Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|12. 9. 2024
Radijski kolesarji dobili maskoto

Na Homcu smo radijski kolesarski romarji od Draga Štekla dobili v dar posebno maskoto, kipec kolesarja. Vprašali smo ga po ideji in v odgovoru slišali, kako dejaven je tudi drugod, rad poprime za delo v dobro skupnosti.  

Radijski kolesarji dobili maskoto

Na Homcu smo radijski kolesarski romarji od Draga Štekla dobili v dar posebno maskoto, kipec kolesarja. Vprašali smo ga po ideji in v odgovoru slišali, kako dejaven je tudi drugod, rad poprime za delo v dobro skupnosti.  

družbadediščinarokodelstvo

Ni meje za dobre ideje

Radijski kolesarji dobili maskoto

Na Homcu smo radijski kolesarski romarji od Draga Štekla dobili v dar posebno maskoto, kipec kolesarja. Vprašali smo ga po ideji in v odgovoru slišali, kako dejaven je tudi drugod, rad poprime za delo v dobro skupnosti.  

VEČ ...|12. 9. 2024
Radijski kolesarji dobili maskoto

Na Homcu smo radijski kolesarski romarji od Draga Štekla dobili v dar posebno maskoto, kipec kolesarja. Vprašali smo ga po ideji in v odgovoru slišali, kako dejaven je tudi drugod, rad poprime za delo v dobro skupnosti.  

Nataša Ličen

družbadediščinarokodelstvo

Naš gost

VEČ ...|7. 3. 2024
Pletar Janez Krišelj

Naš sobotni gost Janez Krišelj je po upokojitvi je odkril umetnost stare rokodelske obrti, s katero so se ukvarjali že njegovi predniki. Zdaj veliko časa preživi na svojem tesarskem stolu in ob vitri. Pravi, da ga najbolj zanimajo novi izzivi. Teh mu ne manjka tudi na kolesu: nekdanji športnik v 78. letu še vedno prevozi 10 tisoč kilometrov na leto.

Pletar Janez Krišelj

Naš sobotni gost Janez Krišelj je po upokojitvi je odkril umetnost stare rokodelske obrti, s katero so se ukvarjali že njegovi predniki. Zdaj veliko časa preživi na svojem tesarskem stolu in ob vitri. Pravi, da ga najbolj zanimajo novi izzivi. Teh mu ne manjka tudi na kolesu: nekdanji športnik v 78. letu še vedno prevozi 10 tisoč kilometrov na leto.

pletarstvorokodelstvoobrtspominživljenjecajnaškundracamboh

Naš gost

Pletar Janez Krišelj

Naš sobotni gost Janez Krišelj je po upokojitvi je odkril umetnost stare rokodelske obrti, s katero so se ukvarjali že njegovi predniki. Zdaj veliko časa preživi na svojem tesarskem stolu in ob vitri. Pravi, da ga najbolj zanimajo novi izzivi. Teh mu ne manjka tudi na kolesu: nekdanji športnik v 78. letu še vedno prevozi 10 tisoč kilometrov na leto.

VEČ ...|7. 3. 2024
Pletar Janez Krišelj

Naš sobotni gost Janez Krišelj je po upokojitvi je odkril umetnost stare rokodelske obrti, s katero so se ukvarjali že njegovi predniki. Zdaj veliko časa preživi na svojem tesarskem stolu in ob vitri. Pravi, da ga najbolj zanimajo novi izzivi. Teh mu ne manjka tudi na kolesu: nekdanji športnik v 78. letu še vedno prevozi 10 tisoč kilometrov na leto.

Blaž Lesnik

pletarstvorokodelstvoobrtspominživljenjecajnaškundracamboh

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 7. 2021
Obnovljena najstarejša brivnica pri nas iz leta 1926 v Postojni

V Postojni deluje obnovljena brivnica, najstarejša v Sloveniji, iz leta 1926. V njej dela Luka Nebec, ki želi ohranjati pristno brivsko kulturo in skrbi, da vsakomur obisk spremeni v nepozabno brivsko izkušnjo. Goji veliko spoštovanje do dediščine in se v obnovljeni brivnici odlično počuti.     

Obnovljena najstarejša brivnica pri nas iz leta 1926 v Postojni

V Postojni deluje obnovljena brivnica, najstarejša v Sloveniji, iz leta 1926. V njej dela Luka Nebec, ki želi ohranjati pristno brivsko kulturo in skrbi, da vsakomur obisk spremeni v nepozabno brivsko izkušnjo. Goji veliko spoštovanje do dediščine in se v obnovljeni brivnici odlično počuti.     

dediščinaizročilorokodelstvokultura

Zakladi naše dediščine

Obnovljena najstarejša brivnica pri nas iz leta 1926 v Postojni

V Postojni deluje obnovljena brivnica, najstarejša v Sloveniji, iz leta 1926. V njej dela Luka Nebec, ki želi ohranjati pristno brivsko kulturo in skrbi, da vsakomur obisk spremeni v nepozabno brivsko izkušnjo. Goji veliko spoštovanje do dediščine in se v obnovljeni brivnici odlično počuti.     

VEČ ...|27. 7. 2021
Obnovljena najstarejša brivnica pri nas iz leta 1926 v Postojni

V Postojni deluje obnovljena brivnica, najstarejša v Sloveniji, iz leta 1926. V njej dela Luka Nebec, ki želi ohranjati pristno brivsko kulturo in skrbi, da vsakomur obisk spremeni v nepozabno brivsko izkušnjo. Goji veliko spoštovanje do dediščine in se v obnovljeni brivnici odlično počuti.     

Nataša Ličen

dediščinaizročilorokodelstvokultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 6. 2021
Venci sv. Ivana

Dušana Švagelj iz Štanjela je opisala venčke sv. Ivana, oziroma kresniške venčke, ki jih izdelujejo na predvečer praznika omenjenega svetnika. Tradicijo izdelovanja, običaj pletenja, venčkov so obudili v devetdesetih letih. Venec ni samo v okras, kakšna je njegova globlja simbolika in kolikšna priljubljenost med domačini, izveste v kratkem pogovoru.   

Venci sv. Ivana

Dušana Švagelj iz Štanjela je opisala venčke sv. Ivana, oziroma kresniške venčke, ki jih izdelujejo na predvečer praznika omenjenega svetnika. Tradicijo izdelovanja, običaj pletenja, venčkov so obudili v devetdesetih letih. Venec ni samo v okras, kakšna je njegova globlja simbolika in kolikšna priljubljenost med domačini, izveste v kratkem pogovoru.   

dediščinaizročilorokodelstvo

Zakladi naše dediščine

Venci sv. Ivana

Dušana Švagelj iz Štanjela je opisala venčke sv. Ivana, oziroma kresniške venčke, ki jih izdelujejo na predvečer praznika omenjenega svetnika. Tradicijo izdelovanja, običaj pletenja, venčkov so obudili v devetdesetih letih. Venec ni samo v okras, kakšna je njegova globlja simbolika in kolikšna priljubljenost med domačini, izveste v kratkem pogovoru.   

VEČ ...|22. 6. 2021
Venci sv. Ivana

Dušana Švagelj iz Štanjela je opisala venčke sv. Ivana, oziroma kresniške venčke, ki jih izdelujejo na predvečer praznika omenjenega svetnika. Tradicijo izdelovanja, običaj pletenja, venčkov so obudili v devetdesetih letih. Venec ni samo v okras, kakšna je njegova globlja simbolika in kolikšna priljubljenost med domačini, izveste v kratkem pogovoru.   

Nataša Ličen

dediščinaizročilorokodelstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 3. 2021
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilorokodelstvo

Zakladi naše dediščine

Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

VEČ ...|30. 3. 2021
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilorokodelstvo

Naš gost

VEČ ...|22. 6. 2019
Mojster rokodelec, ki je oživil več pomembnih izdelkov naše dediščine

Mojster rokodelec Jernej Kosmač je dobil več priznanj za izdelke, ki jih je oživil iz naše dediščine. Pastirska ročna ura in luč na gavge sta le dva izmed njih. Zadnje čase se posveča družabnim igram, ki so jih izumljali naši predniki. V omenjenih izdelkih se riše naša zgodovina, izraža naša istovetnost.

Mojster rokodelec, ki je oživil več pomembnih izdelkov naše dediščine

Mojster rokodelec Jernej Kosmač je dobil več priznanj za izdelke, ki jih je oživil iz naše dediščine. Pastirska ročna ura in luč na gavge sta le dva izmed njih. Zadnje čase se posveča družabnim igram, ki so jih izumljali naši predniki. V omenjenih izdelkih se riše naša zgodovina, izraža naša istovetnost.

pogovorkulturaodnosidružbadediščinarokodelstvo

Naš gost

Mojster rokodelec, ki je oživil več pomembnih izdelkov naše dediščine
Mojster rokodelec Jernej Kosmač je dobil več priznanj za izdelke, ki jih je oživil iz naše dediščine. Pastirska ročna ura in luč na gavge sta le dva izmed njih. Zadnje čase se posveča družabnim igram, ki so jih izumljali naši predniki. V omenjenih izdelkih se riše naša zgodovina, izraža naša istovetnost.
VEČ ...|22. 6. 2019
Mojster rokodelec, ki je oživil več pomembnih izdelkov naše dediščine
Mojster rokodelec Jernej Kosmač je dobil več priznanj za izdelke, ki jih je oživil iz naše dediščine. Pastirska ročna ura in luč na gavge sta le dva izmed njih. Zadnje čase se posveča družabnim igram, ki so jih izumljali naši predniki. V omenjenih izdelkih se riše naša zgodovina, izraža naša istovetnost.

Nataša Ličen

pogovorkulturaodnosidružbadediščinarokodelstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|11. 2. 2025
Meta Potočnik: Vsi bi radi živeli dolgo in umrli zdravi, a zakaj že?

V človeka je položena želja po življenju, po možnosti dolgem življenju. In seveda želja po zdravju, za katerega radi rečemo, da je naše največje bogastvo. Za starozavezne pisce je to znamenje božjega blagoslova, bolezen pa prekletstvo. Radi bi živeli dolgo in tako rekoč umrli zdravi. Priznam, v svojem življenju še nisem bila resno bolna, zato ne morem reči, da razumem bolnike. Prisegam na zdravo prehrano, domačo kuhinjo in viham nos nad procesirano hrano.

Meta Potočnik: Vsi bi radi živeli dolgo in umrli zdravi, a zakaj že?

V človeka je položena želja po življenju, po možnosti dolgem življenju. In seveda želja po zdravju, za katerega radi rečemo, da je naše največje bogastvo. Za starozavezne pisce je to znamenje božjega blagoslova, bolezen pa prekletstvo. Radi bi živeli dolgo in tako rekoč umrli zdravi. Priznam, v svojem življenju še nisem bila resno bolna, zato ne morem reči, da razumem bolnike. Prisegam na zdravo prehrano, domačo kuhinjo in viham nos nad procesirano hrano.

Meta Potočnik

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 2. 2025
ZDA s Trumpom dobivajo nov pospešek; končna podoba še nejasna.

V oddaji s prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o nekaterih napovedih in odločitvah ameriškega predsednika Trumpa: od carin, s katerimi želi uravnotežiti trgovinsko izmenjavo, prek izjav o Grenlandiji, Panamskem prekopu in Gazi, do odnosa z Ukrajino, kjer želi pomoč povezati s pogodbo o uporabi redkih kovin in razlogih za ukinitev Agencije ZDA za mednarodni razvoj. Od domačih tem pa o iskanju primernih kandidatov za odgovorne položaje kot sta varuh človekovih pravic in guverner državne banke, prek predloga zakona o medijih, do praznika kulture z letošnjim odprtjem Evropske prestolnice kulture.

ZDA s Trumpom dobivajo nov pospešek; končna podoba še nejasna.

V oddaji s prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o nekaterih napovedih in odločitvah ameriškega predsednika Trumpa: od carin, s katerimi želi uravnotežiti trgovinsko izmenjavo, prek izjav o Grenlandiji, Panamskem prekopu in Gazi, do odnosa z Ukrajino, kjer želi pomoč povezati s pogodbo o uporabi redkih kovin in razlogih za ukinitev Agencije ZDA za mednarodni razvoj. Od domačih tem pa o iskanju primernih kandidatov za odgovorne položaje kot sta varuh človekovih pravic in guverner državne banke, prek predloga zakona o medijih, do praznika kulture z letošnjim odprtjem Evropske prestolnice kulture.

Tone Gorjup

politika

Za življenje

VEČ ...|8. 2. 2025
Največja kulturna vrlina je mir

Izvorno poslanstvo kulture ni izobraževanje, ampak vnašanje miru v odnose, je znana misel izrečena ob ustanovitvi Unesca. Največja kulturna dobrina je mir, v tem smislu bi bilo dobro praznovati dan kulture, pravi Alenka Rebula in doda: Kulturne vrline in humanost sta pogoja za razvoj vsega, česar se ljudje lotevamo in seveda tudi za razvoj človeštva. Vprašajmo se, koliko je naše kulturno delo v službi miru med ljudmi in koliko ne? Toliko je kulture. 

Največja kulturna vrlina je mir

Izvorno poslanstvo kulture ni izobraževanje, ampak vnašanje miru v odnose, je znana misel izrečena ob ustanovitvi Unesca. Največja kulturna dobrina je mir, v tem smislu bi bilo dobro praznovati dan kulture, pravi Alenka Rebula in doda: Kulturne vrline in humanost sta pogoja za razvoj vsega, česar se ljudje lotevamo in seveda tudi za razvoj človeštva. Vprašajmo se, koliko je naše kulturno delo v službi miru med ljudmi in koliko ne? Toliko je kulture. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovorkulturaodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|9. 2. 2025
Pogovori z Vosovci - Edi Brajnik Štefan 2.del

V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo pričevanja narodnega heroja Eda Branika Štefana, ki je bilo posneto maja 1979. S komentarji nam ga pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. Začnemo ob 20.h.

Pogovori z Vosovci - Edi Brajnik Štefan 2.del

V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo pričevanja narodnega heroja Eda Branika Štefana, ki je bilo posneto maja 1979. S komentarji nam ga pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. Začnemo ob 20.h.

Jože Bartolj

spominpolitikavosovski likvidatorjipogovori z vosovciEdo Brajnik ŠtefanDamjan Hančičrevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v Ljubljani

Duhovna misel

VEČ ...|12. 2. 2025
Zaposlenost

Ko je kmet zjutraj vstal in pogledal skozi okno na travnik, je videl, kako so se narcise razcvetele ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Zaposlenost

Ko je kmet zjutraj vstal in pogledal skozi okno na travnik, je videl, kako so se narcise razcvetele ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|12. 2. 2025
Kakšen nepremičninski davek?

Vlada je pred tedni v javnost dala izhodišča za nepremičninski davek. Kritik ne manjka, zato smo v oddaji Pogovor o pogledali, kaj bi davek prinesel in kakšno davčno politiko potrebujemo, da bo res delovala spodbudno na trg nepremičnin. Gostili smo predsednika slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marka Novaka, direktorja Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjana Udoviča in dr. Marjana Hočevarja s Fakultete za družbene vede.

Kakšen nepremičninski davek?

Vlada je pred tedni v javnost dala izhodišča za nepremičninski davek. Kritik ne manjka, zato smo v oddaji Pogovor o pogledali, kaj bi davek prinesel in kakšno davčno politiko potrebujemo, da bo res delovala spodbudno na trg nepremičnin. Gostili smo predsednika slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marka Novaka, direktorja Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjana Udoviča in dr. Marjana Hočevarja s Fakultete za družbene vede.

Tanja Dominko

politikaživljenje

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 2. 2025
Koncert pesmi Ljubke Šorli - Razstava Gregor Pratneker

V okviru projekta Ljubkina pot, čezmejne literarne poti poezije in enakopravnosti pripravljajo organizatorji koncert uglasbenih pesmi literarne ustvarjalke Ljubke Šorli, ki bo 19. februarja v Gorici. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor se predstavlja slikar Gregor Pratneker z razstavo z naslovom V zavetju barv.

Koncert pesmi Ljubke Šorli - Razstava Gregor Pratneker

V okviru projekta Ljubkina pot, čezmejne literarne poti poezije in enakopravnosti pripravljajo organizatorji koncert uglasbenih pesmi literarne ustvarjalke Ljubke Šorli, ki bo 19. februarja v Gorici. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor se predstavlja slikar Gregor Pratneker z razstavo z naslovom V zavetju barv.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 2. 2025
Nenad Glücks: V njihovem imenu

Odziv na sramotno pismo podpore ljubljanskega župana Zorana Jankovića njegovemu prijatelju, predsedniku Srbije Aleksandru Vučiću, je razgalil tudi v nebo vpijočo dvoličnost ljubljanske leve ideološke scene.

Veliko prijateljstvo med Jankovićem in Vučićem, za katerim so še večji denarji in posli, ima tudi neprecenljivo simbolično vrednost o zlaganosti vsega, kar Janković oznanja. Ljubljanski župan, na juriš promotor komunističnih rdečih zvezd v »mestu heroj«, se brati z Vučićem, ki je bil 14 let generalni sekretar Srbske radikalne stranke četniškega vojnega zločinca Vojislava Šešlja.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Nenad Glücks: V njihovem imenu

Odziv na sramotno pismo podpore ljubljanskega župana Zorana Jankovića njegovemu prijatelju, predsedniku Srbije Aleksandru Vučiću, je razgalil tudi v nebo vpijočo dvoličnost ljubljanske leve ideološke scene.

Veliko prijateljstvo med Jankovićem in Vučićem, za katerim so še večji denarji in posli, ima tudi neprecenljivo simbolično vrednost o zlaganosti vsega, kar Janković oznanja. Ljubljanski župan, na juriš promotor komunističnih rdečih zvezd v »mestu heroj«, se brati z Vučićem, ki je bil 14 let generalni sekretar Srbske radikalne stranke četniškega vojnega zločinca Vojislava Šešlja.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Nenad Glücks

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|12. 2. 2025
Spominjamo se dne 12. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 12. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče