Dr. Marija Strojnik, astrofizičarka o inteligentni optični navigaciji

Marija Strojnik Scholl, slovenska astrofizičarka, se ukvarja z uporabo optične tehnike pri astronavtiki in raziskovanju vesolja. V svoji karieri je delovala v Združenih državah Amerike in Mehiki ter se v mednarodnem merilu umešča med priznane znanstvenice. Za razvoj navigacijskega sistema je leta 1996 kot prva ženska prejela nagrado Georgea W. Goddarda, ki jo podeljuje Mednarodno društvo za optiko in fotoniko (SPIE). Piše tudi za revijo Spika

5. 6. 2025
Dr. Marija Strojnik, astrofizičarka o inteligentni optični navigaciji

Marija Strojnik Scholl, slovenska astrofizičarka, se ukvarja z uporabo optične tehnike pri astronavtiki in raziskovanju vesolja. V svoji karieri je delovala v Združenih državah Amerike in Mehiki ter se v mednarodnem merilu umešča med priznane znanstvenice. Za razvoj navigacijskega sistema je leta 1996 kot prva ženska prejela nagrado Georgea W. Goddarda, ki jo podeljuje Mednarodno društvo za optiko in fotoniko (SPIE). Piše tudi za revijo Spika

Nataša Ličen

VEČ ...|5. 6. 2025
Dr. Marija Strojnik, astrofizičarka o inteligentni optični navigaciji

Marija Strojnik Scholl, slovenska astrofizičarka, se ukvarja z uporabo optične tehnike pri astronavtiki in raziskovanju vesolja. V svoji karieri je delovala v Združenih državah Amerike in Mehiki ter se v mednarodnem merilu umešča med priznane znanstvenice. Za razvoj navigacijskega sistema je leta 1996 kot prva ženska prejela nagrado Georgea W. Goddarda, ki jo podeljuje Mednarodno društvo za optiko in fotoniko (SPIE). Piše tudi za revijo Spika

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Računalniška roka CultArm3D, napreden robotski sistem za 3D digitalizacijo

Špela Petraš je opisala robotsko roko, visoko tehnološki sistem, ki omogoča poglobljene analize. Računalniška roka podjetja Verus Digital (znana kot CultArm3D) je napreden robotski sistem za 3D digitalizacijo. Z avtonomnim zajemanjem in visoko natančnostjo bistveno pohitri dokumentiranje ter analizo muzejskih predmetov in kulturne dediščine.

Računalniška roka CultArm3D, napreden robotski sistem za 3D digitalizacijo

Špela Petraš je opisala robotsko roko, visoko tehnološki sistem, ki omogoča poglobljene analize. Računalniška roka podjetja Verus Digital (znana kot CultArm3D) je napreden robotski sistem za 3D digitalizacijo. Z avtonomnim zajemanjem in visoko natančnostjo bistveno pohitri dokumentiranje ter analizo muzejskih predmetov in kulturne dediščine.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Računalniška roka CultArm3D, napreden robotski sistem za 3D digitalizacijo

Špela Petraš je opisala robotsko roko, visoko tehnološki sistem, ki omogoča poglobljene analize. Računalniška roka podjetja Verus Digital (znana kot CultArm3D) je napreden robotski sistem za 3D digitalizacijo. Z avtonomnim zajemanjem in visoko natančnostjo bistveno pohitri dokumentiranje ter analizo muzejskih predmetov in kulturne dediščine.

VEČ ...|9. 7. 2026
Računalniška roka CultArm3D, napreden robotski sistem za 3D digitalizacijo

Špela Petraš je opisala robotsko roko, visoko tehnološki sistem, ki omogoča poglobljene analize. Računalniška roka podjetja Verus Digital (znana kot CultArm3D) je napreden robotski sistem za 3D digitalizacijo. Z avtonomnim zajemanjem in visoko natančnostjo bistveno pohitri dokumentiranje ter analizo muzejskih predmetov in kulturne dediščine.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Konserviranje črnila

Bor Kolar Bačnik je kemik, mladi raziskovalec, ki se ukvarja s področjem konserviranja papirja, konkretneje s črnili. 

Konserviranje črnila

Bor Kolar Bačnik je kemik, mladi raziskovalec, ki se ukvarja s področjem konserviranja papirja, konkretneje s črnili. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Konserviranje črnila

Bor Kolar Bačnik je kemik, mladi raziskovalec, ki se ukvarja s področjem konserviranja papirja, konkretneje s črnili. 

VEČ ...|2. 7. 2026
Konserviranje črnila

Bor Kolar Bačnik je kemik, mladi raziskovalec, ki se ukvarja s področjem konserviranja papirja, konkretneje s črnili. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Podatkovni center FRIDA

FRIDA je prva akademska super računalniška infrastruktura v regiji z namestitvijo umetni inteligenci namenjenih grafičnih procesnih enot NVIDIA Blackwell generacije B200 in B300. Na področju umetne inteligence FRIDA prinaša dvakrat večjo učno zmogljivost in energijsko učinkovitost kot slovenski superračunalnik Vega, ki je primarno namenjen znanstvenim simulacijam. To je kakovostni preskok pri učenju in izvajanju sodobnih modelov UI, ki ga doslej v Sloveniji ni bilo. Visokozmogljiv podatkovni center FRIDA je tudi tehnično zanimiv, saj je zgrajen kot modularni kontejnerski podatkovni center, ki omogoča hibridno hlajenje, tj. zračno hlajenje in napredno tekočinsko hlajenje na čipih, kar je ključno za sodobne AI strežnike z zelo visokimi toplotnimi obremenitvami. Lastni podatkovni center zagotavlja računsko in podatkovno suverenost in omogoča varno obdelavo občutljivih podatkov, saj ti ne zapustijo fakultetne infrastrukture. FRIDA je namenjena predvsem umetni inteligenci in strojnemu učenju, velikim jezikovnim modelom, znanstvenemu računanju in obdelavi velikih podatkov, služila pa bo tako raziskovalcem in študentom na FRI UL kot tudi podjetjem.

Podatkovni center FRIDA

FRIDA je prva akademska super računalniška infrastruktura v regiji z namestitvijo umetni inteligenci namenjenih grafičnih procesnih enot NVIDIA Blackwell generacije B200 in B300. Na področju umetne inteligence FRIDA prinaša dvakrat večjo učno zmogljivost in energijsko učinkovitost kot slovenski superračunalnik Vega, ki je primarno namenjen znanstvenim simulacijam. To je kakovostni preskok pri učenju in izvajanju sodobnih modelov UI, ki ga doslej v Sloveniji ni bilo. Visokozmogljiv podatkovni center FRIDA je tudi tehnično zanimiv, saj je zgrajen kot modularni kontejnerski podatkovni center, ki omogoča hibridno hlajenje, tj. zračno hlajenje in napredno tekočinsko hlajenje na čipih, kar je ključno za sodobne AI strežnike z zelo visokimi toplotnimi obremenitvami. Lastni podatkovni center zagotavlja računsko in podatkovno suverenost in omogoča varno obdelavo občutljivih podatkov, saj ti ne zapustijo fakultetne infrastrukture. FRIDA je namenjena predvsem umetni inteligenci in strojnemu učenju, velikim jezikovnim modelom, znanstvenemu računanju in obdelavi velikih podatkov, služila pa bo tako raziskovalcem in študentom na FRI UL kot tudi podjetjem.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Podatkovni center FRIDA

FRIDA je prva akademska super računalniška infrastruktura v regiji z namestitvijo umetni inteligenci namenjenih grafičnih procesnih enot NVIDIA Blackwell generacije B200 in B300. Na področju umetne inteligence FRIDA prinaša dvakrat večjo učno zmogljivost in energijsko učinkovitost kot slovenski superračunalnik Vega, ki je primarno namenjen znanstvenim simulacijam. To je kakovostni preskok pri učenju in izvajanju sodobnih modelov UI, ki ga doslej v Sloveniji ni bilo. Visokozmogljiv podatkovni center FRIDA je tudi tehnično zanimiv, saj je zgrajen kot modularni kontejnerski podatkovni center, ki omogoča hibridno hlajenje, tj. zračno hlajenje in napredno tekočinsko hlajenje na čipih, kar je ključno za sodobne AI strežnike z zelo visokimi toplotnimi obremenitvami. Lastni podatkovni center zagotavlja računsko in podatkovno suverenost in omogoča varno obdelavo občutljivih podatkov, saj ti ne zapustijo fakultetne infrastrukture. FRIDA je namenjena predvsem umetni inteligenci in strojnemu učenju, velikim jezikovnim modelom, znanstvenemu računanju in obdelavi velikih podatkov, služila pa bo tako raziskovalcem in študentom na FRI UL kot tudi podjetjem.

VEČ ...|25. 6. 2026
Podatkovni center FRIDA

FRIDA je prva akademska super računalniška infrastruktura v regiji z namestitvijo umetni inteligenci namenjenih grafičnih procesnih enot NVIDIA Blackwell generacije B200 in B300. Na področju umetne inteligence FRIDA prinaša dvakrat večjo učno zmogljivost in energijsko učinkovitost kot slovenski superračunalnik Vega, ki je primarno namenjen znanstvenim simulacijam. To je kakovostni preskok pri učenju in izvajanju sodobnih modelov UI, ki ga doslej v Sloveniji ni bilo. Visokozmogljiv podatkovni center FRIDA je tudi tehnično zanimiv, saj je zgrajen kot modularni kontejnerski podatkovni center, ki omogoča hibridno hlajenje, tj. zračno hlajenje in napredno tekočinsko hlajenje na čipih, kar je ključno za sodobne AI strežnike z zelo visokimi toplotnimi obremenitvami. Lastni podatkovni center zagotavlja računsko in podatkovno suverenost in omogoča varno obdelavo občutljivih podatkov, saj ti ne zapustijo fakultetne infrastrukture. FRIDA je namenjena predvsem umetni inteligenci in strojnemu učenju, velikim jezikovnim modelom, znanstvenemu računanju in obdelavi velikih podatkov, služila pa bo tako raziskovalcem in študentom na FRI UL kot tudi podjetjem.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Druženje brez alkohola, korak k človeku

Aktualnost zlorabe alkohola je tako v nebo vpijoča, da je o težavah in izzivih treba neprestano govoriti. Osveščati in spodbujati odgovornejše odločitve in ravnanja. Na zaključnem dogodku letošnje tradicionalne akcije 40 dni brez alkohola konec marca, so sogovorniki odprli širši pogled na odnos družbe do alkohola, posledice prekomerne uporabe, vzroke za nastanek zasvojenosti, vpliv na posameznika in družino ter možnosti podpore in okrevanja. Povzeli smo razmišljanja Petra Tomažiča, generalnega tajnika Slovenske Karitas in pobudnika akcije, Daniele Fiket dr. med., specialistke psihiatrije in psihoterapevtke, dr. Nataše Sorko, socialne pedagoginje in družinske terapevtke iz društva Žarek upanja, Marka Tomaniča, sodelujočega v akciji in človeka z osebno izkušnjo zasvojenosti. Dogodek je z glasbeno točko obogatil Andraž Hribar, zapel je pesem Vleče me, ki jo je napisal človek, ki je zaradi alkohola zašel v »brezno«, kot sam poimenuje svoj propad, ter v treznosti spet našel lepoto življenja. Prizadevajmo si za družbo, v kateri je manj škode zaradi prekomernega pitja alkohola v družinah, na cestah in pri zdravju. Bodimo zmerni. Odgovorni. Opolnomočeni.» Prosti čas je lahko v družbi prijetnejši brez alkohola. To je korak k človeku.

Druženje brez alkohola, korak k človeku

Aktualnost zlorabe alkohola je tako v nebo vpijoča, da je o težavah in izzivih treba neprestano govoriti. Osveščati in spodbujati odgovornejše odločitve in ravnanja. Na zaključnem dogodku letošnje tradicionalne akcije 40 dni brez alkohola konec marca, so sogovorniki odprli širši pogled na odnos družbe do alkohola, posledice prekomerne uporabe, vzroke za nastanek zasvojenosti, vpliv na posameznika in družino ter možnosti podpore in okrevanja. Povzeli smo razmišljanja Petra Tomažiča, generalnega tajnika Slovenske Karitas in pobudnika akcije, Daniele Fiket dr. med., specialistke psihiatrije in psihoterapevtke, dr. Nataše Sorko, socialne pedagoginje in družinske terapevtke iz društva Žarek upanja, Marka Tomaniča, sodelujočega v akciji in človeka z osebno izkušnjo zasvojenosti. Dogodek je z glasbeno točko obogatil Andraž Hribar, zapel je pesem Vleče me, ki jo je napisal človek, ki je zaradi alkohola zašel v »brezno«, kot sam poimenuje svoj propad, ter v treznosti spet našel lepoto življenja. Prizadevajmo si za družbo, v kateri je manj škode zaradi prekomernega pitja alkohola v družinah, na cestah in pri zdravju. Bodimo zmerni. Odgovorni. Opolnomočeni.» Prosti čas je lahko v družbi prijetnejši brez alkohola. To je korak k človeku.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Druženje brez alkohola, korak k človeku

Aktualnost zlorabe alkohola je tako v nebo vpijoča, da je o težavah in izzivih treba neprestano govoriti. Osveščati in spodbujati odgovornejše odločitve in ravnanja. Na zaključnem dogodku letošnje tradicionalne akcije 40 dni brez alkohola konec marca, so sogovorniki odprli širši pogled na odnos družbe do alkohola, posledice prekomerne uporabe, vzroke za nastanek zasvojenosti, vpliv na posameznika in družino ter možnosti podpore in okrevanja. Povzeli smo razmišljanja Petra Tomažiča, generalnega tajnika Slovenske Karitas in pobudnika akcije, Daniele Fiket dr. med., specialistke psihiatrije in psihoterapevtke, dr. Nataše Sorko, socialne pedagoginje in družinske terapevtke iz društva Žarek upanja, Marka Tomaniča, sodelujočega v akciji in človeka z osebno izkušnjo zasvojenosti. Dogodek je z glasbeno točko obogatil Andraž Hribar, zapel je pesem Vleče me, ki jo je napisal človek, ki je zaradi alkohola zašel v »brezno«, kot sam poimenuje svoj propad, ter v treznosti spet našel lepoto življenja. Prizadevajmo si za družbo, v kateri je manj škode zaradi prekomernega pitja alkohola v družinah, na cestah in pri zdravju. Bodimo zmerni. Odgovorni. Opolnomočeni.» Prosti čas je lahko v družbi prijetnejši brez alkohola. To je korak k človeku.

VEČ ...|18. 6. 2026
Druženje brez alkohola, korak k človeku

Aktualnost zlorabe alkohola je tako v nebo vpijoča, da je o težavah in izzivih treba neprestano govoriti. Osveščati in spodbujati odgovornejše odločitve in ravnanja. Na zaključnem dogodku letošnje tradicionalne akcije 40 dni brez alkohola konec marca, so sogovorniki odprli širši pogled na odnos družbe do alkohola, posledice prekomerne uporabe, vzroke za nastanek zasvojenosti, vpliv na posameznika in družino ter možnosti podpore in okrevanja. Povzeli smo razmišljanja Petra Tomažiča, generalnega tajnika Slovenske Karitas in pobudnika akcije, Daniele Fiket dr. med., specialistke psihiatrije in psihoterapevtke, dr. Nataše Sorko, socialne pedagoginje in družinske terapevtke iz društva Žarek upanja, Marka Tomaniča, sodelujočega v akciji in človeka z osebno izkušnjo zasvojenosti. Dogodek je z glasbeno točko obogatil Andraž Hribar, zapel je pesem Vleče me, ki jo je napisal človek, ki je zaradi alkohola zašel v »brezno«, kot sam poimenuje svoj propad, ter v treznosti spet našel lepoto življenja. Prizadevajmo si za družbo, v kateri je manj škode zaradi prekomernega pitja alkohola v družinah, na cestah in pri zdravju. Bodimo zmerni. Odgovorni. Opolnomočeni.» Prosti čas je lahko v družbi prijetnejši brez alkohola. To je korak k človeku.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Pametna čelada Mark ll

V ekipi Lego Pregarčki iz Osnovne šole Vide Pregarc v Ljubljani smo se v okviru tekmovanja FIRST LEGO League Challenge Slovenia odločili poiskati sodobno, varnejšo in pametnejšo rešitev. To je privedlo do nastanka pametne čelade MARK II , ki s pomočjo senzorjev samodejno prilagaja osvetlitev in povečuje varnost uporabnika. Pogovarjali smo se z mentorico Katjo Presetnik.

Pametna čelada Mark ll

V ekipi Lego Pregarčki iz Osnovne šole Vide Pregarc v Ljubljani smo se v okviru tekmovanja FIRST LEGO League Challenge Slovenia odločili poiskati sodobno, varnejšo in pametnejšo rešitev. To je privedlo do nastanka pametne čelade MARK II , ki s pomočjo senzorjev samodejno prilagaja osvetlitev in povečuje varnost uporabnika. Pogovarjali smo se z mentorico Katjo Presetnik.

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

Pametna čelada Mark ll

V ekipi Lego Pregarčki iz Osnovne šole Vide Pregarc v Ljubljani smo se v okviru tekmovanja FIRST LEGO League Challenge Slovenia odločili poiskati sodobno, varnejšo in pametnejšo rešitev. To je privedlo do nastanka pametne čelade MARK II , ki s pomočjo senzorjev samodejno prilagaja osvetlitev in povečuje varnost uporabnika. Pogovarjali smo se z mentorico Katjo Presetnik.

VEČ ...|11. 6. 2026
Pametna čelada Mark ll

V ekipi Lego Pregarčki iz Osnovne šole Vide Pregarc v Ljubljani smo se v okviru tekmovanja FIRST LEGO League Challenge Slovenia odločili poiskati sodobno, varnejšo in pametnejšo rešitev. To je privedlo do nastanka pametne čelade MARK II , ki s pomočjo senzorjev samodejno prilagaja osvetlitev in povečuje varnost uporabnika. Pogovarjali smo se z mentorico Katjo Presetnik.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Poezija Srečka Kosovela, tudi kot oblika pomoči

V Domu na Krasu so pripravili dogodek, s katerim so skozi preplet osebnih zgodb ter poezije Srečka Kosovela, odpirali vprašanja o življenju ljudi v institucijah. Pogovarjali smo se z Martino Ulčar, vodjo multidisciplinarnega tima »Navadno življenje« in odgovorno za organizacijo dogodka »Srečko in Marco skupaj v boj«.

Poezija Srečka Kosovela, tudi kot oblika pomoči

V Domu na Krasu so pripravili dogodek, s katerim so skozi preplet osebnih zgodb ter poezije Srečka Kosovela, odpirali vprašanja o življenju ljudi v institucijah. Pogovarjali smo se z Martino Ulčar, vodjo multidisciplinarnega tima »Navadno življenje« in odgovorno za organizacijo dogodka »Srečko in Marco skupaj v boj«.

življenjedružbazdravje

Ni meje za dobre ideje

Poezija Srečka Kosovela, tudi kot oblika pomoči

V Domu na Krasu so pripravili dogodek, s katerim so skozi preplet osebnih zgodb ter poezije Srečka Kosovela, odpirali vprašanja o življenju ljudi v institucijah. Pogovarjali smo se z Martino Ulčar, vodjo multidisciplinarnega tima »Navadno življenje« in odgovorno za organizacijo dogodka »Srečko in Marco skupaj v boj«.

VEČ ...|4. 6. 2026
Poezija Srečka Kosovela, tudi kot oblika pomoči

V Domu na Krasu so pripravili dogodek, s katerim so skozi preplet osebnih zgodb ter poezije Srečka Kosovela, odpirali vprašanja o življenju ljudi v institucijah. Pogovarjali smo se z Martino Ulčar, vodjo multidisciplinarnega tima »Navadno življenje« in odgovorno za organizacijo dogodka »Srečko in Marco skupaj v boj«.

Nataša Ličen

življenjedružbazdravje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Sladka Saška

Saša Obranovič, ki ustvarja sladke dobrote in z njimi - ne glede na vremenske razmere in priložnosti, razveseljuje sladkosnede. S svojo mobilno slaščičarno je popestrila tudi festivalsko dogajanje na Ritmu srca.

Sladka Saška

Saša Obranovič, ki ustvarja sladke dobrote in z njimi - ne glede na vremenske razmere in priložnosti, razveseljuje sladkosnede. S svojo mobilno slaščičarno je popestrila tudi festivalsko dogajanje na Ritmu srca.

kulinarikapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Sladka Saška

Saša Obranovič, ki ustvarja sladke dobrote in z njimi - ne glede na vremenske razmere in priložnosti, razveseljuje sladkosnede. S svojo mobilno slaščičarno je popestrila tudi festivalsko dogajanje na Ritmu srca.

VEČ ...|28. 5. 2026
Sladka Saška

Saša Obranovič, ki ustvarja sladke dobrote in z njimi - ne glede na vremenske razmere in priložnosti, razveseljuje sladkosnede. S svojo mobilno slaščičarno je popestrila tudi festivalsko dogajanje na Ritmu srca.

Nataša Ličen

kulinarikapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Svet, kot ga skozi objektiv vidi Brina

Brina Stankovič Elesini je fotografinja, ki je v objektiv ujela tudi utrinke festivala Ritem srca 2026. Predstavila je svoje delo in veselje. 

Svet, kot ga skozi objektiv vidi Brina

Brina Stankovič Elesini je fotografinja, ki je v objektiv ujela tudi utrinke festivala Ritem srca 2026. Predstavila je svoje delo in veselje. 

podjetništvomladiglasba

Ni meje za dobre ideje

Svet, kot ga skozi objektiv vidi Brina

Brina Stankovič Elesini je fotografinja, ki je v objektiv ujela tudi utrinke festivala Ritem srca 2026. Predstavila je svoje delo in veselje. 

VEČ ...|21. 5. 2026
Svet, kot ga skozi objektiv vidi Brina

Brina Stankovič Elesini je fotografinja, ki je v objektiv ujela tudi utrinke festivala Ritem srca 2026. Predstavila je svoje delo in veselje. 

Nataša Ličen

podjetništvomladiglasba

Ni meje za dobre ideje

Ni meje za dobre ideje

Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ... |
Upanje, ki se ne ustavi pri besedah

Razmislek o pomenu krščanskega upanja, ki ni le beseda, ampak konkretno dejanje, kot je bilo petdnevno kolesarsko romanje iz Slovenije v poljsko Čenstohovo. Romanje je bilo sad skupne odločitve, priprav, napora, molitve in medsebojne povezanosti. Evropa danes ne potrebuje le gospodarske in politične povezanosti, temveč mora ponovno odkriti svoje krščanske korenine, ki so navdihovale njene ustanovitelje. V času vojn, delitev in izgube vrednot je potreba po miru, odpuščanju in odgovornem voditeljstvu še posebej velika. Avtor zaključuje z zgledom športnikov Erlinga Haalanda in Tadeja Pogačarja, ki kljub svetovni slavi ostajata skromna, delavna in timsko usmerjena. Tako kot kolesarji upanja opominjata, da največje stvari nastanejo v sodelovanju. Sporočilo je jasno: upanje ni beg iz resničnosti, ampak pogumen in dejaven vstop vanjo.

Upanje, ki se ne ustavi pri besedah

Razmislek o pomenu krščanskega upanja, ki ni le beseda, ampak konkretno dejanje, kot je bilo petdnevno kolesarsko romanje iz Slovenije v poljsko Čenstohovo. Romanje je bilo sad skupne odločitve, priprav, napora, molitve in medsebojne povezanosti. Evropa danes ne potrebuje le gospodarske in politične povezanosti, temveč mora ponovno odkriti svoje krščanske korenine, ki so navdihovale njene ustanovitelje. V času vojn, delitev in izgube vrednot je potreba po miru, odpuščanju in odgovornem voditeljstvu še posebej velika. Avtor zaključuje z zgledom športnikov Erlinga Haalanda in Tadeja Pogačarja, ki kljub svetovni slavi ostajata skromna, delavna in timsko usmerjena. Tako kot kolesarji upanja opominjata, da največje stvari nastanejo v sodelovanju. Sporočilo je jasno: upanje ni beg iz resničnosti, ampak pogumen in dejaven vstop vanjo.

Blaž Lesnik

komentarkolesarji upanjaČenstohovaJanez Pavel IIEvropa

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Temeljna je krepitev identitete

V Ljubljani je potekla seja Sveta vlade za Slovence po svetu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je pojasnil, da so govorili o tem, kako pomagati rojakom in tu je temeljna naloga, kako okrepiti identiteto. Janša je še napovedal vpeljavo odgovornih oseb na posameznih ministrstvih. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko pa je napovedala okrepitev dejavnosti za krepitev znanja slovenskega jezika, kulture in gospodarsko sodelovanje. Seje Sveta za Slovence po svetu bodo po novem dvakrat na leto na daljavo, enkrat pa v živo.

Temeljna je krepitev identitete

V Ljubljani je potekla seja Sveta vlade za Slovence po svetu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je pojasnil, da so govorili o tem, kako pomagati rojakom in tu je temeljna naloga, kako okrepiti identiteto. Janša je še napovedal vpeljavo odgovornih oseb na posameznih ministrstvih. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko pa je napovedala okrepitev dejavnosti za krepitev znanja slovenskega jezika, kulture in gospodarsko sodelovanje. Seje Sveta za Slovence po svetu bodo po novem dvakrat na leto na daljavo, enkrat pa v živo.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Žiga Turk

V oddaji smo po dolgem času znova gostili profesorja in publicista dr. Žiga Turka. Z nami je delil svoj pogled na aktualno dogajanje v državi, na dinamiko, ki je v tokratni sestavi državnega zbora precej spremenjena, na nove obtožbe, ki jih doživljajo tisti, ki podpirajo vlado, in tudi na medijsko kritje teh zgodb, hkrati pa ne bomo mogli mimo izzivov, ki v državi terjajo posebno pozornost. 

Dr. Žiga Turk

V oddaji smo po dolgem času znova gostili profesorja in publicista dr. Žiga Turka. Z nami je delil svoj pogled na aktualno dogajanje v državi, na dinamiko, ki je v tokratni sestavi državnega zbora precej spremenjena, na nove obtožbe, ki jih doživljajo tisti, ki podpirajo vlado, in tudi na medijsko kritje teh zgodb, hkrati pa ne bomo mogli mimo izzivov, ki v državi terjajo posebno pozornost. 

Radio Ognjišče Tanja Dominko

politika

Pogovor o

VEČ ... |
250 let ZDA

V tokratnji oddaji smo se dotaknili pomembne obletnice - 250 let ustanovitve ZDA, ki so jo obeležili 4. julija. Praznovanje prihaja v času tektonskih geopolitičnih premikov, ko Belo hišo vodi nepredvidljivi Donald Trump, svet pa se sooča s prav tako nepredvidljivimi krizami. Kje so ZDA danes, kako odmevajo zadnje ameriške vojaške operacije v mednarodnem okolju in kakšno je stanje ameriške demokracije po 250-ih letih ter pred jesenskimi kongresnimi volitvami? Vse to so vprašanja, na katera so nam pomagali odgovoriti gostje:

  • upokojeni diplomat dr. Božo Cerar,
  • politolog in strokovnjak za ZDA Klemen Balanč,
  • direktorica Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji ter predsednica AmChama Europe Ajša Vodnik.

 

250 let ZDA

V tokratnji oddaji smo se dotaknili pomembne obletnice - 250 let ustanovitve ZDA, ki so jo obeležili 4. julija. Praznovanje prihaja v času tektonskih geopolitičnih premikov, ko Belo hišo vodi nepredvidljivi Donald Trump, svet pa se sooča s prav tako nepredvidljivimi krizami. Kje so ZDA danes, kako odmevajo zadnje ameriške vojaške operacije v mednarodnem okolju in kakšno je stanje ameriške demokracije po 250-ih letih ter pred jesenskimi kongresnimi volitvami? Vse to so vprašanja, na katera so nam pomagali odgovoriti gostje:

  • upokojeni diplomat dr. Božo Cerar,
  • politolog in strokovnjak za ZDA Klemen Balanč,
  • direktorica Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji ter predsednica AmChama Europe Ajša Vodnik.

 

Marcel Krek

politikaživljenjezdaeuslovenija

Moja zgodba

VEČ ... |
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 3.del

Pred časom je v Ljubljani potekal znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. obletnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, letos, ko slavimo 35 letnico samostojnosti, pa so ti prispevki še posebej aktualni. V tretji oddaji v nizu lahko prisluhnete prispevku dr. Janeza Höflerja »Od Sclavinie do Sclavonie: o pojmu Slovenija v srednjem veku.« Sledi pa še prispevek dr. Aleša Mavra »Zedinjena Slovenija od programa do prve delne uresničitve.«

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 3.del

Pred časom je v Ljubljani potekal znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. obletnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, letos, ko slavimo 35 letnico samostojnosti, pa so ti prispevki še posebej aktualni. V tretji oddaji v nizu lahko prisluhnete prispevku dr. Janeza Höflerja »Od Sclavinie do Sclavonie: o pojmu Slovenija v srednjem veku.« Sledi pa še prispevek dr. Aleša Mavra »Zedinjena Slovenija od programa do prve delne uresničitve.«

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaJanez HöflerOd Sclavinie do SclavonieAleš MaverZedinjena Slovenija od programa do prve delne uresničitve

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Radijska kateheza

VEČ ... |
Naši očetje v veri

Za papežem Leonom prvim je bil Gregor prvi,  drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje -  gregorijanski koral. V nocojšnji katehezi Naši očetje v veri bo brat dr. Miran Špelič približal spis Gregorja Velikega o sv. Benediktu.

Naši očetje v veri

Za papežem Leonom prvim je bil Gregor prvi,  drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje -  gregorijanski koral. V nocojšnji katehezi Naši očetje v veri bo brat dr. Miran Špelič približal spis Gregorja Velikega o sv. Benediktu.

Mateja Subotičanec

duhovnostspomin

Sobotni duhovni večer

VEČ ... |
Pred 15. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče boste najprej slišali duhovni nagovor škofa Andreja Glavana. Sledila bosta prve nedeljske večernice in rožni venec s prošnjo za nove duhovniške in redovniške poklice. Po 21.uri bo radijska kateheza, Naši očetje v veri. Za papežem Leonom prvim je bil Gregor prvi,  drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje -  gregorijanski koral. V nocojšnji katehezi Naši očetje v veri, nam bo brat dr. Miran Špelič približal spis Gregorja Velikega o sv. Benediktu.

Pred 15. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče boste najprej slišali duhovni nagovor škofa Andreja Glavana. Sledila bosta prve nedeljske večernice in rožni venec s prošnjo za nove duhovniške in redovniške poklice. Po 21.uri bo radijska kateheza, Naši očetje v veri. Za papežem Leonom prvim je bil Gregor prvi,  drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje -  gregorijanski koral. V nocojšnji katehezi Naši očetje v veri, nam bo brat dr. Miran Špelič približal spis Gregorja Velikega o sv. Benediktu.

Franci Trstenjak

duhovnostspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Prenos maše iz cerkve svetega Martina v Velenju

Sveto mašo je daroval vikar Janez Turinek, ljudsko petje je spremljal Tadej Hrastnik.

Prenos maše iz cerkve svetega Martina v Velenju

Sveto mašo je daroval vikar Janez Turinek, ljudsko petje je spremljal Tadej Hrastnik.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa