brankom Mehom. Med novimi mojstri je daleč največ mojstrov strojnih instalacij, sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinštalaterski mojstri, tesarski mojstri, zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri in čebelarski mojstri, po nekaj predstavnikov je avtokleparskih mojstrov, mojstrov preoblikovalcev kovin, pekovskih mojstrov, avtoličarskih mojstrov in pečarskih mojstrov, diplome pa so prejeli tudi mojster elektronik, mojster oblikovalec kovin, mojster telekomunikacij, fotografski mojster, kamnoseški mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, vrtnarski mojster in  kuharski mojster.

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

Branko Meh: Nadgradite svoje znanje in veščine z nazivom Mojstrica - Mojster

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome dvestopetnajstim novim mojstricam in mojstrom kar treh generacij. Zbornica že od leta 2000 skrbi, da mojstrstvo ne zamre ter da se vez med tradicijo in prihodnostjo ne pretrga. Novodobne mojstrice in mojstri združujejo tradicionalne veščine in znanja s sodobnimi tehnologijami ter pristopi v obrtnih dejavnostih, kar jim zagotavlja boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, podjetjem pa konkurenčno prednost v posamezni dejavnosti. Govorili smo s predsednikom Obrtno - podjetniške zbornice Brankom Mehom. Med novimi mojstri je daleč največ mojstrov strojnih instalacij, sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinštalaterski mojstri, tesarski mojstri, zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri in čebelarski mojstri, po nekaj predstavnikov je avtokleparskih mojstrov, mojstrov preoblikovalcev kovin, pekovskih mojstrov, avtoličarskih mojstrov in pečarskih mojstrov, diplome pa so prejeli tudi mojster elektronik, mojster oblikovalec kovin, mojster telekomunikacij, fotografski mojster, kamnoseški mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, vrtnarski mojster in  kuharski mojster.

VEČ ...|30. 6. 2022
Branko Meh: Nadgradite svoje znanje in veščine z nazivom Mojstrica - Mojster

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome dvestopetnajstim novim mojstricam in mojstrom kar treh generacij. Zbornica že od leta 2000 skrbi, da mojstrstvo ne zamre ter da se vez med tradicijo in prihodnostjo ne pretrga. Novodobne mojstrice in mojstri združujejo tradicionalne veščine in znanja s sodobnimi tehnologijami ter pristopi v obrtnih dejavnostih, kar jim zagotavlja boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, podjetjem pa konkurenčno prednost v posamezni dejavnosti. Govorili smo s predsednikom Obrtno - podjetniške zbornice Brankom Mehom. Med novimi mojstri je daleč največ mojstrov strojnih instalacij, sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinštalaterski mojstri, tesarski mojstri, zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri in čebelarski mojstri, po nekaj predstavnikov je avtokleparskih mojstrov, mojstrov preoblikovalcev kovin, pekovskih mojstrov, avtoličarskih mojstrov in pečarskih mojstrov, diplome pa so prejeli tudi mojster elektronik, mojster oblikovalec kovin, mojster telekomunikacij, fotografski mojster, kamnoseški mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, vrtnarski mojster in  kuharski mojster.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružba

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 10. 2022
Vnovična izvolitev senatorke Rojc, državno odlikovanje za p. Krizologa

O 20. Koroških kulturnih dnevih na Primorskem nam je več povedal poslovodja Krščanske kulturne zveze iz Celovca Martin Kuchling, o fotografskem natečaju Svetovnega slovenskega kongresa smo se pogovarjali s Sonjo Avguštin Čampa, o bralno-risalnem natečaju Rafaelove družbe pa z Anamarijo Rajk. Slišali ste še o državnem odlikovanju za slovenskega duhovnika v New Yorku, p. Krizloga, Martina Cimermana, oddajo pa smo začeli z novico o vnovični izvolitvi rojakinje Tatjane Rojc v rimski senat. 

Vnovična izvolitev senatorke Rojc, državno odlikovanje za p. Krizologa

O 20. Koroških kulturnih dnevih na Primorskem nam je več povedal poslovodja Krščanske kulturne zveze iz Celovca Martin Kuchling, o fotografskem natečaju Svetovnega slovenskega kongresa smo se pogovarjali s Sonjo Avguštin Čampa, o bralno-risalnem natečaju Rafaelove družbe pa z Anamarijo Rajk. Slišali ste še o državnem odlikovanju za slovenskega duhovnika v New Yorku, p. Krizloga, Martina Cimermana, oddajo pa smo začeli z novico o vnovični izvolitvi rojakinje Tatjane Rojc v rimski senat. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Dogodki

VEČ ...|4. 10. 2022
Silva Matos: Ganjeni smo, da smo še vedno skupaj!

V tistih političnih časih komunizma ni bilo predvideno, da bi se verni zakonci organizirali v skupine. Odločitev, da smo se začeli zbirati po naših domovih, je bila modra. Sprejeli smo določen način delovanja skupin. To se je v petih desetletjih izkazalo kot prava odločitev in trdna podlaga za dobro delovanje zakonskih skupin, je na letnem srečanju zakonskih skupin Najina pot povedala Silva Matos.

Silva Matos: Ganjeni smo, da smo še vedno skupaj!

V tistih političnih časih komunizma ni bilo predvideno, da bi se verni zakonci organizirali v skupine. Odločitev, da smo se začeli zbirati po naših domovih, je bila modra. Sprejeli smo določen način delovanja skupin. To se je v petih desetletjih izkazalo kot prava odločitev in trdna podlaga za dobro delovanje zakonskih skupin, je na letnem srečanju zakonskih skupin Najina pot povedala Silva Matos.

Radio Ognjišče

zakondružinanajina pot

Moja zgodba

VEČ ...|2. 10. 2022
Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 1. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. V Moji zgodbi ob 20.h je bila na sporedu prva od dveh oddaj v kateri lahko prisluhnete, kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja. Razstavo sta predstavila avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 1. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. V Moji zgodbi ob 20.h je bila na sporedu prva od dveh oddaj v kateri lahko prisluhnete, kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja. Razstavo sta predstavila avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

Jože Bartolj

spominšportAndreja Zupanec BajželjDomen KaučičV čevljih zmagovalcevSlovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki

Duhovna misel

VEČ ...|5. 10. 2022
Ne pusti nikogar stati na hladnem

Odpiraj svoje srce ljudem, ki jih srečuješ - in ne pusti nikogar stati na hladnem.

Ne pusti nikogar stati na hladnem

Odpiraj svoje srce ljudem, ki jih srečuješ - in ne pusti nikogar stati na hladnem.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|30. 9. 2022
Preprosto je sledil svojim sanjam in po dolgem prehodil Ameriko

Doživetja z res dolge poti je tokrat prinesel Oliver Tič oziroma Oli the walker. V treh letih je prehodil več kot 25 tisoč kilometrov od Patagonije na jugu do Aljaske na severu. Ob koncu letošnjega poletja se je vrnil v domov v Slovenske Konjice, kamor pa ni prišel sam. Prisluhnite zanimivim zgodbam svetovnega popotnika.

Preprosto je sledil svojim sanjam in po dolgem prehodil Ameriko

Doživetja z res dolge poti je tokrat prinesel Oliver Tič oziroma Oli the walker. V treh letih je prehodil več kot 25 tisoč kilometrov od Patagonije na jugu do Aljaske na severu. Ob koncu letošnjega poletja se je vrnil v domov v Slovenske Konjice, kamor pa ni prišel sam. Prisluhnite zanimivim zgodbam svetovnega popotnika.

Blaž Lesnik

pohodništvonaravapan americalong trailpogovor

Moja generacija

VEČ ...|5. 10. 2022
Vincencij in Nika

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Vincencij in Nika

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|5. 10. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|5. 10. 2022
Razmere v zdravstvu še naprej ostajajo negotove

Slišali boste, ali se ukrepi iz poleti sprejetega interventnega zakona že poznajo in kaj vse bi morala vključevati temeljita reforma, napovedana za leto 2024. V luči zamenjave bolnikov v celjski bolnišnici smo se dotaknili področja varnosti v zdravstvu in samega ozračja med tam zaposlenimi. Zanimalo nas bo tudi, kako resna grožnja ostaja novi koronavirus. Naši gostji sta bili predsednica Zdravniške zbornice Slovenije doktorica Bojana Beović in predstavnica Mladih zdravnikov Slovenije Polona Gams.

Razmere v zdravstvu še naprej ostajajo negotove

Slišali boste, ali se ukrepi iz poleti sprejetega interventnega zakona že poznajo in kaj vse bi morala vključevati temeljita reforma, napovedana za leto 2024. V luči zamenjave bolnikov v celjski bolnišnici smo se dotaknili področja varnosti v zdravstvu in samega ozračja med tam zaposlenimi. Zanimalo nas bo tudi, kako resna grožnja ostaja novi koronavirus. Naši gostji sta bili predsednica Zdravniške zbornice Slovenije doktorica Bojana Beović in predstavnica Mladih zdravnikov Slovenije Polona Gams.

Helena Škrlec

politikaživljenjezdravstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 10. 2022
Jerica Bukovec o zadnjem koncertu cikla Plečnik in A-Cappella 2022

Jerica Bukovec o zadnjem koncertu cikla Plečnik in A-Cappella 2022

Jože Bartolj

kulturaglasbaJerica BukovecPlečnik in A-capella