Zakladi naše dediščine
VEČ ...|11. 8. 2020
Od slamnikarskih kit do slamnika

Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.

Od slamnikarskih kit do slamnika

Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine
Od slamnikarskih kit do slamnika
Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.
VEČ ...|11. 8. 2020
Od slamnikarskih kit do slamnika
Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine
VEČ ...|4. 8. 2020
Od kod slamnikarstvo v Domžalah?

Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.

Od kod slamnikarstvo v Domžalah?

Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine
Od kod slamnikarstvo v Domžalah?
Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.
VEČ ...|4. 8. 2020
Od kod slamnikarstvo v Domžalah?
Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine
VEČ ...|28. 7. 2020
300 let slamnikarstva na domžalskem

Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

300 let slamnikarstva na domžalskem

Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine
300 let slamnikarstva na domžalskem
Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.
VEČ ...|28. 7. 2020
300 let slamnikarstva na domžalskem
Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine
VEČ ...|17. 12. 2019
Kolarstvo in kovaštvo obmorskih krajev

Kovaštvo in kolarstvo sta dejavnosti, ki sta na obali skoraj povsem zamrli. Nekdaj sta bili tradicionalni. V Pokrajinskem muzeju Koper so pripravili stalno razstavo z gradivom večinoma iz 19. stoletja. Pogovarjali smo se s Tino Novak Pucer.

Kolarstvo in kovaštvo obmorskih krajev

Kovaštvo in kolarstvo sta dejavnosti, ki sta na obali skoraj povsem zamrli. Nekdaj sta bili tradicionalni. V Pokrajinskem muzeju Koper so pripravili stalno razstavo z gradivom večinoma iz 19. stoletja. Pogovarjali smo se s Tino Novak Pucer.

Nataša Ličen

izročilodediščinadružbautripzgodovinaobrtništvo

Zakladi naše dediščine
Kolarstvo in kovaštvo obmorskih krajev
Kovaštvo in kolarstvo sta dejavnosti, ki sta na obali skoraj povsem zamrli. Nekdaj sta bili tradicionalni. V Pokrajinskem muzeju Koper so pripravili stalno razstavo z gradivom večinoma iz 19. stoletja. Pogovarjali smo se s Tino Novak Pucer.
VEČ ...|17. 12. 2019
Kolarstvo in kovaštvo obmorskih krajev
Kovaštvo in kolarstvo sta dejavnosti, ki sta na obali skoraj povsem zamrli. Nekdaj sta bili tradicionalni. V Pokrajinskem muzeju Koper so pripravili stalno razstavo z gradivom večinoma iz 19. stoletja. Pogovarjali smo se s Tino Novak Pucer.

Nataša Ličen

izročilodediščinadružbautripzgodovinaobrtništvo

Zakladi naše dediščine
VEČ ...|10. 12. 2019
Ornamentika in ljudska umetnost v zapuščini Jožeta Karlovška

Jože Karlovšek je bil raziskovalec ljudske umetnosti, strokovnjak za ornamentiko, slovensko stavbno dediščino, glasbenik in slikar. Njegova vnukinja Katarina Karlovšek obuja njegovo dediščino s paleto izdelkov, ki so olepšani s premišljeno apliciranimi ornamenti. Ne gre za ponavljanje zgodovinskega spomina, temveč za svojevrstno ohranjanje, ki je približano potrebam sodobnega človeka.

Ornamentika in ljudska umetnost v zapuščini Jožeta Karlovška

Jože Karlovšek je bil raziskovalec ljudske umetnosti, strokovnjak za ornamentiko, slovensko stavbno dediščino, glasbenik in slikar. Njegova vnukinja Katarina Karlovšek obuja njegovo dediščino s paleto izdelkov, ki so olepšani s premišljeno apliciranimi ornamenti. Ne gre za ponavljanje zgodovinskega spomina, temveč za svojevrstno ohranjanje, ki je približano potrebam sodobnega človeka.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturapogovordediščinaobrt

Zakladi naše dediščine
Ornamentika in ljudska umetnost v zapuščini Jožeta Karlovška
Jože Karlovšek je bil raziskovalec ljudske umetnosti, strokovnjak za ornamentiko, slovensko stavbno dediščino, glasbenik in slikar. Njegova vnukinja Katarina Karlovšek obuja njegovo dediščino s paleto izdelkov, ki so olepšani s premišljeno apliciranimi ornamenti. Ne gre za ponavljanje zgodovinskega spomina, temveč za svojevrstno ohranjanje, ki je približano potrebam sodobnega človeka.
VEČ ...|10. 12. 2019
Ornamentika in ljudska umetnost v zapuščini Jožeta Karlovška
Jože Karlovšek je bil raziskovalec ljudske umetnosti, strokovnjak za ornamentiko, slovensko stavbno dediščino, glasbenik in slikar. Njegova vnukinja Katarina Karlovšek obuja njegovo dediščino s paleto izdelkov, ki so olepšani s premišljeno apliciranimi ornamenti. Ne gre za ponavljanje zgodovinskega spomina, temveč za svojevrstno ohranjanje, ki je približano potrebam sodobnega človeka.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturapogovordediščinaobrt

Informativni prispevki
VEČ ...|23. 10. 2019
Rateški krapi in žoki

V Ratečah se ponašajo z več posebnostmi, med njimi s posebno jedjo, ki ji rečejo rateški krapi in z obutvijo, ki so jo nosili pred stotimi leti, rateškimi žoki. Oboje zna pripraviti in izdelati Tina Brlogar, ki znanje prenaša naprej.

Rateški krapi in žoki

V Ratečah se ponašajo z več posebnostmi, med njimi s posebno jedjo, ki ji rečejo rateški krapi in z obutvijo, ki so jo nosili pred stotimi leti, rateškimi žoki. Oboje zna pripraviti in izdelati Tina Brlogar, ki znanje prenaša naprej.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturapogovordediščinaobrt

Informativni prispevki
Rateški krapi in žoki
V Ratečah se ponašajo z več posebnostmi, med njimi s posebno jedjo, ki ji rečejo rateški krapi in z obutvijo, ki so jo nosili pred stotimi leti, rateškimi žoki. Oboje zna pripraviti in izdelati Tina Brlogar, ki znanje prenaša naprej.
VEČ ...|23. 10. 2019
Rateški krapi in žoki
V Ratečah se ponašajo z več posebnostmi, med njimi s posebno jedjo, ki ji rečejo rateški krapi in z obutvijo, ki so jo nosili pred stotimi leti, rateškimi žoki. Oboje zna pripraviti in izdelati Tina Brlogar, ki znanje prenaša naprej.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturapogovordediščinaobrt

Zakladi naše dediščine
VEČ ...|27. 8. 2019
Medičarstvo s tradicijo

Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.

Medičarstvo s tradicijo

Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaumetnostkulinarikaobrt

Zakladi naše dediščine
Medičarstvo s tradicijo
Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.
VEČ ...|27. 8. 2019
Medičarstvo s tradicijo
Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaumetnostkulinarikaobrt

Svetovalnica
VEČ ...|11. 7. 2019
Čezmejno poslovanje podjetij

Direktor Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger je razrešil marsikatero zagato, s katero se soočajo obrtniki in podjetniki v današnjem času.

Čezmejno poslovanje podjetij

Direktor Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger je razrešil marsikatero zagato, s katero se soočajo obrtniki in podjetniki v današnjem času.

Blaž Lesnik

obrtništvopodjetništvodavki

Svetovalnica
Čezmejno poslovanje podjetij
Direktor Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger je razrešil marsikatero zagato, s katero se soočajo obrtniki in podjetniki v današnjem času.
VEČ ...|11. 7. 2019
Čezmejno poslovanje podjetij
Direktor Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger je razrešil marsikatero zagato, s katero se soočajo obrtniki in podjetniki v današnjem času.

Blaž Lesnik

obrtništvopodjetništvodavki

Mladoskop
VEČ ...|7. 6. 2019
Mladi kamnoseki

V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.

Mladi kamnoseki

V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.

Nataša Ličen

mladipogovorinovativnostpodjetništvodružbaizobraževanjetradicijakulturaobrtpoklic

Mladoskop
Mladi kamnoseki
V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.
VEČ ...|7. 6. 2019
Mladi kamnoseki
V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.

Nataša Ličen

mladipogovorinovativnostpodjetništvodružbaizobraževanjetradicijakulturaobrtpoklic

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|21. 9. 2020
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o rezultatskem sojenju in suspenzu sodnika

V oddaji sta bila gosta vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec. Govorili smo o pritiskih in tudi o suspenzu sodnika. Odgovorila sta tudi na vprašanji glede rezultatskega sojenja in o razliki med ideologijo in politiko na sodiščih.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o rezultatskem sojenju in suspenzu sodnika

V oddaji sta bila gosta vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec. Govorili smo o pritiskih in tudi o suspenzu sodnika. Odgovorila sta tudi na vprašanji glede rezultatskega sojenja in o razliki med ideologijo in politiko na sodiščih.

Alen Salihović

politikadružbasodstvopogovor

Svetovalnica
VEČ ...|23. 9. 2020
Cvetje na pragu jeseni

Kako zasaditve rož čim dalj obdžati v kondiciji in kako potem postopati, je svetovala vrtnarka Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

Cvetje na pragu jeseni

Kako zasaditve rož čim dalj obdžati v kondiciji in kako potem postopati, je svetovala vrtnarka Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

Robert Božič

izobraževanjenaravasvetovanje

Globine
VEČ ...|8. 9. 2020
O sprejemanju in sprejetosti

Na Marijin rojstni dan smo v Globinah odprli vprašanje verskega življenja v posvetni družbi. Kako stopiti iz kulture boječnosti in negotovosti v gotovost, ki jo daje naša vera, in to pokazati drugim, tudi neverujočim? Z nami je bil slovenjegraški župnik Simon Potnik. Video posnetek oddaje: https://www.facebook.com/RadioOgnjisce/videos/1024772601294303/

O sprejemanju in sprejetosti

Na Marijin rojstni dan smo v Globinah odprli vprašanje verskega življenja v posvetni družbi. Kako stopiti iz kulture boječnosti in negotovosti v gotovost, ki jo daje naša vera, in to pokazati drugim, tudi neverujočim? Z nami je bil slovenjegraški župnik Simon Potnik. Video posnetek oddaje: https://www.facebook.com/RadioOgnjisce/videos/1024772601294303/

Blaž Lesnik

duhovnostodnosievangelizacijasprejetostCerkevvera

Naš gost
VEČ ...|19. 9. 2020
S. Rebeka Kenda

Šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja Rebeka Kenda več kot trideset let posveča svoje napore in talente mladim. Vzgojila je in vzgaja več generacij otrok. Za svoje poslanstvo je dobila tudi nekaj priznanj. To izjemno sestro smo pred leti povabili pred mikrofon, ob zadnjih nagradah pa smo ji posvetili nekaj pozornosti in tako izkazali tudi hvaležnost za delo z našimi otroki.

S. Rebeka Kenda

Šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja Rebeka Kenda več kot trideset let posveča svoje napore in talente mladim. Vzgojila je in vzgaja več generacij otrok. Za svoje poslanstvo je dobila tudi nekaj priznanj. To izjemno sestro smo pred leti povabili pred mikrofon, ob zadnjih nagradah pa smo ji posvetili nekaj pozornosti in tako izkazali tudi hvaležnost za delo z našimi otroki.

Mateja Subotičanec

pogovormladiotrociduhovnostdružba

Za življenje
VEČ ...|19. 9. 2020
Zakonca Perko o pripadnosti

Za odgovornost se človekova vest izoblikuje v družini, tam pa sta potrebna oče in mati. Pogovarjali smo se z dr. Verno in dr. Andrejem Perko.

► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Zakonca Perko o pripadnosti

Za odgovornost se človekova vest izoblikuje v družini, tam pa sta potrebna oče in mati. Pogovarjali smo se z dr. Verno in dr. Andrejem Perko.

► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Mateja Subotičanec

družbadružnavzgojakulturazgodovinanapredek

Zgodbe za otroke - Šmarnice
VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Kulturni utrinki
VEČ ...|23. 9. 2020
Na Bledu srečanje PEN - Pikin Festival - 50 let od smrti Vena Pilona

Na Bledu srečanje PEN - Pikin Festival - 50 let od smrti Vena Pilona

Jože Bartolj

kultura

Iz Betanije
VEČ ...|23. 9. 2020
Šola odpuščanja (jezuiti v Ljubljani), Sonja Pungertnik

Šola odpuščanja (jezuiti v Ljubljani), Sonja Pungertnik

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanjepogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje
VEČ ...|23. 9. 2020
Fanči Perdih: Vzgoja lastnega semena je zahteven podvig!

Še posebej v letošnjem letu imamo kar velike težave s skaldiščenjem pridelkov. Kako pravilno shraniti česen in čebulo in kaj storiti, če pride do gnitja, je svetovala Fanči Perdih.

Fanči Perdih: Vzgoja lastnega semena je zahteven podvig!

Še posebej v letošnjem letu imamo kar velike težave s skaldiščenjem pridelkov. Kako pravilno shraniti česen in čebulo in kaj storiti, če pride do gnitja, je svetovala Fanči Perdih.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica
VEČ ...|23. 9. 2020
Cvetje na pragu jeseni

Kako zasaditve rož čim dalj obdžati v kondiciji in kako potem postopati, je svetovala vrtnarka Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

Cvetje na pragu jeseni

Kako zasaditve rož čim dalj obdžati v kondiciji in kako potem postopati, je svetovala vrtnarka Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

Robert Božič

izobraževanjenaravasvetovanje

Copyright © Radio Ognjišče 2019