Is podcast
V Postojni deluje obnovljena brivnica, najstarejša v Sloveniji, iz leta 1926. V njej dela Luka Nebec, ki želi ohranjati pristno brivsko kulturo in skrbi, da vsakomur obisk spremeni v nepozabno brivsko izkušnjo. Goji veliko spoštovanje do dediščine in se v obnovljeni brivnici odlično počuti.
V Postojni deluje obnovljena brivnica, najstarejša v Sloveniji, iz leta 1926. V njej dela Luka Nebec, ki želi ohranjati pristno brivsko kulturo in skrbi, da vsakomur obisk spremeni v nepozabno brivsko izkušnjo. Goji veliko spoštovanje do dediščine in se v obnovljeni brivnici odlično počuti.
V Postojni deluje obnovljena brivnica, najstarejša v Sloveniji, iz leta 1926. V njej dela Luka Nebec, ki želi ohranjati pristno brivsko kulturo in skrbi, da vsakomur obisk spremeni v nepozabno brivsko izkušnjo. Goji veliko spoštovanje do dediščine in se v obnovljeni brivnici odlično počuti.
Zakladi naše dediščine
V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.
Zakladi naše dediščine
V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.
Zakladi naše dediščine
Jelko Pšajd, etnologinja, kustosinja iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, je predstavila dokumentarni film o tradiciji slamokrovstva družine Golnar iz Sovjaka pri Sv. Juriju ob Ščavnici.
Zakladi naše dediščine
Jelko Pšajd, etnologinja, kustosinja iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, je predstavila dokumentarni film o tradiciji slamokrovstva družine Golnar iz Sovjaka pri Sv. Juriju ob Ščavnici.
Zakladi naše dediščine
Kruh je več kot hrana. Letos je v ospredju, v sklopu projekta Teden slovenske hrane in ob petkovem tradicionalnem slovenskem zajtrku. Dr. Janez Bogataj je avtor monografije o kruhu, o kulturni dediščini kruha na Slovenskem. V njej so izbrane rezine zgodovine, lokalni in regionalni hlebci in njihovi krajci, zapečene ljudske modrosti, drobtine življenja, kruh v šegah in kot dar, poklici, povezani s kruhom, krušni slovar Slovenije ter nekaj vrhunskih umetnin z upodobitvijo kruha. Beseda kruh je pojem, sinonim za hrano na sploh. Kruh je oznaka za vse, kar potrebujemo za življenje. Komur primanjkuje
kruha, mu primanjkuje vsega. Količina in vrsta kruha sta bili včasih merili življenjske ravni, sredstvi za označevanje družbene pripadnosti (Pri njih je bil beli kruh vsak dan na mizi!). Kruh je ljudem pomenil preživetje in je bil prispodoba za napredek v življenju. Zagotoviti si poklic in službo pomeni priti do kruha. Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka je »Kruh za zajtrk – super dan!«
Zakladi naše dediščine
Kruh je več kot hrana. Letos je v ospredju, v sklopu projekta Teden slovenske hrane in ob petkovem tradicionalnem slovenskem zajtrku. Dr. Janez Bogataj je avtor monografije o kruhu, o kulturni dediščini kruha na Slovenskem. V njej so izbrane rezine zgodovine, lokalni in regionalni hlebci in njihovi krajci, zapečene ljudske modrosti, drobtine življenja, kruh v šegah in kot dar, poklici, povezani s kruhom, krušni slovar Slovenije ter nekaj vrhunskih umetnin z upodobitvijo kruha. Beseda kruh je pojem, sinonim za hrano na sploh. Kruh je oznaka za vse, kar potrebujemo za življenje. Komur primanjkuje
kruha, mu primanjkuje vsega. Količina in vrsta kruha sta bili včasih merili življenjske ravni, sredstvi za označevanje družbene pripadnosti (Pri njih je bil beli kruh vsak dan na mizi!). Kruh je ljudem pomenil preživetje in je bil prispodoba za napredek v življenju. Zagotoviti si poklic in službo pomeni priti do kruha. Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka je »Kruh za zajtrk – super dan!«
Zakladi naše dediščine
Turistično društva Cirkulane v sklopu sekcije starih običajev ohranja tradicionalno navado-običaj pospravilo klopotca, ki ga člani predstavijo v sklopu kulturno etnološke predstavitve v Parku dediščine Cirkulane. Klopotec je pomemben simbol v vinogradih v Halozah, saj čuva grozdje vinogradnikom pred ptiči in drugimi živalmi, ki predčasno zobajo grozdje in delajo škodo v vinogradih. Za vinogradnika je martinovo največji praznik, saj se takrat mošt spremeni v vino. Je pa to tudi skrajni rok, da pospravi klopotec iz vinograda in tako skupaj z delavci, ki so skozi leto pomagali pri opravilih v vinogradu proslavijo dobro letino. Pogovarjali smo se z Zvonkom Bratuškom, predsednikom društva.
Zakladi naše dediščine
Turistično društva Cirkulane v sklopu sekcije starih običajev ohranja tradicionalno navado-običaj pospravilo klopotca, ki ga člani predstavijo v sklopu kulturno etnološke predstavitve v Parku dediščine Cirkulane. Klopotec je pomemben simbol v vinogradih v Halozah, saj čuva grozdje vinogradnikom pred ptiči in drugimi živalmi, ki predčasno zobajo grozdje in delajo škodo v vinogradih. Za vinogradnika je martinovo največji praznik, saj se takrat mošt spremeni v vino. Je pa to tudi skrajni rok, da pospravi klopotec iz vinograda in tako skupaj z delavci, ki so skozi leto pomagali pri opravilih v vinogradu proslavijo dobro letino. Pogovarjali smo se z Zvonkom Bratuškom, predsednikom društva.
Zakladi naše dediščine
Metka Fujs, avtorica razstave Ženske in reformacija, je zapisala: »Razstavo smo v Pomurskem muzeju postavili leta 2017 v počastitev 500 letnice reformacije, verskega in političnega gibanja, ki je poleg drugih družbenih učinkov spodbudilo tudi gibanje za žensko enakopravnost. Vloga žensk ni bila glavna tema reformacije, kje so predvsem izstopale teološke debate, se je pa pokazalo, da to ni bila postranska tema. Ženske so, zahvaljujoč reformaciji, spoznale, kaj za njihovo lastno svobodo pomeni, če svoboda kristjana temelji na zapisanem v Svetem pismu, na osebnem verovanju in na lastni vesti. S tem, ko so se lahko izobraževale, so postopoma prevzemale usodo v svoje roke. Reformacija ni odpravila podrejene vloge žensk v odnosu do moških, tako kot ni odpravila tipične ali tradicionalne delitve vlog med moškimi in ženskami. Preteči so morala stoletja, preden so se ženske izborile za možnost svobodnega političnega odločanja ali dostopanja do različnih poklicev, tudi duhovniškega.
Poleg kratke predstavitve reformacijskega gibanja razstava predstavi vlogo protestantskih žensk v domačem, družinskem okolju, v delu za skupnost v ženskih verskih društvih in v duhovniškem poklicu.
Vsebinsko gostujoča razstava Ženske in reformacija lepo dopolni predstavitev reformacije na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem v Muzeju krščanstva na Slovenskem.
Zakladi naše dediščine
Metka Fujs, avtorica razstave Ženske in reformacija, je zapisala: »Razstavo smo v Pomurskem muzeju postavili leta 2017 v počastitev 500 letnice reformacije, verskega in političnega gibanja, ki je poleg drugih družbenih učinkov spodbudilo tudi gibanje za žensko enakopravnost. Vloga žensk ni bila glavna tema reformacije, kje so predvsem izstopale teološke debate, se je pa pokazalo, da to ni bila postranska tema. Ženske so, zahvaljujoč reformaciji, spoznale, kaj za njihovo lastno svobodo pomeni, če svoboda kristjana temelji na zapisanem v Svetem pismu, na osebnem verovanju in na lastni vesti. S tem, ko so se lahko izobraževale, so postopoma prevzemale usodo v svoje roke. Reformacija ni odpravila podrejene vloge žensk v odnosu do moških, tako kot ni odpravila tipične ali tradicionalne delitve vlog med moškimi in ženskami. Preteči so morala stoletja, preden so se ženske izborile za možnost svobodnega političnega odločanja ali dostopanja do različnih poklicev, tudi duhovniškega.
Poleg kratke predstavitve reformacijskega gibanja razstava predstavi vlogo protestantskih žensk v domačem, družinskem okolju, v delu za skupnost v ženskih verskih društvih in v duhovniškem poklicu.
Vsebinsko gostujoča razstava Ženske in reformacija lepo dopolni predstavitev reformacije na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem v Muzeju krščanstva na Slovenskem.
Zakladi naše dediščine
Skupina sirarjev- predelovalcev mleka na kmetijah se je združila leta 1998 v Združenje malih sirarjev. Pokrivajo celotno območje Slovenije. Zelo so aktivni predvsem na področju izobraževanja, spodbujanja sirarske dejavnosti na kmetijah, skupnega nastopanja in dviga kakovosti proizvodov. O sirarjih, mojstrih obrti, smo se pogovarjali z mag. Tatjano Čop.
Zakladi naše dediščine
Skupina sirarjev- predelovalcev mleka na kmetijah se je združila leta 1998 v Združenje malih sirarjev. Pokrivajo celotno območje Slovenije. Zelo so aktivni predvsem na področju izobraževanja, spodbujanja sirarske dejavnosti na kmetijah, skupnega nastopanja in dviga kakovosti proizvodov. O sirarjih, mojstrih obrti, smo se pogovarjali z mag. Tatjano Čop.
Zakladi naše dediščine
V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.
Zakladi naše dediščine
V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.
Zakladi naše dediščine
Klopotec je posebnost štajerskega vinogradniškega območja. Posebni običaji in navade spremljajo postavljanje klopotca, kot njegovo pospravljanje, ki se mora opraviti do sklepa oktobra. več smo izvedeli v pogovoru z Jernejem Golcem iz Haloz.
Zakladi naše dediščine
Klopotec je posebnost štajerskega vinogradniškega območja. Posebni običaji in navade spremljajo postavljanje klopotca, kot njegovo pospravljanje, ki se mora opraviti do sklepa oktobra. več smo izvedeli v pogovoru z Jernejem Golcem iz Haloz.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Sol in luč
V prvem delu pogovora, ki smo ga poslušali v prejšnji oddaji, smo slišali, kako glasba vpliva na otroke in mladostnike, tokrat pa o tem, kako vpliva na odrasle in na starostnike in predvsem o tem, kako neverjetne učinke ima pri težavah starostnikov.
Slovencem po svetu in domovini
V cerkvi sv. Ivana v Gorici so včeraj obhajali 50. obletnico ustanovitve Pastoralnega središča Slovencev. Slovesno sveto mašo je vodil škof dr. Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Poleg župnika, dekana in škofovega delegata Marijana Markežiča sta somaševala še duhovni pomočnik p. Jan Cvetek in p. Boštjan iz Kapele pri Novi Gorici. Sveto mašo so skrbno sooblikovali ministranti, skavti, pevski zbor in večja skupina sodelavcev. Skupnega kosila vseh zbranih vernikov se je udeležil tudi goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli, kar je praznovanju dalo še prav poseben pečat medsebojne povezanosti. Škof Jamnik se je v homiliji zahvalil župniku in dekanu Marijanu Markežiču za dologoletno pastoralno delo na Goriškem, kjer deluje že 44 let. Odgovornost za Pastoralno središče je prevzel od msgr. Franca Močnika. V homiliji je posebej izpostavil, kako je ohranjanje vere, kulture in jezika pomembno, saj krepi človekovo identiteto in zavest iz kakšnih korenin rastemo. Posebej je bilo lepo videti veliko število skavtov, večjo ministrantsko zasedbo in čudovito prepevanje župnijskega pevskega zbora. Slovensko pastoralno življenje v Gorici je nadvse živahno in povezuje mnoge Slovence, ki živijo na Goriškem. Naj dobri Bog še naprej blagoslavlja in povezuje v eno družino naše drage Slovence, ki s tako zvestobo in srčnostjo skrbijo za svoj jezik, kulturo in živijo pristno krščansko življenje, je še zapisal škof Jamnik.
Duhovna misel
Kakor je torej po enem človeku prišel na svet greh in po grehu smrt in je tako smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili … (Pismo Rimljanom 5, 12).
Doživetja narave
Tokrat nas je v Doživetjih narave čakal zanimiv pogovor o planinski zgodovini. Naš gost in avtor knjige Triglav je naš Dušan Škodič je v arhivih Kranjske sekcije nemškega planinskega društva v Innsbrucku nepričakovano odkril gradivo, ki na novo osvetljuje začetke organiziranega planinstva pri nas. V pogovoru ste slišali tudi, kdo je bil Klodwig Tschada in kdo je opravil prvi dokumentirani vzpon čez Severno steno.
Za življenje
O aktualni temi izgorelosti smo se pogovarjali z dr. Andrejo Poljanec.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.
Duhovna misel
Kakor je torej po enem človeku prišel na svet greh in po grehu smrt in je tako smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili … (Pismo Rimljanom 5, 12).