Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 8. 2025
Guinnessov rekord v izdelovanju šopkov

Koroški florist Žan Žolger je s cvetličnim maratonom, v katerem je štiriindvajset ur izdeloval šopke, postavil Guinnessov rekord. Izdelani šopki so bili po zaključku maratona na prodaj, polovica izkupička je šla v dobrodelne namene. Za izdelavo šopkov si je pripravil tisoč stebel cvetja in zelenja. V kratkem pogovoru je opisal svoj podvig. 

Guinnessov rekord v izdelovanju šopkov

Koroški florist Žan Žolger je s cvetličnim maratonom, v katerem je štiriindvajset ur izdeloval šopke, postavil Guinnessov rekord. Izdelani šopki so bili po zaključku maratona na prodaj, polovica izkupička je šla v dobrodelne namene. Za izdelavo šopkov si je pripravil tisoč stebel cvetja in zelenja. V kratkem pogovoru je opisal svoj podvig. 

izobraževanjepodjetništvocvetjemladiobrt

Ni meje za dobre ideje

Guinnessov rekord v izdelovanju šopkov

Koroški florist Žan Žolger je s cvetličnim maratonom, v katerem je štiriindvajset ur izdeloval šopke, postavil Guinnessov rekord. Izdelani šopki so bili po zaključku maratona na prodaj, polovica izkupička je šla v dobrodelne namene. Za izdelavo šopkov si je pripravil tisoč stebel cvetja in zelenja. V kratkem pogovoru je opisal svoj podvig. 

VEČ ...|21. 8. 2025
Guinnessov rekord v izdelovanju šopkov

Koroški florist Žan Žolger je s cvetličnim maratonom, v katerem je štiriindvajset ur izdeloval šopke, postavil Guinnessov rekord. Izdelani šopki so bili po zaključku maratona na prodaj, polovica izkupička je šla v dobrodelne namene. Za izdelavo šopkov si je pripravil tisoč stebel cvetja in zelenja. V kratkem pogovoru je opisal svoj podvig. 

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvocvetjemladiobrt

Življenje išče pot

VEČ ...|2. 6. 2025
Obrtniki in rokodelci za lepoto krščanskih svetišč

V jubilejnem letu so v Rimu za obrtnike, rokodelce, umetnike in arhitekte pripravili posebno srečanje. Velik pomen zanje pa imajo tudi lokalna srečanja. Eno od njih je bilo v sredo, 4. junija 2025  pri sv. Jožefu v Mariboru. Duhovni asistent Kolpingovega združenja Slovenije Igor Novak nam je povedal več o namenu tega Združenja in temeljni viziji Adolfa Kolpinga.

Obrtniki in rokodelci za lepoto krščanskih svetišč

V jubilejnem letu so v Rimu za obrtnike, rokodelce, umetnike in arhitekte pripravili posebno srečanje. Velik pomen zanje pa imajo tudi lokalna srečanja. Eno od njih je bilo v sredo, 4. junija 2025  pri sv. Jožefu v Mariboru. Duhovni asistent Kolpingovega združenja Slovenije Igor Novak nam je povedal več o namenu tega Združenja in temeljni viziji Adolfa Kolpinga.

Kolpingovo združenjejubilej 2025obrtniki in rokodelci

Življenje išče pot

Obrtniki in rokodelci za lepoto krščanskih svetišč

V jubilejnem letu so v Rimu za obrtnike, rokodelce, umetnike in arhitekte pripravili posebno srečanje. Velik pomen zanje pa imajo tudi lokalna srečanja. Eno od njih je bilo v sredo, 4. junija 2025  pri sv. Jožefu v Mariboru. Duhovni asistent Kolpingovega združenja Slovenije Igor Novak nam je povedal več o namenu tega Združenja in temeljni viziji Adolfa Kolpinga.

VEČ ...|2. 6. 2025
Obrtniki in rokodelci za lepoto krščanskih svetišč

V jubilejnem letu so v Rimu za obrtnike, rokodelce, umetnike in arhitekte pripravili posebno srečanje. Velik pomen zanje pa imajo tudi lokalna srečanja. Eno od njih je bilo v sredo, 4. junija 2025  pri sv. Jožefu v Mariboru. Duhovni asistent Kolpingovega združenja Slovenije Igor Novak nam je povedal več o namenu tega Združenja in temeljni viziji Adolfa Kolpinga.

s. Meta Potočnik

Kolpingovo združenjejubilej 2025obrtniki in rokodelci

Naš gost

VEČ ...|7. 3. 2024
Pletar Janez Krišelj

Naš sobotni gost Janez Krišelj je po upokojitvi je odkril umetnost stare rokodelske obrti, s katero so se ukvarjali že njegovi predniki. Zdaj veliko časa preživi na svojem tesarskem stolu in ob vitri. Pravi, da ga najbolj zanimajo novi izzivi. Teh mu ne manjka tudi na kolesu: nekdanji športnik v 78. letu še vedno prevozi 10 tisoč kilometrov na leto.

Pletar Janez Krišelj

Naš sobotni gost Janez Krišelj je po upokojitvi je odkril umetnost stare rokodelske obrti, s katero so se ukvarjali že njegovi predniki. Zdaj veliko časa preživi na svojem tesarskem stolu in ob vitri. Pravi, da ga najbolj zanimajo novi izzivi. Teh mu ne manjka tudi na kolesu: nekdanji športnik v 78. letu še vedno prevozi 10 tisoč kilometrov na leto.

pletarstvorokodelstvoobrtspominživljenjecajnaškundracamboh

Naš gost

Pletar Janez Krišelj

Naš sobotni gost Janez Krišelj je po upokojitvi je odkril umetnost stare rokodelske obrti, s katero so se ukvarjali že njegovi predniki. Zdaj veliko časa preživi na svojem tesarskem stolu in ob vitri. Pravi, da ga najbolj zanimajo novi izzivi. Teh mu ne manjka tudi na kolesu: nekdanji športnik v 78. letu še vedno prevozi 10 tisoč kilometrov na leto.

VEČ ...|7. 3. 2024
Pletar Janez Krišelj

Naš sobotni gost Janez Krišelj je po upokojitvi je odkril umetnost stare rokodelske obrti, s katero so se ukvarjali že njegovi predniki. Zdaj veliko časa preživi na svojem tesarskem stolu in ob vitri. Pravi, da ga najbolj zanimajo novi izzivi. Teh mu ne manjka tudi na kolesu: nekdanji športnik v 78. letu še vedno prevozi 10 tisoč kilometrov na leto.

Blaž Lesnik

pletarstvorokodelstvoobrtspominživljenjecajnaškundracamboh

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 2. 2023
Verena Vidrih Perko o razstavi Vučedolske kulture v Kranju

Kulturni utrinki

Verena Vidrih Perko o razstavi Vučedolske kulture v Kranju
VEČ ...|24. 2. 2023

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 12. 2020
Predstavljena etnološka dediščina v Vatikanu ob 30. letnici samostojnosti Slovenije

Vatikanski trg je v adventu 2020 okrašen s smreko iz kočevskih gozdov, v spomin na 30-letnico samostojnosti Slovenije. Ob pomoči rokodelcev pa je trg sv. Petra okrašen še z več kot 40 drevesci, z motivi naše etnološke dediščine. Med krasilci je tudi Peter Ribič.

Predstavljena etnološka dediščina v Vatikanu ob 30. letnici samostojnosti Slovenije

Vatikanski trg je v adventu 2020 okrašen s smreko iz kočevskih gozdov, v spomin na 30-letnico samostojnosti Slovenije. Ob pomoči rokodelcev pa je trg sv. Petra okrašen še z več kot 40 drevesci, z motivi naše etnološke dediščine. Med krasilci je tudi Peter Ribič.

kulturadediščinaobrt

Zakladi naše dediščine

Predstavljena etnološka dediščina v Vatikanu ob 30. letnici samostojnosti Slovenije

Vatikanski trg je v adventu 2020 okrašen s smreko iz kočevskih gozdov, v spomin na 30-letnico samostojnosti Slovenije. Ob pomoči rokodelcev pa je trg sv. Petra okrašen še z več kot 40 drevesci, z motivi naše etnološke dediščine. Med krasilci je tudi Peter Ribič.

VEČ ...|1. 12. 2020
Predstavljena etnološka dediščina v Vatikanu ob 30. letnici samostojnosti Slovenije

Vatikanski trg je v adventu 2020 okrašen s smreko iz kočevskih gozdov, v spomin na 30-letnico samostojnosti Slovenije. Ob pomoči rokodelcev pa je trg sv. Petra okrašen še z več kot 40 drevesci, z motivi naše etnološke dediščine. Med krasilci je tudi Peter Ribič.

Nataša Ličen

kulturadediščinaobrt

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 8. 2020
Od slamnikarskih kit do slamnika

Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.

Od slamnikarskih kit do slamnika

Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

Od slamnikarskih kit do slamnika
Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.
VEČ ...|11. 8. 2020
Od slamnikarskih kit do slamnika
Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 8. 2020
Od kod slamnikarstvo v Domžalah?

Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.

Od kod slamnikarstvo v Domžalah?

Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

Od kod slamnikarstvo v Domžalah?
Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.
VEČ ...|4. 8. 2020
Od kod slamnikarstvo v Domžalah?
Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 7. 2020
300 let slamnikarstva na domžalskem

Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

300 let slamnikarstva na domžalskem

Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

300 let slamnikarstva na domžalskem
Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.
VEČ ...|28. 7. 2020
300 let slamnikarstva na domžalskem
Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|29. 8. 2025
Radijsko kolesarjenje za mali šmaren in nova prvenstvena Aleša Česna

Predstavili smo letošnje radijsko kolesarjenje Od Marije k Mariji - od prijatelja k prijatelju. Tokrat se radijska ekipa odpravlja v deželo Martina Krpana: od Ilirske Bistrice do Stične. Kje natančno bo tekla kolesarska pot, kakšni bodo vsebinski poudarki in kje postanki? V drugem delu se nam je oglasil alpinist Aleš Česen, ki je točno pred mesecem dni z avstrijskim soplezalcem stopil na vrh še neosvojenega šest tisočaka v Karakorumu.

Radijsko kolesarjenje za mali šmaren in nova prvenstvena Aleša Česna

Predstavili smo letošnje radijsko kolesarjenje Od Marije k Mariji - od prijatelja k prijatelju. Tokrat se radijska ekipa odpravlja v deželo Martina Krpana: od Ilirske Bistrice do Stične. Kje natančno bo tekla kolesarska pot, kakšni bodo vsebinski poudarki in kje postanki? V drugem delu se nam je oglasil alpinist Aleš Česen, ki je točno pred mesecem dni z avstrijskim soplezalcem stopil na vrh še neosvojenega šest tisočaka v Karakorumu.

Blaž Lesnik

kolesarjenjeRadio OgnjiščeOd Marije k MarijialpinizemAleš ČesenPakistan

Moja zgodba

VEČ ...|24. 8. 2025
Kdo je bil Zdenko Roter? Pogovor z Igorjem Omerzo

2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.

Kdo je bil Zdenko Roter? Pogovor z Igorjem Omerzo

2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.

Jože Bartolj

spominpolitikaZdenko RoterIgor OmerzaUDBA

Globine

VEČ ...|12. 8. 2025
Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Blaž Lesnik

duhovnostateizemveradialog

Svetovalnica

VEČ ...|29. 8. 2025
Duševno zdravje kmetov

V Svetovalnici smo gostili psihologinjo dr. Lilijano Šprah , višjo znanstveno sodelavko in predstojnico Družbenomedicinskega inštituta na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o duševnem zdravju  kmetov, zlasti ob dejstvu, da tudi samomori med njimi niso redki. 

Duševno zdravje kmetov

V Svetovalnici smo gostili psihologinjo dr. Lilijano Šprah , višjo znanstveno sodelavko in predstojnico Družbenomedicinskega inštituta na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o duševnem zdravju  kmetov, zlasti ob dejstvu, da tudi samomori med njimi niso redki. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Za življenje

VEČ ...|23. 8. 2025
Žrtve

O neminovnih dobrobitih žrtve smo govorili v oddaji Za življenje z zakoncema Perko.

Žrtve

O neminovnih dobrobitih žrtve smo govorili v oddaji Za življenje z zakoncema Perko.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Ritem srca

VEČ ...|29. 8. 2025
Josiah Queen - Mt. Zion (2025)

Josiah Queen, vzhajajoča zvezda ameriške sodobne krščanske glasbene scene, je pred dnevi izdal svoj drugi studijski album Mt. Zíon - Gora Sion. Pesmi na njem gredo lahko v uho in bodo predvsem nagovorile tiste, ki jim je blizu zven t. i. nu-folka in skupine Mumford & Sons, The Lumeneers in drugih. Nekaterim smo prisluhnili tudi v oddaji:

  • Josiah Queen - The Prodigal
  • Josiah Queen - Dusty Bibles
  • Josiah Queen - Cant Steal My Joy
  • Josiah Queen - Adonai (Lord Of My Life)
  • Josiah Queen - Watch Your Mouth
  • Josiah Queen - Two Wooden Beams

Josiah Queen - Mt. Zion (2025)

Josiah Queen, vzhajajoča zvezda ameriške sodobne krščanske glasbene scene, je pred dnevi izdal svoj drugi studijski album Mt. Zíon - Gora Sion. Pesmi na njem gredo lahko v uho in bodo predvsem nagovorile tiste, ki jim je blizu zven t. i. nu-folka in skupine Mumford & Sons, The Lumeneers in drugih. Nekaterim smo prisluhnili tudi v oddaji:

  • Josiah Queen - The Prodigal
  • Josiah Queen - Dusty Bibles
  • Josiah Queen - Cant Steal My Joy
  • Josiah Queen - Adonai (Lord Of My Life)
  • Josiah Queen - Watch Your Mouth
  • Josiah Queen - Two Wooden Beams

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Kolokvij

VEČ ...|29. 8. 2025
Obisk salezijanske koče na Uskovnici

Spomnili smo se na obisk salezijanske koče na Uskovnici, kjer so potekali t. i. Uskovniški tedni. Tam se je zbrala mladina, ki se je družila, spoznavala lepoto tega neokrnjenega koščka Slovenije in poglabljala svojo vero v Boga s pomočjo voditeljev in različnih predavateljev. Slišali bomo vtise mladih.

Obisk salezijanske koče na Uskovnici

Spomnili smo se na obisk salezijanske koče na Uskovnici, kjer so potekali t. i. Uskovniški tedni. Tam se je zbrala mladina, ki se je družila, spoznavala lepoto tega neokrnjenega koščka Slovenije in poglabljala svojo vero v Boga s pomočjo voditeljev in različnih predavateljev. Slišali bomo vtise mladih.

Maja Morela

mladiUskovniški tedniSalezijanska mladina

Petkov večer

VEČ ...|29. 8. 2025
Gregor Ravnik

V zadnjem avgustovskem Petkovem večeru nam je družbo delal odličen tenorist, ki smo ga na Radiu Ognjišče kar malo posvojili. Kaj je počenjal čez poletje, kako je užival v igri Črna žena na Studencu, kateri sladoled ima najraje in kaj pripravlja za jesen, nam je povedal Gregor Ravnik. 

Gregor Ravnik

V zadnjem avgustovskem Petkovem večeru nam je družbo delal odličen tenorist, ki smo ga na Radiu Ognjišče kar malo posvojili. Kaj je počenjal čez poletje, kako je užival v igri Črna žena na Studencu, kateri sladoled ima najraje in kaj pripravlja za jesen, nam je povedal Gregor Ravnik. 

Marjan Bunič

glasbapogovorpop

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan