Moja zgodba

VEČ ...|19. 9. 2021
Vosovski likvidatorji - pričevanje Edo Brajnik - Štefan

Objavili smo pričevanje o delovanju Vartnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte v Ljubljani med letoma 1941 in 1942, kot se ga spominja eden od sodelujočih, narodni heroj Edo Brajnik - Štefan. Posnetek smo pridobili iz arhiva Republike Slovenije in je nastal leta 1979. Brajnik zelo odkritosrčno opisuje komunistične umore predvsem Slovencev, v času okupacije.

Vosovski likvidatorji - pričevanje Edo Brajnik - Štefan

Objavili smo pričevanje o delovanju Vartnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte v Ljubljani med letoma 1941 in 1942, kot se ga spominja eden od sodelujočih, narodni heroj Edo Brajnik - Štefan. Posnetek smo pridobili iz arhiva Republike Slovenije in je nastal leta 1979. Brajnik zelo odkritosrčno opisuje komunistične umore predvsem Slovencev, v času okupacije.

spominpolitikaVOSEdo Brajnik Štefan

Moja zgodba

Vosovski likvidatorji - pričevanje Edo Brajnik - Štefan

Objavili smo pričevanje o delovanju Vartnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte v Ljubljani med letoma 1941 in 1942, kot se ga spominja eden od sodelujočih, narodni heroj Edo Brajnik - Štefan. Posnetek smo pridobili iz arhiva Republike Slovenije in je nastal leta 1979. Brajnik zelo odkritosrčno opisuje komunistične umore predvsem Slovencev, v času okupacije.

VEČ ...|19. 9. 2021
Vosovski likvidatorji - pričevanje Edo Brajnik - Štefan

Objavili smo pričevanje o delovanju Vartnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte v Ljubljani med letoma 1941 in 1942, kot se ga spominja eden od sodelujočih, narodni heroj Edo Brajnik - Štefan. Posnetek smo pridobili iz arhiva Republike Slovenije in je nastal leta 1979. Brajnik zelo odkritosrčno opisuje komunistične umore predvsem Slovencev, v času okupacije.

Jože Bartolj

spominpolitikaVOSEdo Brajnik Štefan

Doživetja narave

VEČ ...|17. 9. 2021
Pločevina v narodnem parku in drugod v naravi

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

Pločevina v narodnem parku in drugod v naravi

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

naravaprometokoljetnpizobraževanjeozaveščanjenaravovarstvoprometna politikaumirjanje prometagorske doline

Doživetja narave

Pločevina v narodnem parku in drugod v naravi

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

VEČ ...|17. 9. 2021
Pločevina v narodnem parku in drugod v naravi

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

Blaž Lesnik

naravaprometokoljetnpizobraževanjeozaveščanjenaravovarstvoprometna politikaumirjanje prometagorske doline

Komentar tedna

VEČ ...|17. 9. 2021
Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

komentarkoronavirusdružbapolitika

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

VEČ ...|17. 9. 2021
Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

Ivan Štuhec

komentarkoronavirusdružbapolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 9. 2021
Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|13. 9. 2021
Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Klemen Ban

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|12. 9. 2021
Ivan Hauptman - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Ivana Hauptmana iz Clevelanda v Ameriki, ki je z družino odšel v begunstvo maja 1945. Njegov brat Vinko je bil kot domobranec vrnjen iz Vetrinja in umorjen. Ostala družina je uspela priti v Severno Ameriko in tam je Ivan po več letih trdega dela odprl uspešno podjetje.

Ivan Hauptman - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Ivana Hauptmana iz Clevelanda v Ameriki, ki je z družino odšel v begunstvo maja 1945. Njegov brat Vinko je bil kot domobranec vrnjen iz Vetrinja in umorjen. Ostala družina je uspela priti v Severno Ameriko in tam je Ivan po več letih trdega dela odprl uspešno podjetje.

spominpolitika

Moja zgodba

Ivan Hauptman - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Ivana Hauptmana iz Clevelanda v Ameriki, ki je z družino odšel v begunstvo maja 1945. Njegov brat Vinko je bil kot domobranec vrnjen iz Vetrinja in umorjen. Ostala družina je uspela priti v Severno Ameriko in tam je Ivan po več letih trdega dela odprl uspešno podjetje.

VEČ ...|12. 9. 2021
Ivan Hauptman - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Ivana Hauptmana iz Clevelanda v Ameriki, ki je z družino odšel v begunstvo maja 1945. Njegov brat Vinko je bil kot domobranec vrnjen iz Vetrinja in umorjen. Ostala družina je uspela priti v Severno Ameriko in tam je Ivan po več letih trdega dela odprl uspešno podjetje.

Jože Bartolj

spominpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 9. 2021
20. obletnica terorističnih napadov v ZDA

Po ZDA se ob dvajseti obletnici spominjajo napadov 11. septembra 2001. Obletnica sovpada s koncem najdaljše vojne v zgodovini ZDA, ki so jo té bojevale proti talibanom.  Ti so v Afganistanu spet na oblasti, svet pa ima več vprašanj kot odgovorov. Kako so napadi spremenili silnice moči po svetu, smo se pogovarjali z geopolitičnim analitikom in izrednim profesorjem za varnostne vede dr. Larisom Gaiserjem.

20. obletnica terorističnih napadov v ZDA

Po ZDA se ob dvajseti obletnici spominjajo napadov 11. septembra 2001. Obletnica sovpada s koncem najdaljše vojne v zgodovini ZDA, ki so jo té bojevale proti talibanom.  Ti so v Afganistanu spet na oblasti, svet pa ima več vprašanj kot odgovorov. Kako so napadi spremenili silnice moči po svetu, smo se pogovarjali z geopolitičnim analitikom in izrednim profesorjem za varnostne vede dr. Larisom Gaiserjem.

infoinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

20. obletnica terorističnih napadov v ZDA

Po ZDA se ob dvajseti obletnici spominjajo napadov 11. septembra 2001. Obletnica sovpada s koncem najdaljše vojne v zgodovini ZDA, ki so jo té bojevale proti talibanom.  Ti so v Afganistanu spet na oblasti, svet pa ima več vprašanj kot odgovorov. Kako so napadi spremenili silnice moči po svetu, smo se pogovarjali z geopolitičnim analitikom in izrednim profesorjem za varnostne vede dr. Larisom Gaiserjem.

VEČ ...|10. 9. 2021
20. obletnica terorističnih napadov v ZDA

Po ZDA se ob dvajseti obletnici spominjajo napadov 11. septembra 2001. Obletnica sovpada s koncem najdaljše vojne v zgodovini ZDA, ki so jo té bojevale proti talibanom.  Ti so v Afganistanu spet na oblasti, svet pa ima več vprašanj kot odgovorov. Kako so napadi spremenili silnice moči po svetu, smo se pogovarjali z geopolitičnim analitikom in izrednim profesorjem za varnostne vede dr. Larisom Gaiserjem.

Petra Stopar

infoinfopogovorpolitika

Komentar tedna

VEČ ...|10. 9. 2021
Lenart Rihar: Novodobni srednji vek

Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar: Novodobni srednji vek

Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

komentarpolitikazdravstvo

Komentar tedna

Lenart Rihar: Novodobni srednji vek

Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

VEČ ...|10. 9. 2021
Lenart Rihar: Novodobni srednji vek

Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar

komentarpolitikazdravstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 9. 2021
Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

komentardružbapolitikaliberalizem

Komentar Časnik.si

Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

VEČ ...|8. 9. 2021
Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

Ervin Anton Schwarzbartl

komentardružbapolitikaliberalizem

Komentar Domovina.je

VEČ ...|6. 9. 2021
Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|6. 9. 2021
Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|5. 9. 2021
Anuška Lekan - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Anuške Lekan, ki je bila po vojni kot učiteljica poslana v Faro pri Kočevju. Ker je bila njena zvestoba do Cerkve in vere v svinčenih povojnih letih kamen spotike, je leta 1960 odšla v Ameriko. Tam se je srečala s svojo družino, ki je že pred tem odšla v begunstvo.

Anuška Lekan - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Anuške Lekan, ki je bila po vojni kot učiteljica poslana v Faro pri Kočevju. Ker je bila njena zvestoba do Cerkve in vere v svinčenih povojnih letih kamen spotike, je leta 1960 odšla v Ameriko. Tam se je srečala s svojo družino, ki je že pred tem odšla v begunstvo.

spominpolitika

Moja zgodba

Anuška Lekan - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Anuške Lekan, ki je bila po vojni kot učiteljica poslana v Faro pri Kočevju. Ker je bila njena zvestoba do Cerkve in vere v svinčenih povojnih letih kamen spotike, je leta 1960 odšla v Ameriko. Tam se je srečala s svojo družino, ki je že pred tem odšla v begunstvo.

VEČ ...|5. 9. 2021
Anuška Lekan - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Anuške Lekan, ki je bila po vojni kot učiteljica poslana v Faro pri Kočevju. Ker je bila njena zvestoba do Cerkve in vere v svinčenih povojnih letih kamen spotike, je leta 1960 odšla v Ameriko. Tam se je srečala s svojo družino, ki je že pred tem odšla v begunstvo.

Jože Bartolj

spominpolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 9. 2021
Dr. Stane Kavčič o dilemah dostopa do razvojnih sredstev v II. stebru SKP po letu 2023

Potem ko je vlada za izvajanje strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023 prejšnji teden zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov,  agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič pravi, da je odpravljena glavna težava reforme.  A hkrati opozarja na temeljno dilemo t.i. II. stebra kmetijske politike, kako pravično radeliti razvojna sredstav vsem kmetijam in ne pozabiti na srednje velike, ki so v minulih obdobjih redno ostajale brez dostopa do teh sredstev.

Dr. Stane Kavčič o dilemah dostopa do razvojnih sredstev v II. stebru SKP po letu 2023

Potem ko je vlada za izvajanje strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023 prejšnji teden zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov,  agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič pravi, da je odpravljena glavna težava reforme.  A hkrati opozarja na temeljno dilemo t.i. II. stebra kmetijske politike, kako pravično radeliti razvojna sredstav vsem kmetijam in ne pozabiti na srednje velike, ki so v minulih obdobjih redno ostajale brez dostopa do teh sredstev.

naravakmetijstvopolitikaSKP

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dr. Stane Kavčič o dilemah dostopa do razvojnih sredstev v II. stebru SKP po letu 2023

Potem ko je vlada za izvajanje strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023 prejšnji teden zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov,  agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič pravi, da je odpravljena glavna težava reforme.  A hkrati opozarja na temeljno dilemo t.i. II. stebra kmetijske politike, kako pravično radeliti razvojna sredstav vsem kmetijam in ne pozabiti na srednje velike, ki so v minulih obdobjih redno ostajale brez dostopa do teh sredstev.

VEČ ...|3. 9. 2021
Dr. Stane Kavčič o dilemah dostopa do razvojnih sredstev v II. stebru SKP po letu 2023

Potem ko je vlada za izvajanje strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023 prejšnji teden zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov,  agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič pravi, da je odpravljena glavna težava reforme.  A hkrati opozarja na temeljno dilemo t.i. II. stebra kmetijske politike, kako pravično radeliti razvojna sredstav vsem kmetijam in ne pozabiti na srednje velike, ki so v minulih obdobjih redno ostajale brez dostopa do teh sredstev.

Robert Božič

naravakmetijstvopolitikaSKP

Komentar Domovina.je

VEČ ...|30. 8. 2021
Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|30. 8. 2021
Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|29. 8. 2021
Ivanka Tominec - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Ivanke Tominec iz Clevelanda, ki je kot begunka leta 1945 v strahu pred partizani odšla na Koroško. Tam je z možem in hčerkama ostala 11 let. Po srečnem naključju je niso vrnili nazaj v Jugoslavijo. Šele leta 1956 jim je uspelo priti v ZDA, kjer so morali življenje še tretjič zgraditi iz nič.

Ivanka Tominec - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Ivanke Tominec iz Clevelanda, ki je kot begunka leta 1945 v strahu pred partizani odšla na Koroško. Tam je z možem in hčerkama ostala 11 let. Po srečnem naključju je niso vrnili nazaj v Jugoslavijo. Šele leta 1956 jim je uspelo priti v ZDA, kjer so morali življenje še tretjič zgraditi iz nič.

spominpolitikaIvanka Tominec

Moja zgodba

Ivanka Tominec - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Ivanke Tominec iz Clevelanda, ki je kot begunka leta 1945 v strahu pred partizani odšla na Koroško. Tam je z možem in hčerkama ostala 11 let. Po srečnem naključju je niso vrnili nazaj v Jugoslavijo. Šele leta 1956 jim je uspelo priti v ZDA, kjer so morali življenje še tretjič zgraditi iz nič.

VEČ ...|29. 8. 2021
Ivanka Tominec - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Ivanke Tominec iz Clevelanda, ki je kot begunka leta 1945 v strahu pred partizani odšla na Koroško. Tam je z možem in hčerkama ostala 11 let. Po srečnem naključju je niso vrnili nazaj v Jugoslavijo. Šele leta 1956 jim je uspelo priti v ZDA, kjer so morali življenje še tretjič zgraditi iz nič.

Jože Bartolj

spominpolitikaIvanka Tominec

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 8. 2021
Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

infodružbakomentarpolitika

Informativni prispevki

Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

VEČ ...|27. 8. 2021
Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

Radio Ognjišče

infodružbakomentarpolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 8. 2021
Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbaSlovenija

Komentar Domovina.je

Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|23. 8. 2021
Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Rok Čakš

komentarpolitikadružbaSlovenija

Moja zgodba

VEČ ...|22. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 6.

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete še zadnjima dvema predavanjema s simpozija z naslovom Tragedija 1941, ki je potekal ob 80. letnici začetka druge svetovne vojne, junija letos, v Parku vojaške zgodovine v Pivki. O Hitlerjevem obisku Maribora je spregovoril prof. Boris Hajdinjak, o nacistični politični propagandi in germanizaciji Gorenjske v letu 1941 pa dr. Damjan Hančič.

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 6.

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete še zadnjima dvema predavanjema s simpozija z naslovom Tragedija 1941, ki je potekal ob 80. letnici začetka druge svetovne vojne, junija letos, v Parku vojaške zgodovine v Pivki. O Hitlerjevem obisku Maribora je spregovoril prof. Boris Hajdinjak, o nacistični politični propagandi in germanizaciji Gorenjske v letu 1941 pa dr. Damjan Hančič.

spominpolitikavojnaBoris HajdinjakDamjan Hančič

Moja zgodba

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 6.

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete še zadnjima dvema predavanjema s simpozija z naslovom Tragedija 1941, ki je potekal ob 80. letnici začetka druge svetovne vojne, junija letos, v Parku vojaške zgodovine v Pivki. O Hitlerjevem obisku Maribora je spregovoril prof. Boris Hajdinjak, o nacistični politični propagandi in germanizaciji Gorenjske v letu 1941 pa dr. Damjan Hančič.

VEČ ...|22. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 6.

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete še zadnjima dvema predavanjema s simpozija z naslovom Tragedija 1941, ki je potekal ob 80. letnici začetka druge svetovne vojne, junija letos, v Parku vojaške zgodovine v Pivki. O Hitlerjevem obisku Maribora je spregovoril prof. Boris Hajdinjak, o nacistični politični propagandi in germanizaciji Gorenjske v letu 1941 pa dr. Damjan Hančič.

Jože Bartolj

spominpolitikavojnaBoris HajdinjakDamjan Hančič

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2021
Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

infopolitikavladajanez janšakomentarboštjan marko turk

Informativni prispevki

Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

VEČ ...|19. 8. 2021
Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

Radio Ognjišče

infopolitikavladajanez janšakomentarboštjan marko turk

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2021
Tonin: Slovenska vojska je v Afganistan odšla zato, ker je želela tamkajšnjemu narodu zagotoviti boljšo prihodnost

Prevajalec, ki je v Afganistanu pomagal Slovenski vojski, je skupaj s petimi člani svoje družine prispel do varnega dela kabulskega letališča, kjer zdaj čakajo na prvo razpoložljivo letalo iz Afganistana. Novico je za Radio Ognjišče potrdil minister za obrambo Matej Tonin. Slovenija si medtem prizadeva za evakuacijo še enega sodelavca z družino.

Tonin: Slovenska vojska je v Afganistan odšla zato, ker je želela tamkajšnjemu narodu zagotoviti boljšo prihodnost

Prevajalec, ki je v Afganistanu pomagal Slovenski vojski, je skupaj s petimi člani svoje družine prispel do varnega dela kabulskega letališča, kjer zdaj čakajo na prvo razpoložljivo letalo iz Afganistana. Novico je za Radio Ognjišče potrdil minister za obrambo Matej Tonin. Slovenija si medtem prizadeva za evakuacijo še enega sodelavca z družino.

infoafganistanpogovorpolitikavojnamatej toninobramba

Informativni prispevki

Tonin: Slovenska vojska je v Afganistan odšla zato, ker je želela tamkajšnjemu narodu zagotoviti boljšo prihodnost

Prevajalec, ki je v Afganistanu pomagal Slovenski vojski, je skupaj s petimi člani svoje družine prispel do varnega dela kabulskega letališča, kjer zdaj čakajo na prvo razpoložljivo letalo iz Afganistana. Novico je za Radio Ognjišče potrdil minister za obrambo Matej Tonin. Slovenija si medtem prizadeva za evakuacijo še enega sodelavca z družino.

VEČ ...|19. 8. 2021
Tonin: Slovenska vojska je v Afganistan odšla zato, ker je želela tamkajšnjemu narodu zagotoviti boljšo prihodnost

Prevajalec, ki je v Afganistanu pomagal Slovenski vojski, je skupaj s petimi člani svoje družine prispel do varnega dela kabulskega letališča, kjer zdaj čakajo na prvo razpoložljivo letalo iz Afganistana. Novico je za Radio Ognjišče potrdil minister za obrambo Matej Tonin. Slovenija si medtem prizadeva za evakuacijo še enega sodelavca z družino.

Alen Salihović

infoafganistanpogovorpolitikavojnamatej toninobramba

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 8. 2021
Bo Evropska unija zaradi Afganistana soočena z novim valom migrantov?

Obramboslovec dr. Vladimir Prebilič in politolog dr. Bogomil Ferfila sta spregovorila o tem, kaj lahko pričakujemo po prevzetju oblasti v Afganistanu s strani talibanov. Iskali smo odgovore na vprašanja: Kako bodo vladali talibani? Se bo okrepil ekstremizem? Kako naj se Evropska unija sooči z migracijami? 

Bo Evropska unija zaradi Afganistana soočena z novim valom migrantov?

Obramboslovec dr. Vladimir Prebilič in politolog dr. Bogomil Ferfila sta spregovorila o tem, kaj lahko pričakujemo po prevzetju oblasti v Afganistanu s strani talibanov. Iskali smo odgovore na vprašanja: Kako bodo vladali talibani? Se bo okrepil ekstremizem? Kako naj se Evropska unija sooči z migracijami? 

infodružbapolitikapogovor

Informativni prispevki

Bo Evropska unija zaradi Afganistana soočena z novim valom migrantov?

Obramboslovec dr. Vladimir Prebilič in politolog dr. Bogomil Ferfila sta spregovorila o tem, kaj lahko pričakujemo po prevzetju oblasti v Afganistanu s strani talibanov. Iskali smo odgovore na vprašanja: Kako bodo vladali talibani? Se bo okrepil ekstremizem? Kako naj se Evropska unija sooči z migracijami? 

VEČ ...|17. 8. 2021
Bo Evropska unija zaradi Afganistana soočena z novim valom migrantov?

Obramboslovec dr. Vladimir Prebilič in politolog dr. Bogomil Ferfila sta spregovorila o tem, kaj lahko pričakujemo po prevzetju oblasti v Afganistanu s strani talibanov. Iskali smo odgovore na vprašanja: Kako bodo vladali talibani? Se bo okrepil ekstremizem? Kako naj se Evropska unija sooči z migracijami? 

Andrej Šinko

infodružbapolitikapogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 8. 2021
dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|16. 8. 2021
dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|15. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 5.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma dr. Matica Batiča, o poteku in ozadju italijanskega napada na Jugoslavijo aprila 1941 in referatu o Razmereh na Primorskem v letu 1941 dr. Renata Podbersiča. Oba zgodovinarja sta nastopila na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 5.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma dr. Matica Batiča, o poteku in ozadju italijanskega napada na Jugoslavijo aprila 1941 in referatu o Razmereh na Primorskem v letu 1941 dr. Renata Podbersiča. Oba zgodovinarja sta nastopila na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

spominpolitikavojnaMatic BatičRenato Podbersič

Moja zgodba

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 5.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma dr. Matica Batiča, o poteku in ozadju italijanskega napada na Jugoslavijo aprila 1941 in referatu o Razmereh na Primorskem v letu 1941 dr. Renata Podbersiča. Oba zgodovinarja sta nastopila na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

VEČ ...|15. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 5.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma dr. Matica Batiča, o poteku in ozadju italijanskega napada na Jugoslavijo aprila 1941 in referatu o Razmereh na Primorskem v letu 1941 dr. Renata Podbersiča. Oba zgodovinarja sta nastopila na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

Jože Bartolj

spominpolitikavojnaMatic BatičRenato Podbersič

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 8. 2021
Janez Beja: Prvo in drugorazredni mladi prevzemniki

“Upam, da bo nova verzija Strateškega načrta Skupne kmetijske politike pravično obravnavala bodoče mlade prevzemnike. Enačiti hribovske in ravninske kmetije na podlagi doseganja t.i. Standardnega dohodka ni pravično,” pravi kmet Janez Beja, predsednik OE KGZS Ljubljana.

Janez Beja: Prvo in drugorazredni mladi prevzemniki

“Upam, da bo nova verzija Strateškega načrta Skupne kmetijske politike pravično obravnavala bodoče mlade prevzemnike. Enačiti hribovske in ravninske kmetije na podlagi doseganja t.i. Standardnega dohodka ni pravično,” pravi kmet Janez Beja, predsednik OE KGZS Ljubljana.

naravakmetijstvopolitikamladi prevzemniki

Minute za kmetijstvo in podeželje

Janez Beja: Prvo in drugorazredni mladi prevzemniki

“Upam, da bo nova verzija Strateškega načrta Skupne kmetijske politike pravično obravnavala bodoče mlade prevzemnike. Enačiti hribovske in ravninske kmetije na podlagi doseganja t.i. Standardnega dohodka ni pravično,” pravi kmet Janez Beja, predsednik OE KGZS Ljubljana.

VEČ ...|12. 8. 2021
Janez Beja: Prvo in drugorazredni mladi prevzemniki

“Upam, da bo nova verzija Strateškega načrta Skupne kmetijske politike pravično obravnavala bodoče mlade prevzemnike. Enačiti hribovske in ravninske kmetije na podlagi doseganja t.i. Standardnega dohodka ni pravično,” pravi kmet Janez Beja, predsednik OE KGZS Ljubljana.

Robert Božič

naravakmetijstvopolitikamladi prevzemniki

Komentar Časnik.si

VEČ ...|11. 8. 2021
Aleš Maver: Čas prostosti: V čem se je leto 1991 razlikovalo od naših dni? (1. del)

Opozoriti je treba, da Slovenija zunaj sovjetskega prostora vendarle celo v dogajanju okoli leta 1991 predstavljala izjemo. Prelom je bil namreč izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990.

Aleš Maver: Čas prostosti: V čem se je leto 1991 razlikovalo od naših dni? (1. del)

Opozoriti je treba, da Slovenija zunaj sovjetskega prostora vendarle celo v dogajanju okoli leta 1991 predstavljala izjemo. Prelom je bil namreč izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990.

komentarzgodovinapolitika

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Čas prostosti: V čem se je leto 1991 razlikovalo od naših dni? (1. del)

Opozoriti je treba, da Slovenija zunaj sovjetskega prostora vendarle celo v dogajanju okoli leta 1991 predstavljala izjemo. Prelom je bil namreč izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990.

VEČ ...|11. 8. 2021
Aleš Maver: Čas prostosti: V čem se je leto 1991 razlikovalo od naših dni? (1. del)

Opozoriti je treba, da Slovenija zunaj sovjetskega prostora vendarle celo v dogajanju okoli leta 1991 predstavljala izjemo. Prelom je bil namreč izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990.

Aleš Maver

komentarzgodovinapolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|9. 8. 2021
Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|9. 8. 2021
Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast

komentarpolitikadružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|9. 8. 2021
Rok Sedminek: Zdaj je čas za pripombe in predloge

Slovensko kmetijstvo potrebuje leaderja, kot je Luka Dončič, ki bo povezal vse sektorje in nevladne organizacije v ekipo, ki bo skupaj s kmeti ustvarila blaginjo državljanom Slovenije, pravi Rok Sedminek, in vabi, da podate pripombe in predloge na predlog slovenske verzije Strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023.

Rok Sedminek: Zdaj je čas za pripombe in predloge

Slovensko kmetijstvo potrebuje leaderja, kot je Luka Dončič, ki bo povezal vse sektorje in nevladne organizacije v ekipo, ki bo skupaj s kmeti ustvarila blaginjo državljanom Slovenije, pravi Rok Sedminek, in vabi, da podate pripombe in predloge na predlog slovenske verzije Strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023.

naravakmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Rok Sedminek: Zdaj je čas za pripombe in predloge

Slovensko kmetijstvo potrebuje leaderja, kot je Luka Dončič, ki bo povezal vse sektorje in nevladne organizacije v ekipo, ki bo skupaj s kmeti ustvarila blaginjo državljanom Slovenije, pravi Rok Sedminek, in vabi, da podate pripombe in predloge na predlog slovenske verzije Strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023.

VEČ ...|9. 8. 2021
Rok Sedminek: Zdaj je čas za pripombe in predloge

Slovensko kmetijstvo potrebuje leaderja, kot je Luka Dončič, ki bo povezal vse sektorje in nevladne organizacije v ekipo, ki bo skupaj s kmeti ustvarila blaginjo državljanom Slovenije, pravi Rok Sedminek, in vabi, da podate pripombe in predloge na predlog slovenske verzije Strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023.

Robert Božič

naravakmetijstvopolitika

Moja zgodba

VEČ ...|8. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 4.

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili prispevkoma ddr. Igor Grdine z naslovom Priti pod enega okupatorja in dr. Vide Deželak Barič z naslovom Komunistična partija Slovenije med revolucijo in osvobodilnim bojem leta 1941, ki sta ju imela na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojsške zgodovine v Pivki.

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 4.

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili prispevkoma ddr. Igor Grdine z naslovom Priti pod enega okupatorja in dr. Vide Deželak Barič z naslovom Komunistična partija Slovenije med revolucijo in osvobodilnim bojem leta 1941, ki sta ju imela na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojsške zgodovine v Pivki.

spominpolitikavojnaGrdinaDeželak Barič

Moja zgodba

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 4.

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili prispevkoma ddr. Igor Grdine z naslovom Priti pod enega okupatorja in dr. Vide Deželak Barič z naslovom Komunistična partija Slovenije med revolucijo in osvobodilnim bojem leta 1941, ki sta ju imela na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojsške zgodovine v Pivki.

VEČ ...|8. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 4.

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili prispevkoma ddr. Igor Grdine z naslovom Priti pod enega okupatorja in dr. Vide Deželak Barič z naslovom Komunistična partija Slovenije med revolucijo in osvobodilnim bojem leta 1941, ki sta ju imela na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojsške zgodovine v Pivki.

Jože Bartolj

spominpolitikavojnaGrdinaDeželak Barič

Komentar tedna

VEČ ...|6. 8. 2021
Laris Gaiser: Evropa v svetu

Imperij ZDA bo trajal še desetletja, Evropa pa mora znotraj danega okvira poskušati zase pridobiti čim večji manevrski prostor tudi zato, ker če bi se svet - kot ga poznamo danes – porušil, je skoraj nemogoče, da bi Evropska unija, kot jo zgrajena danes, preživela. 

Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Laris Gaiser: Evropa v svetu

Imperij ZDA bo trajal še desetletja, Evropa pa mora znotraj danega okvira poskušati zase pridobiti čim večji manevrski prostor tudi zato, ker če bi se svet - kot ga poznamo danes – porušil, je skoraj nemogoče, da bi Evropska unija, kot jo zgrajena danes, preživela. 

Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Laris Gaiser: Evropa v svetu

Imperij ZDA bo trajal še desetletja, Evropa pa mora znotraj danega okvira poskušati zase pridobiti čim večji manevrski prostor tudi zato, ker če bi se svet - kot ga poznamo danes – porušil, je skoraj nemogoče, da bi Evropska unija, kot jo zgrajena danes, preživela. 

Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

VEČ ...|6. 8. 2021
Laris Gaiser: Evropa v svetu

Imperij ZDA bo trajal še desetletja, Evropa pa mora znotraj danega okvira poskušati zase pridobiti čim večji manevrski prostor tudi zato, ker če bi se svet - kot ga poznamo danes – porušil, je skoraj nemogoče, da bi Evropska unija, kot jo zgrajena danes, preživela. 

Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Laris Gaiser

komentardružbapolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 8. 2021
Ne želimo si govedoreje na poti prašičereje!

»Ključno je, da imamo izračune, da vemo, kaj se bo zgodilo, če investiramo v en sektor več in v drugega manj, kaj se bo zgodilo s strukturo kmetij. Mene je strah da se bo na koncu zgodilo, da bomo imeli govedorejo na poti prašičereje, se pravi v ne-samooskrbo. Pozivamo, da se na podlagi izračunov in študij strokovnjakov ponovno usedemo. Jesen bo kar topla,« o javni razpravi o prihodnji SKP pravi predsednik zadružne zveze Borut Florjančič.

Ne želimo si govedoreje na poti prašičereje!

»Ključno je, da imamo izračune, da vemo, kaj se bo zgodilo, če investiramo v en sektor več in v drugega manj, kaj se bo zgodilo s strukturo kmetij. Mene je strah da se bo na koncu zgodilo, da bomo imeli govedorejo na poti prašičereje, se pravi v ne-samooskrbo. Pozivamo, da se na podlagi izračunov in študij strokovnjakov ponovno usedemo. Jesen bo kar topla,« o javni razpravi o prihodnji SKP pravi predsednik zadružne zveze Borut Florjančič.

naravakmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ne želimo si govedoreje na poti prašičereje!

»Ključno je, da imamo izračune, da vemo, kaj se bo zgodilo, če investiramo v en sektor več in v drugega manj, kaj se bo zgodilo s strukturo kmetij. Mene je strah da se bo na koncu zgodilo, da bomo imeli govedorejo na poti prašičereje, se pravi v ne-samooskrbo. Pozivamo, da se na podlagi izračunov in študij strokovnjakov ponovno usedemo. Jesen bo kar topla,« o javni razpravi o prihodnji SKP pravi predsednik zadružne zveze Borut Florjančič.

VEČ ...|4. 8. 2021
Ne želimo si govedoreje na poti prašičereje!

»Ključno je, da imamo izračune, da vemo, kaj se bo zgodilo, če investiramo v en sektor več in v drugega manj, kaj se bo zgodilo s strukturo kmetij. Mene je strah da se bo na koncu zgodilo, da bomo imeli govedorejo na poti prašičereje, se pravi v ne-samooskrbo. Pozivamo, da se na podlagi izračunov in študij strokovnjakov ponovno usedemo. Jesen bo kar topla,« o javni razpravi o prihodnji SKP pravi predsednik zadružne zveze Borut Florjančič.

Robert Božič

naravakmetijstvopolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|2. 8. 2021
Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

VEČ ...|2. 8. 2021
Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

Gabriel Kavčič

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|1. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 3.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba lahko poleti poslušate prispevke sodelujočih na omenjenem simpoziju. Danes je bila na sporedu tretja oddaja s prispevkoma dr. Tomaža Kladnika in dr. Mateje Čoh Kladnik, ter razprava, ki se je razvila ob nekaterih vprašanjih.

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 3.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba lahko poleti poslušate prispevke sodelujočih na omenjenem simpoziju. Danes je bila na sporedu tretja oddaja s prispevkoma dr. Tomaža Kladnika in dr. Mateje Čoh Kladnik, ter razprava, ki se je razvila ob nekaterih vprašanjih.

spominpolitikavojnaKladnikKočevar

Moja zgodba

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 3.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba lahko poleti poslušate prispevke sodelujočih na omenjenem simpoziju. Danes je bila na sporedu tretja oddaja s prispevkoma dr. Tomaža Kladnika in dr. Mateje Čoh Kladnik, ter razprava, ki se je razvila ob nekaterih vprašanjih.

VEČ ...|1. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 3.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba lahko poleti poslušate prispevke sodelujočih na omenjenem simpoziju. Danes je bila na sporedu tretja oddaja s prispevkoma dr. Tomaža Kladnika in dr. Mateje Čoh Kladnik, ter razprava, ki se je razvila ob nekaterih vprašanjih.

Jože Bartolj

spominpolitikavojnaKladnikKočevar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|28. 7. 2021
Politična korektnost postaja mit, ideologija in orodje prikrite represije

Celotni komentar Katje Ferletič si lahko preberete na spletni strani casnik.si.

Politična korektnost postaja mit, ideologija in orodje prikrite represije

Celotni komentar Katje Ferletič si lahko preberete na spletni strani casnik.si.

komentarpolitikaevropa

Komentar Časnik.si

Politična korektnost postaja mit, ideologija in orodje prikrite represije

Celotni komentar Katje Ferletič si lahko preberete na spletni strani casnik.si.

VEČ ...|28. 7. 2021
Politična korektnost postaja mit, ideologija in orodje prikrite represije

Celotni komentar Katje Ferletič si lahko preberete na spletni strani casnik.si.

Katja Ferletič

komentarpolitikaevropa

Komentar Domovina.je

VEČ ...|26. 7. 2021
Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbaSlovenija

Komentar Domovina.je

Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|26. 7. 2021
Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Jakob Vid Zupančič

komentarpolitikadružbaSlovenija

Moja zgodba

VEČ ...|25. 7. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 2.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. Danes je bila na sporedu druga oddaja s prispevkoma dr. Jožeta Možine in dr. Jelke Piškurić.

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 2.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. Danes je bila na sporedu druga oddaja s prispevkoma dr. Jožeta Možine in dr. Jelke Piškurić.

spominpolitikavojnaMožinaPiškurić

Moja zgodba

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 2.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. Danes je bila na sporedu druga oddaja s prispevkoma dr. Jožeta Možine in dr. Jelke Piškurić.

VEČ ...|25. 7. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 2.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. Danes je bila na sporedu druga oddaja s prispevkoma dr. Jožeta Možine in dr. Jelke Piškurić.

Jože Bartolj

spominpolitikavojnaMožinaPiškurić

Naš pogled

VEČ ...|20. 7. 2021
Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

komentarSlovenijapolitika

Naš pogled

Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

VEČ ...|20. 7. 2021
Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

Tanja Dominko

komentarSlovenijapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 7. 2021
Čaka nas politično vroča jesen

O nalogah vlade v jeseni, vlogi opozicije in razmerju sil v parlamentu, je za naš radio spregovoril publicist dr. Bernard Nežmah. V pogovoru se je dotaknil tudi ustanavljanja novih strank in njihove dejanske moči. 

Čaka nas politično vroča jesen

O nalogah vlade v jeseni, vlogi opozicije in razmerju sil v parlamentu, je za naš radio spregovoril publicist dr. Bernard Nežmah. V pogovoru se je dotaknil tudi ustanavljanja novih strank in njihove dejanske moči. 

infodružbainfopolitikapogovornarava

Informativni prispevki

Čaka nas politično vroča jesen

O nalogah vlade v jeseni, vlogi opozicije in razmerju sil v parlamentu, je za naš radio spregovoril publicist dr. Bernard Nežmah. V pogovoru se je dotaknil tudi ustanavljanja novih strank in njihove dejanske moči. 

VEČ ...|20. 7. 2021
Čaka nas politično vroča jesen

O nalogah vlade v jeseni, vlogi opozicije in razmerju sil v parlamentu, je za naš radio spregovoril publicist dr. Bernard Nežmah. V pogovoru se je dotaknil tudi ustanavljanja novih strank in njihove dejanske moči. 

Andrej Šinko

infodružbainfopolitikapogovornarava

Komentar Domovina.je

VEČ ...|19. 7. 2021
dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|19. 7. 2021
dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|18. 7. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. sv. vojne - 1. Tamara Griesser Pečar

V Parku vojaške zgodovine v Pivki je 3. junija 2021 potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v Sloveniji z naslovom Tragedija 1941. Simpozij sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Park vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba boste lahko poleti poslušali prispevke sodelujočih. V uvodni oddaji je simpozij predstavil z dr. Renato Podbersič, slišali pa ste tudi prispevek dr. Tamare Grieser Pečar o Preseljevanje duhovnikov in redovnikov po okupaciji leta 1941. 

Simpozij 80 let začetka 2. sv. vojne - 1. Tamara Griesser Pečar

V Parku vojaške zgodovine v Pivki je 3. junija 2021 potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v Sloveniji z naslovom Tragedija 1941. Simpozij sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Park vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba boste lahko poleti poslušali prispevke sodelujočih. V uvodni oddaji je simpozij predstavil z dr. Renato Podbersič, slišali pa ste tudi prispevek dr. Tamare Grieser Pečar o Preseljevanje duhovnikov in redovnikov po okupaciji leta 1941. 

spominpolitika80 let 2 svetovne vojneRenato PodbersičTamara Griesser Pečar

Moja zgodba

Simpozij 80 let začetka 2. sv. vojne - 1. Tamara Griesser Pečar

V Parku vojaške zgodovine v Pivki je 3. junija 2021 potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v Sloveniji z naslovom Tragedija 1941. Simpozij sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Park vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba boste lahko poleti poslušali prispevke sodelujočih. V uvodni oddaji je simpozij predstavil z dr. Renato Podbersič, slišali pa ste tudi prispevek dr. Tamare Grieser Pečar o Preseljevanje duhovnikov in redovnikov po okupaciji leta 1941. 

VEČ ...|18. 7. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. sv. vojne - 1. Tamara Griesser Pečar

V Parku vojaške zgodovine v Pivki je 3. junija 2021 potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v Sloveniji z naslovom Tragedija 1941. Simpozij sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Park vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba boste lahko poleti poslušali prispevke sodelujočih. V uvodni oddaji je simpozij predstavil z dr. Renato Podbersič, slišali pa ste tudi prispevek dr. Tamare Grieser Pečar o Preseljevanje duhovnikov in redovnikov po okupaciji leta 1941. 

Jože Bartolj

spominpolitika80 let 2 svetovne vojneRenato PodbersičTamara Griesser Pečar

Komentar tedna

VEČ ...|16. 7. 2021
Ivan Štuhec: Evropa, quo vadis?

Človekova biološka narava in njegova kulturna moč ne moreta biti v konfliktu in medsebojnem zanikanju. Samo v medsebojni solidarnosti in sožitju lahko obe razsežnosti ustrezno odgovarjata na realne in tudi navidezne probleme. Človekova narava ni popolna, kdaj je tudi obremenjujoče nepopolna. V takih primerih ima sodobni človek ustrezne in učinkovite kulturne rešitve, ki vsaj delno lahko naravi vrnejo tisto, kar je sama izgubila ali deformirala. Nasilno vstopanje kulture v naravo in njeno zavestno sprevračanje, ne more biti v službi človeka in njegovega dostojanstva. Nekakšen novi razredni boj, med naravo in kulturo, ki posnema onega, med delom in kapitalom ni rešitev problema. Še manj pa je rešitev v tem, da nekateri želijo iz tega narediti ideologijo pluralnih spolnih identitet. To modno muho zahodnjakov bodo brez težav povozili vitalisti iz Afrike in Azije. In to upravičeno, saj vedno zmaga moč življenja. Kdor jo ima, mu pripada prihodnost. Kdor moč življenja ubija in zanika, si piše sodbo sam. Evropa, quo vadis?

Ivan Štuhec: Evropa, quo vadis?

Človekova biološka narava in njegova kulturna moč ne moreta biti v konfliktu in medsebojnem zanikanju. Samo v medsebojni solidarnosti in sožitju lahko obe razsežnosti ustrezno odgovarjata na realne in tudi navidezne probleme. Človekova narava ni popolna, kdaj je tudi obremenjujoče nepopolna. V takih primerih ima sodobni človek ustrezne in učinkovite kulturne rešitve, ki vsaj delno lahko naravi vrnejo tisto, kar je sama izgubila ali deformirala. Nasilno vstopanje kulture v naravo in njeno zavestno sprevračanje, ne more biti v službi človeka in njegovega dostojanstva. Nekakšen novi razredni boj, med naravo in kulturo, ki posnema onega, med delom in kapitalom ni rešitev problema. Še manj pa je rešitev v tem, da nekateri želijo iz tega narediti ideologijo pluralnih spolnih identitet. To modno muho zahodnjakov bodo brez težav povozili vitalisti iz Afrike in Azije. In to upravičeno, saj vedno zmaga moč življenja. Kdor jo ima, mu pripada prihodnost. Kdor moč življenja ubija in zanika, si piše sodbo sam. Evropa, quo vadis?

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Evropa, quo vadis?

Človekova biološka narava in njegova kulturna moč ne moreta biti v konfliktu in medsebojnem zanikanju. Samo v medsebojni solidarnosti in sožitju lahko obe razsežnosti ustrezno odgovarjata na realne in tudi navidezne probleme. Človekova narava ni popolna, kdaj je tudi obremenjujoče nepopolna. V takih primerih ima sodobni človek ustrezne in učinkovite kulturne rešitve, ki vsaj delno lahko naravi vrnejo tisto, kar je sama izgubila ali deformirala. Nasilno vstopanje kulture v naravo in njeno zavestno sprevračanje, ne more biti v službi človeka in njegovega dostojanstva. Nekakšen novi razredni boj, med naravo in kulturo, ki posnema onega, med delom in kapitalom ni rešitev problema. Še manj pa je rešitev v tem, da nekateri želijo iz tega narediti ideologijo pluralnih spolnih identitet. To modno muho zahodnjakov bodo brez težav povozili vitalisti iz Afrike in Azije. In to upravičeno, saj vedno zmaga moč življenja. Kdor jo ima, mu pripada prihodnost. Kdor moč življenja ubija in zanika, si piše sodbo sam. Evropa, quo vadis?

VEČ ...|16. 7. 2021
Ivan Štuhec: Evropa, quo vadis?

Človekova biološka narava in njegova kulturna moč ne moreta biti v konfliktu in medsebojnem zanikanju. Samo v medsebojni solidarnosti in sožitju lahko obe razsežnosti ustrezno odgovarjata na realne in tudi navidezne probleme. Človekova narava ni popolna, kdaj je tudi obremenjujoče nepopolna. V takih primerih ima sodobni človek ustrezne in učinkovite kulturne rešitve, ki vsaj delno lahko naravi vrnejo tisto, kar je sama izgubila ali deformirala. Nasilno vstopanje kulture v naravo in njeno zavestno sprevračanje, ne more biti v službi človeka in njegovega dostojanstva. Nekakšen novi razredni boj, med naravo in kulturo, ki posnema onega, med delom in kapitalom ni rešitev problema. Še manj pa je rešitev v tem, da nekateri želijo iz tega narediti ideologijo pluralnih spolnih identitet. To modno muho zahodnjakov bodo brez težav povozili vitalisti iz Afrike in Azije. In to upravičeno, saj vedno zmaga moč življenja. Kdor jo ima, mu pripada prihodnost. Kdor moč življenja ubija in zanika, si piše sodbo sam. Evropa, quo vadis?

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Naš pogled

VEČ ...|13. 7. 2021
Andrej Šinko: Bodo pandemiji sledile družbeno-politične krize?

Avtor v komentarju razmišlja o posledicah pandemije in spregovori o njenem vplivu na politično stabilnost v nekaterih državah. Hkrati pa opozori na nevarnosti, ki jih pandemija predstavlja za zahodne države, kjer družba postaja vse bolj polarizirana.

Andrej Šinko: Bodo pandemiji sledile družbeno-politične krize?

Avtor v komentarju razmišlja o posledicah pandemije in spregovori o njenem vplivu na politično stabilnost v nekaterih državah. Hkrati pa opozori na nevarnosti, ki jih pandemija predstavlja za zahodne države, kjer družba postaja vse bolj polarizirana.

komentarpolitikadružba

Naš pogled

Andrej Šinko: Bodo pandemiji sledile družbeno-politične krize?

Avtor v komentarju razmišlja o posledicah pandemije in spregovori o njenem vplivu na politično stabilnost v nekaterih državah. Hkrati pa opozori na nevarnosti, ki jih pandemija predstavlja za zahodne države, kjer družba postaja vse bolj polarizirana.

VEČ ...|13. 7. 2021
Andrej Šinko: Bodo pandemiji sledile družbeno-politične krize?

Avtor v komentarju razmišlja o posledicah pandemije in spregovori o njenem vplivu na politično stabilnost v nekaterih državah. Hkrati pa opozori na nevarnosti, ki jih pandemija predstavlja za zahodne države, kjer družba postaja vse bolj polarizirana.

Andrej Šinko

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 7. 2021
Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

VEČ ...|12. 7. 2021
Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

Peter Merše

komentarpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|12. 7. 2021
Dr. Aleš Maver o začetku slovenskega predsedovanja EU

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami publicist in urednik prof. Aleš Maver. Tema pogovora je bilo aktualno politično dogajanje pri nas povezano z začetkom predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Prav tako smo se dotaknili 30. obletnice Brionske deklaracije in stanja v Belorusiji po uvedbi sankcij Europske Unije. 

Dr. Aleš Maver o začetku slovenskega predsedovanja EU

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami publicist in urednik prof. Aleš Maver. Tema pogovora je bilo aktualno politično dogajanje pri nas povezano z začetkom predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Prav tako smo se dotaknili 30. obletnice Brionske deklaracije in stanja v Belorusiji po uvedbi sankcij Europske Unije. 

pogovorpolitikaAleš Maver

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o začetku slovenskega predsedovanja EU

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami publicist in urednik prof. Aleš Maver. Tema pogovora je bilo aktualno politično dogajanje pri nas povezano z začetkom predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Prav tako smo se dotaknili 30. obletnice Brionske deklaracije in stanja v Belorusiji po uvedbi sankcij Europske Unije. 

VEČ ...|12. 7. 2021
Dr. Aleš Maver o začetku slovenskega predsedovanja EU

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami publicist in urednik prof. Aleš Maver. Tema pogovora je bilo aktualno politično dogajanje pri nas povezano z začetkom predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Prav tako smo se dotaknili 30. obletnice Brionske deklaracije in stanja v Belorusiji po uvedbi sankcij Europske Unije. 

Radio Ognjišče

pogovorpolitikaAleš Maver

Moja zgodba

VEČ ...|11. 7. 2021
Jože Gorše - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje nekdanjega župana občine Loška dolina Jožeta Goršeta, ki je bil med drugim aktiven udeleženec v boju za slovensko osamosvojitev kot član teritorialne obrambe v krajevni skupnosti Loška dolina. Njegova pripoved o osamosvojitvi Slovenije nas je popeljala v napete čase prevzemanja orožja s strani TO in v čas osamosvojitvene vojne, ko se je bilo treba odločati hitro, odločno in pogumno. 

Jože Gorše - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje nekdanjega župana občine Loška dolina Jožeta Goršeta, ki je bil med drugim aktiven udeleženec v boju za slovensko osamosvojitev kot član teritorialne obrambe v krajevni skupnosti Loška dolina. Njegova pripoved o osamosvojitvi Slovenije nas je popeljala v napete čase prevzemanja orožja s strani TO in v čas osamosvojitvene vojne, ko se je bilo treba odločati hitro, odločno in pogumno. 

spominpolitikaJože Goršeosamosvojanje pričevanje

Moja zgodba

Jože Gorše - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje nekdanjega župana občine Loška dolina Jožeta Goršeta, ki je bil med drugim aktiven udeleženec v boju za slovensko osamosvojitev kot član teritorialne obrambe v krajevni skupnosti Loška dolina. Njegova pripoved o osamosvojitvi Slovenije nas je popeljala v napete čase prevzemanja orožja s strani TO in v čas osamosvojitvene vojne, ko se je bilo treba odločati hitro, odločno in pogumno. 

VEČ ...|11. 7. 2021
Jože Gorše - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje nekdanjega župana občine Loška dolina Jožeta Goršeta, ki je bil med drugim aktiven udeleženec v boju za slovensko osamosvojitev kot član teritorialne obrambe v krajevni skupnosti Loška dolina. Njegova pripoved o osamosvojitvi Slovenije nas je popeljala v napete čase prevzemanja orožja s strani TO in v čas osamosvojitvene vojne, ko se je bilo treba odločati hitro, odločno in pogumno. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJože Goršeosamosvojanje pričevanje

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 7. 2021
Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

infodružbainfoizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipolitikavzgoja

Informativni prispevki

Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

VEČ ...|8. 7. 2021
Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

Marjana Debevec

infodružbainfoizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipolitikavzgoja

Komentar Domovina.je

VEČ ...|5. 7. 2021
Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|5. 7. 2021
Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|4. 7. 2021
Igor Omerza o velikanu slovenske osamosvojitve Cirilu Žebotu

V oddaji Moja zgodba je bil z nami publicist in razsikovalec arhivov Igor Omerza. Predstavil je prvo knjigo iz serije Velikani slovenske osamosvojitve in Udba, ki je posvečena dr. Cirilu Žebotu Petru. Oddajo smo začeli na Streliški ulici v Ljubljani, kjer sta dva vosovca leta 1942 umorila prof. Lamberta Ehrlicha in njegovega spremljevalca študenta Viktorja Rojica. Rojic je bil naključna žrtev, saj sta morilca predvidevala, da bo ob prof. Ehrlichu hodil dr. Ciril Žebot. Izvedeli pa ste tudi, zakaj je Ciril Žebot osamosvojitelj, čeprav je na oni strtani Atlantika umrl leta 1989.

Igor Omerza o velikanu slovenske osamosvojitve Cirilu Žebotu

V oddaji Moja zgodba je bil z nami publicist in razsikovalec arhivov Igor Omerza. Predstavil je prvo knjigo iz serije Velikani slovenske osamosvojitve in Udba, ki je posvečena dr. Cirilu Žebotu Petru. Oddajo smo začeli na Streliški ulici v Ljubljani, kjer sta dva vosovca leta 1942 umorila prof. Lamberta Ehrlicha in njegovega spremljevalca študenta Viktorja Rojica. Rojic je bil naključna žrtev, saj sta morilca predvidevala, da bo ob prof. Ehrlichu hodil dr. Ciril Žebot. Izvedeli pa ste tudi, zakaj je Ciril Žebot osamosvojitelj, čeprav je na oni strtani Atlantika umrl leta 1989.

spominpolitikaIgor OmerzaCiril ŽebotLambert Erlich

Moja zgodba

Igor Omerza o velikanu slovenske osamosvojitve Cirilu Žebotu

V oddaji Moja zgodba je bil z nami publicist in razsikovalec arhivov Igor Omerza. Predstavil je prvo knjigo iz serije Velikani slovenske osamosvojitve in Udba, ki je posvečena dr. Cirilu Žebotu Petru. Oddajo smo začeli na Streliški ulici v Ljubljani, kjer sta dva vosovca leta 1942 umorila prof. Lamberta Ehrlicha in njegovega spremljevalca študenta Viktorja Rojica. Rojic je bil naključna žrtev, saj sta morilca predvidevala, da bo ob prof. Ehrlichu hodil dr. Ciril Žebot. Izvedeli pa ste tudi, zakaj je Ciril Žebot osamosvojitelj, čeprav je na oni strtani Atlantika umrl leta 1989.

VEČ ...|4. 7. 2021
Igor Omerza o velikanu slovenske osamosvojitve Cirilu Žebotu

V oddaji Moja zgodba je bil z nami publicist in razsikovalec arhivov Igor Omerza. Predstavil je prvo knjigo iz serije Velikani slovenske osamosvojitve in Udba, ki je posvečena dr. Cirilu Žebotu Petru. Oddajo smo začeli na Streliški ulici v Ljubljani, kjer sta dva vosovca leta 1942 umorila prof. Lamberta Ehrlicha in njegovega spremljevalca študenta Viktorja Rojica. Rojic je bil naključna žrtev, saj sta morilca predvidevala, da bo ob prof. Ehrlichu hodil dr. Ciril Žebot. Izvedeli pa ste tudi, zakaj je Ciril Žebot osamosvojitelj, čeprav je na oni strtani Atlantika umrl leta 1989.

Jože Bartolj

spominpolitikaIgor OmerzaCiril ŽebotLambert Erlich

Komentar tedna

VEČ ...|2. 7. 2021
Lenart Rihar: O praznovanju slovenske državnosti

Slovesnost ob dnevu državnosti še ni bila zajeta v petkove komentarje, zato ji danes namenjamo par besed. Kdor je bil pretekli petek tam, je lahko čutil zanos, ki nas je na istem trgu preveval pred tremi desetletji. Sanje, ki so nam jih dovolili za tisti davni dan, vendarle niso zamrle. Vztrajno nam sicer poskušajo jemati veselje do naše države, a niso uspeli. Še vedno znamo biti nanjo ponosni, še vedno smo zanjo iz srca hvaležni. 

Lenart Rihar: O praznovanju slovenske državnosti

Slovesnost ob dnevu državnosti še ni bila zajeta v petkove komentarje, zato ji danes namenjamo par besed. Kdor je bil pretekli petek tam, je lahko čutil zanos, ki nas je na istem trgu preveval pred tremi desetletji. Sanje, ki so nam jih dovolili za tisti davni dan, vendarle niso zamrle. Vztrajno nam sicer poskušajo jemati veselje do naše države, a niso uspeli. Še vedno znamo biti nanjo ponosni, še vedno smo zanjo iz srca hvaležni. 

komentardružbakulturapolitikaSlovenija

Komentar tedna

Lenart Rihar: O praznovanju slovenske državnosti

Slovesnost ob dnevu državnosti še ni bila zajeta v petkove komentarje, zato ji danes namenjamo par besed. Kdor je bil pretekli petek tam, je lahko čutil zanos, ki nas je na istem trgu preveval pred tremi desetletji. Sanje, ki so nam jih dovolili za tisti davni dan, vendarle niso zamrle. Vztrajno nam sicer poskušajo jemati veselje do naše države, a niso uspeli. Še vedno znamo biti nanjo ponosni, še vedno smo zanjo iz srca hvaležni. 

VEČ ...|2. 7. 2021
Lenart Rihar: O praznovanju slovenske državnosti

Slovesnost ob dnevu državnosti še ni bila zajeta v petkove komentarje, zato ji danes namenjamo par besed. Kdor je bil pretekli petek tam, je lahko čutil zanos, ki nas je na istem trgu preveval pred tremi desetletji. Sanje, ki so nam jih dovolili za tisti davni dan, vendarle niso zamrle. Vztrajno nam sicer poskušajo jemati veselje do naše države, a niso uspeli. Še vedno znamo biti nanjo ponosni, še vedno smo zanjo iz srca hvaležni. 

Lenart Rihar

komentardružbakulturapolitikaSlovenija

Komentar Domovina.je

VEČ ...|28. 6. 2021
Matej Tonin: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: Krščanski demokrati so nas osamosvojili, potrebno se bo še osvoboditi

Večina naših državljanov se danes samodeklarira kot kristjani. Osamosvojitev Slovenije je prepoznana kot nekaj izjemno pozitivnega. Velika večina državljanov podpira in razume Slovenijo kot del Evrope. Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v sozvočju z osrednjimi vrednotnimi centri naše družbe, zato smo v političnem smislu lahko zgolj sredina političnega prostora.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matej Tonin: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: Krščanski demokrati so nas osamosvojili, potrebno se bo še osvoboditi

Večina naših državljanov se danes samodeklarira kot kristjani. Osamosvojitev Slovenije je prepoznana kot nekaj izjemno pozitivnega. Velika večina državljanov podpira in razume Slovenijo kot del Evrope. Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v sozvočju z osrednjimi vrednotnimi centri naše družbe, zato smo v političnem smislu lahko zgolj sredina političnega prostora.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Matej Tonin: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: Krščanski demokrati so nas osamosvojili, potrebno se bo še osvoboditi

Večina naših državljanov se danes samodeklarira kot kristjani. Osamosvojitev Slovenije je prepoznana kot nekaj izjemno pozitivnega. Velika večina državljanov podpira in razume Slovenijo kot del Evrope. Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v sozvočju z osrednjimi vrednotnimi centri naše družbe, zato smo v političnem smislu lahko zgolj sredina političnega prostora.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|28. 6. 2021
Matej Tonin: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: Krščanski demokrati so nas osamosvojili, potrebno se bo še osvoboditi

Večina naših državljanov se danes samodeklarira kot kristjani. Osamosvojitev Slovenije je prepoznana kot nekaj izjemno pozitivnega. Velika večina državljanov podpira in razume Slovenijo kot del Evrope. Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v sozvočju z osrednjimi vrednotnimi centri naše družbe, zato smo v političnem smislu lahko zgolj sredina političnega prostora.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matej Tonin

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|27. 6. 2021
General Tone Krkovič ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba je bil z nami nekdanji general Tone Krkovič. Ob 30 letnici samostojnosti je spregovoril o nastanku in razvoju slovenske vojske, ki je nastala iz Teritorialne obrambe. Ali letos praznujemo 30. ali 31. obletnico njene ustanovitve, pa je vprašanje, ki zahteva tudi nekaj zgodovinskega spomina. Slovenska vojska po besedah našega sogovornika ni naslednica partizanske vojske ali nekdanje JLA, ampak je nastala na drugačnih temeljih, kot podpora novi samostojni državi.

General Tone Krkovič ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba je bil z nami nekdanji general Tone Krkovič. Ob 30 letnici samostojnosti je spregovoril o nastanku in razvoju slovenske vojske, ki je nastala iz Teritorialne obrambe. Ali letos praznujemo 30. ali 31. obletnico njene ustanovitve, pa je vprašanje, ki zahteva tudi nekaj zgodovinskega spomina. Slovenska vojska po besedah našega sogovornika ni naslednica partizanske vojske ali nekdanje JLA, ampak je nastala na drugačnih temeljih, kot podpora novi samostojni državi.

spominpolitikaTone Krkovič

Moja zgodba

General Tone Krkovič ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba je bil z nami nekdanji general Tone Krkovič. Ob 30 letnici samostojnosti je spregovoril o nastanku in razvoju slovenske vojske, ki je nastala iz Teritorialne obrambe. Ali letos praznujemo 30. ali 31. obletnico njene ustanovitve, pa je vprašanje, ki zahteva tudi nekaj zgodovinskega spomina. Slovenska vojska po besedah našega sogovornika ni naslednica partizanske vojske ali nekdanje JLA, ampak je nastala na drugačnih temeljih, kot podpora novi samostojni državi.

VEČ ...|27. 6. 2021
General Tone Krkovič ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba je bil z nami nekdanji general Tone Krkovič. Ob 30 letnici samostojnosti je spregovoril o nastanku in razvoju slovenske vojske, ki je nastala iz Teritorialne obrambe. Ali letos praznujemo 30. ali 31. obletnico njene ustanovitve, pa je vprašanje, ki zahteva tudi nekaj zgodovinskega spomina. Slovenska vojska po besedah našega sogovornika ni naslednica partizanske vojske ali nekdanje JLA, ampak je nastala na drugačnih temeljih, kot podpora novi samostojni državi.

Jože Bartolj

spominpolitikaTone Krkovič

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 6. 2021
Škof Bizjak ob dnevu državnosti opozoril na oddaljevanje od krščanstva

Maše za domovino darujejo duhovniki tudi drugod po državi. Sinoči jo je v koprski stolnici daroval tudi škof Jurij Bizjak. V luči skorajšnjega predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije je vse povabil, da naj postanemo luč evropskim narodom, ki se z oddaljevanjem od krščanstva v marsičem in od njegovih vrednot nagibajo k poganskim božanstvom in vrednotam. Vsi smo priča temu dogajanju, je povedal.

Škof Bizjak ob dnevu državnosti opozoril na oddaljevanje od krščanstva

Maše za domovino darujejo duhovniki tudi drugod po državi. Sinoči jo je v koprski stolnici daroval tudi škof Jurij Bizjak. V luči skorajšnjega predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije je vse povabil, da naj postanemo luč evropskim narodom, ki se z oddaljevanjem od krščanstva v marsičem in od njegovih vrednot nagibajo k poganskim božanstvom in vrednotam. Vsi smo priča temu dogajanju, je povedal.

infopolitikaduhovnostslovenijajurij bizjak

Informativni prispevki

Škof Bizjak ob dnevu državnosti opozoril na oddaljevanje od krščanstva

Maše za domovino darujejo duhovniki tudi drugod po državi. Sinoči jo je v koprski stolnici daroval tudi škof Jurij Bizjak. V luči skorajšnjega predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije je vse povabil, da naj postanemo luč evropskim narodom, ki se z oddaljevanjem od krščanstva v marsičem in od njegovih vrednot nagibajo k poganskim božanstvom in vrednotam. Vsi smo priča temu dogajanju, je povedal.

VEČ ...|25. 6. 2021
Škof Bizjak ob dnevu državnosti opozoril na oddaljevanje od krščanstva

Maše za domovino darujejo duhovniki tudi drugod po državi. Sinoči jo je v koprski stolnici daroval tudi škof Jurij Bizjak. V luči skorajšnjega predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije je vse povabil, da naj postanemo luč evropskim narodom, ki se z oddaljevanjem od krščanstva v marsičem in od njegovih vrednot nagibajo k poganskim božanstvom in vrednotam. Vsi smo priča temu dogajanju, je povedal.

Radio Ognjišče

infopolitikaduhovnostslovenijajurij bizjak

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|24. 6. 2021
Ceneno dampinško meso iz tujine kmete stiska ob zid. Že več kot leto dni!

Strmo rast vhodnih surovin kmetijske pridelave na Evropskih trgih na svojih plečih občutijo slovenski potrošniki ter slovenski kmetje in zadruge. Potrošniki zato, ker so soočeni s podražitvami hrane, kmetje pa zaradi padca odkupnih cen. To da za slovenske prašiče ni interesa v naših klavnicah in morajo kmetje prodajne poti iskati v Avstriji je za zadružnike absolutno nesprejemljivo, saj slovenskega kmeta postavlja v situacijo, ko mora zaradi lastnega preživetja odločati, da kakovostno slovensko meso, ki ga potrošnik želi, proda preko meja,« pravi Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Ceneno dampinško meso iz tujine kmete stiska ob zid. Že več kot leto dni!

Strmo rast vhodnih surovin kmetijske pridelave na Evropskih trgih na svojih plečih občutijo slovenski potrošniki ter slovenski kmetje in zadruge. Potrošniki zato, ker so soočeni s podražitvami hrane, kmetje pa zaradi padca odkupnih cen. To da za slovenske prašiče ni interesa v naših klavnicah in morajo kmetje prodajne poti iskati v Avstriji je za zadružnike absolutno nesprejemljivo, saj slovenskega kmeta postavlja v situacijo, ko mora zaradi lastnega preživetja odločati, da kakovostno slovensko meso, ki ga potrošnik želi, proda preko meja,« pravi Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

naravakmetijstvopolitika. mesodampingcenetrgovci nepravilnosti v verigi od vi do vilic

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ceneno dampinško meso iz tujine kmete stiska ob zid. Že več kot leto dni!

Strmo rast vhodnih surovin kmetijske pridelave na Evropskih trgih na svojih plečih občutijo slovenski potrošniki ter slovenski kmetje in zadruge. Potrošniki zato, ker so soočeni s podražitvami hrane, kmetje pa zaradi padca odkupnih cen. To da za slovenske prašiče ni interesa v naših klavnicah in morajo kmetje prodajne poti iskati v Avstriji je za zadružnike absolutno nesprejemljivo, saj slovenskega kmeta postavlja v situacijo, ko mora zaradi lastnega preživetja odločati, da kakovostno slovensko meso, ki ga potrošnik želi, proda preko meja,« pravi Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

VEČ ...|24. 6. 2021
Ceneno dampinško meso iz tujine kmete stiska ob zid. Že več kot leto dni!

Strmo rast vhodnih surovin kmetijske pridelave na Evropskih trgih na svojih plečih občutijo slovenski potrošniki ter slovenski kmetje in zadruge. Potrošniki zato, ker so soočeni s podražitvami hrane, kmetje pa zaradi padca odkupnih cen. To da za slovenske prašiče ni interesa v naših klavnicah in morajo kmetje prodajne poti iskati v Avstriji je za zadružnike absolutno nesprejemljivo, saj slovenskega kmeta postavlja v situacijo, ko mora zaradi lastnega preživetja odločati, da kakovostno slovensko meso, ki ga potrošnik želi, proda preko meja,« pravi Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Robert Božič

naravakmetijstvopolitika. mesodampingcenetrgovci nepravilnosti v verigi od vi do vilic

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 6. 2021
dr. Ernest Petrič: 30 let samostojne Slovenije

Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ... 

dr. Ernest Petrič: 30 let samostojne Slovenije

Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ... 

samoodločbaustavno sodiščepolitikademokracijaEvropska unijaZahodni BalkanKitajskaRusija

Spoznanje več, predsodek manj

dr. Ernest Petrič: 30 let samostojne Slovenije

Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ... 

VEČ ...|21. 6. 2021
dr. Ernest Petrič: 30 let samostojne Slovenije

Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ... 

Tone Gorjup

samoodločbaustavno sodiščepolitikademokracijaEvropska unijaZahodni BalkanKitajskaRusija

Komentar Domovina.je

VEČ ...|21. 6. 2021
Boštjan Furlan: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije

Slovenija praznuje 30 let samostojnosti. Vodilno silo pri osamosvajanju je predstavljala krščanska demokracija, tako z izjemnimi posamezniki, ki so v prelomnih trenutkih vodili narod na pot demokracije, kot z napredno politično mislijo, ki je že stoletje prej dajala slovenskemu človeku trdno zagotovilo za obstanek.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Boštjan Furlan: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije

Slovenija praznuje 30 let samostojnosti. Vodilno silo pri osamosvajanju je predstavljala krščanska demokracija, tako z izjemnimi posamezniki, ki so v prelomnih trenutkih vodili narod na pot demokracije, kot z napredno politično mislijo, ki je že stoletje prej dajala slovenskemu človeku trdno zagotovilo za obstanek.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Boštjan Furlan: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije

Slovenija praznuje 30 let samostojnosti. Vodilno silo pri osamosvajanju je predstavljala krščanska demokracija, tako z izjemnimi posamezniki, ki so v prelomnih trenutkih vodili narod na pot demokracije, kot z napredno politično mislijo, ki je že stoletje prej dajala slovenskemu človeku trdno zagotovilo za obstanek.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|21. 6. 2021
Boštjan Furlan: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije

Slovenija praznuje 30 let samostojnosti. Vodilno silo pri osamosvajanju je predstavljala krščanska demokracija, tako z izjemnimi posamezniki, ki so v prelomnih trenutkih vodili narod na pot demokracije, kot z napredno politično mislijo, ki je že stoletje prej dajala slovenskemu človeku trdno zagotovilo za obstanek.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Boštjan Furlan

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|20. 6. 2021
Matija Ogrin ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba smo tokrat gostili dr. Matijo Ogrina, ki je v zborniku ob 30 letnici samostojnosti Slovenije z naslovom Z lepilom na podplatih, napisal besedilo: Notranja vez slovenske prenove: spomin na žrtve revolucije. Prav tako smo razmišljali o njegovem govoru, ki ga je imel letos kot predsednik Nove slovenske zaveze na slovesnosti za pobitimi domobranci v Kočevskem Rogu! 

Matija Ogrin ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba smo tokrat gostili dr. Matijo Ogrina, ki je v zborniku ob 30 letnici samostojnosti Slovenije z naslovom Z lepilom na podplatih, napisal besedilo: Notranja vez slovenske prenove: spomin na žrtve revolucije. Prav tako smo razmišljali o njegovem govoru, ki ga je imel letos kot predsednik Nove slovenske zaveze na slovesnosti za pobitimi domobranci v Kočevskem Rogu! 

spominpolitikaMatija OgrinZ lepilom na podplatih

Moja zgodba

Matija Ogrin ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba smo tokrat gostili dr. Matijo Ogrina, ki je v zborniku ob 30 letnici samostojnosti Slovenije z naslovom Z lepilom na podplatih, napisal besedilo: Notranja vez slovenske prenove: spomin na žrtve revolucije. Prav tako smo razmišljali o njegovem govoru, ki ga je imel letos kot predsednik Nove slovenske zaveze na slovesnosti za pobitimi domobranci v Kočevskem Rogu! 

VEČ ...|20. 6. 2021
Matija Ogrin ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba smo tokrat gostili dr. Matijo Ogrina, ki je v zborniku ob 30 letnici samostojnosti Slovenije z naslovom Z lepilom na podplatih, napisal besedilo: Notranja vez slovenske prenove: spomin na žrtve revolucije. Prav tako smo razmišljali o njegovem govoru, ki ga je imel letos kot predsednik Nove slovenske zaveze na slovesnosti za pobitimi domobranci v Kočevskem Rogu! 

Jože Bartolj

spominpolitikaMatija OgrinZ lepilom na podplatih

Komentar tedna

VEČ ...|18. 6. 2021
Ivan Štuhec: S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«. 

S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Ivan Štuhec: S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«. 

S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

komentardružbapolitikaSlovenija

Komentar tedna

Ivan Štuhec: S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«. 

S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

VEČ ...|18. 6. 2021
Ivan Štuhec: S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«. 

S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Ivan Štuhec

komentardružbapolitikaSlovenija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|16. 6. 2021
Matej Kovač: V dneh pred predsedovanjem Svetu EZ histerija med levičarji

V komentarju avtor razmišlja o ugledu Slovenije v svetu in o tem, kako so tisti Slovenci, ki imajo kompleks manjvrednosti obsedeni z mednarodnim ugledom. Kar izkorišča tranzicijska levica in s tem kvazi argumentom skuša ljudi prepričati v slabo delo trenutne vlade, celo več, skušajo prikazati, da Slovenija s tako vlado ne bi smela predsedovati EZ. Avtor pa meni, da se bo ravno s predsedovanjem Slovenije Svetu EZ več evropskih politikov in uradnikov zanimalo za stanje v Sloveniji in verodostojnost tistih, ki sedaj Slovenijo blatijo po Evropi, bo ogrožena.

Matej Kovač: V dneh pred predsedovanjem Svetu EZ histerija med levičarji

V komentarju avtor razmišlja o ugledu Slovenije v svetu in o tem, kako so tisti Slovenci, ki imajo kompleks manjvrednosti obsedeni z mednarodnim ugledom. Kar izkorišča tranzicijska levica in s tem kvazi argumentom skuša ljudi prepričati v slabo delo trenutne vlade, celo več, skušajo prikazati, da Slovenija s tako vlado ne bi smela predsedovati EZ. Avtor pa meni, da se bo ravno s predsedovanjem Slovenije Svetu EZ več evropskih politikov in uradnikov zanimalo za stanje v Sloveniji in verodostojnost tistih, ki sedaj Slovenijo blatijo po Evropi, bo ogrožena.

komentarSlovenijaugledEvropska zvezapolitikakompleks manjvrednosti

Komentar Časnik.si

Matej Kovač: V dneh pred predsedovanjem Svetu EZ histerija med levičarji

V komentarju avtor razmišlja o ugledu Slovenije v svetu in o tem, kako so tisti Slovenci, ki imajo kompleks manjvrednosti obsedeni z mednarodnim ugledom. Kar izkorišča tranzicijska levica in s tem kvazi argumentom skuša ljudi prepričati v slabo delo trenutne vlade, celo več, skušajo prikazati, da Slovenija s tako vlado ne bi smela predsedovati EZ. Avtor pa meni, da se bo ravno s predsedovanjem Slovenije Svetu EZ več evropskih politikov in uradnikov zanimalo za stanje v Sloveniji in verodostojnost tistih, ki sedaj Slovenijo blatijo po Evropi, bo ogrožena.

VEČ ...|16. 6. 2021
Matej Kovač: V dneh pred predsedovanjem Svetu EZ histerija med levičarji

V komentarju avtor razmišlja o ugledu Slovenije v svetu in o tem, kako so tisti Slovenci, ki imajo kompleks manjvrednosti obsedeni z mednarodnim ugledom. Kar izkorišča tranzicijska levica in s tem kvazi argumentom skuša ljudi prepričati v slabo delo trenutne vlade, celo več, skušajo prikazati, da Slovenija s tako vlado ne bi smela predsedovati EZ. Avtor pa meni, da se bo ravno s predsedovanjem Slovenije Svetu EZ več evropskih politikov in uradnikov zanimalo za stanje v Sloveniji in verodostojnost tistih, ki sedaj Slovenijo blatijo po Evropi, bo ogrožena.

Matej Kovač

komentarSlovenijaugledEvropska zvezapolitikakompleks manjvrednosti

Srečanja

VEČ ...|15. 6. 2021
Zakonca Lucija in Rok Čakš

Oba sta vpeta v medije. Lucija se je poleg urednikovanja revije #najst in pisanja za več portalov preizkusila tudi v pisanju ’skavtskega’ romana. Roka poznamo kot urednika portala Domovina. Podala sta pogled na področja, ki jih pokrivata, spregovorila o izzivih materinstva in očetovstva ter vrednotah, ki povezujejo Slovence.

Zakonca Lucija in Rok Čakš

Oba sta vpeta v medije. Lucija se je poleg urednikovanja revije #najst in pisanja za več portalov preizkusila tudi v pisanju ’skavtskega’ romana. Roka poznamo kot urednika portala Domovina. Podala sta pogled na področja, ki jih pokrivata, spregovorila o izzivih materinstva in očetovstva ter vrednotah, ki povezujejo Slovence.

družbaodnosipogovorpolitika

Srečanja

Zakonca Lucija in Rok Čakš

Oba sta vpeta v medije. Lucija se je poleg urednikovanja revije #najst in pisanja za več portalov preizkusila tudi v pisanju ’skavtskega’ romana. Roka poznamo kot urednika portala Domovina. Podala sta pogled na področja, ki jih pokrivata, spregovorila o izzivih materinstva in očetovstva ter vrednotah, ki povezujejo Slovence.

VEČ ...|15. 6. 2021
Zakonca Lucija in Rok Čakš

Oba sta vpeta v medije. Lucija se je poleg urednikovanja revije #najst in pisanja za več portalov preizkusila tudi v pisanju ’skavtskega’ romana. Roka poznamo kot urednika portala Domovina. Podala sta pogled na področja, ki jih pokrivata, spregovorila o izzivih materinstva in očetovstva ter vrednotah, ki povezujejo Slovence.

Marta Jerebič

družbaodnosipogovorpolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|14. 6. 2021
Rok Frelih: Osamosvojitelje lahko upokoji samo tisti, ki jih je izbral: ljudstvo

Prisotnost osamosvojiteljev v slovenski politiki in na ostalih vplivnih in odgovornih funkcijah marsikoga moti, in mnogi se aktivno zavzemajo za to, da bi jih iz sfere vpliva odstranili. Tako je Tomaž Vesel pred časom izjavil, da je osamosvojitelje treba upokojiti, podobna stališča je ob predstavitvi svoje novoustanovljene stranke zavzel tudi Jure Leben, ki se je Janezu Janši sicer vljudno, a z očitnim sarkazmom zahvalil za pretekle zasluge, in ga hkrati pozval, da odide, ker je čas za nove ljudi v politiki.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Frelih: Osamosvojitelje lahko upokoji samo tisti, ki jih je izbral: ljudstvo

Prisotnost osamosvojiteljev v slovenski politiki in na ostalih vplivnih in odgovornih funkcijah marsikoga moti, in mnogi se aktivno zavzemajo za to, da bi jih iz sfere vpliva odstranili. Tako je Tomaž Vesel pred časom izjavil, da je osamosvojitelje treba upokojiti, podobna stališča je ob predstavitvi svoje novoustanovljene stranke zavzel tudi Jure Leben, ki se je Janezu Janši sicer vljudno, a z očitnim sarkazmom zahvalil za pretekle zasluge, in ga hkrati pozval, da odide, ker je čas za nove ljudi v politiki.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Frelih: Osamosvojitelje lahko upokoji samo tisti, ki jih je izbral: ljudstvo

Prisotnost osamosvojiteljev v slovenski politiki in na ostalih vplivnih in odgovornih funkcijah marsikoga moti, in mnogi se aktivno zavzemajo za to, da bi jih iz sfere vpliva odstranili. Tako je Tomaž Vesel pred časom izjavil, da je osamosvojitelje treba upokojiti, podobna stališča je ob predstavitvi svoje novoustanovljene stranke zavzel tudi Jure Leben, ki se je Janezu Janši sicer vljudno, a z očitnim sarkazmom zahvalil za pretekle zasluge, in ga hkrati pozval, da odide, ker je čas za nove ljudi v politiki.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|14. 6. 2021
Rok Frelih: Osamosvojitelje lahko upokoji samo tisti, ki jih je izbral: ljudstvo

Prisotnost osamosvojiteljev v slovenski politiki in na ostalih vplivnih in odgovornih funkcijah marsikoga moti, in mnogi se aktivno zavzemajo za to, da bi jih iz sfere vpliva odstranili. Tako je Tomaž Vesel pred časom izjavil, da je osamosvojitelje treba upokojiti, podobna stališča je ob predstavitvi svoje novoustanovljene stranke zavzel tudi Jure Leben, ki se je Janezu Janši sicer vljudno, a z očitnim sarkazmom zahvalil za pretekle zasluge, in ga hkrati pozval, da odide, ker je čas za nove ljudi v politiki.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Frelih

komentarpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 6. 2021
Ustavni sodnik Jaklič, vrhovna sodnika Zobec in pravnik Zupančič ob 30 letnici Slovenije o težavah slovesnkega pravosodnega sistema

Pred 30-tim rojstnim dnevom Slovenije smo v oddaji Spoznanje več, predsodek manj gostili kar štiri goste. Ustavnega sodnika dr. dr. Klemena Jakliča, vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca ter nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjana M. Zupančiča. V ospredje smo postavili tranzicijo pravosodja, razvoj demokracije, vlogo vodstvenih struktur v pravosodju ter izobraževanja na tem področju. Nismo pa mogli mimo vprašanja o medijih kot sodnikih na naši samostojni poti.

Ustavni sodnik Jaklič, vrhovna sodnika Zobec in pravnik Zupančič ob 30 letnici Slovenije o težavah slovesnkega pravosodnega sistema

Pred 30-tim rojstnim dnevom Slovenije smo v oddaji Spoznanje več, predsodek manj gostili kar štiri goste. Ustavnega sodnika dr. dr. Klemena Jakliča, vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca ter nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjana M. Zupančiča. V ospredje smo postavili tranzicijo pravosodja, razvoj demokracije, vlogo vodstvenih struktur v pravosodju ter izobraževanja na tem področju. Nismo pa mogli mimo vprašanja o medijih kot sodnikih na naši samostojni poti.

pogovorustavno sodiščevrhovno sodiščepolitikaSlovenija 30 let

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik Jaklič, vrhovna sodnika Zobec in pravnik Zupančič ob 30 letnici Slovenije o težavah slovesnkega pravosodnega sistema

Pred 30-tim rojstnim dnevom Slovenije smo v oddaji Spoznanje več, predsodek manj gostili kar štiri goste. Ustavnega sodnika dr. dr. Klemena Jakliča, vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca ter nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjana M. Zupančiča. V ospredje smo postavili tranzicijo pravosodja, razvoj demokracije, vlogo vodstvenih struktur v pravosodju ter izobraževanja na tem področju. Nismo pa mogli mimo vprašanja o medijih kot sodnikih na naši samostojni poti.

VEČ ...|14. 6. 2021
Ustavni sodnik Jaklič, vrhovna sodnika Zobec in pravnik Zupančič ob 30 letnici Slovenije o težavah slovesnkega pravosodnega sistema

Pred 30-tim rojstnim dnevom Slovenije smo v oddaji Spoznanje več, predsodek manj gostili kar štiri goste. Ustavnega sodnika dr. dr. Klemena Jakliča, vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca ter nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjana M. Zupančiča. V ospredje smo postavili tranzicijo pravosodja, razvoj demokracije, vlogo vodstvenih struktur v pravosodju ter izobraževanja na tem področju. Nismo pa mogli mimo vprašanja o medijih kot sodnikih na naši samostojni poti.

Alen Salihović

pogovorustavno sodiščevrhovno sodiščepolitikaSlovenija 30 let

Moja zgodba

VEČ ...|13. 6. 2021
Dr. Dimitrij Rupel ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba je bil z nami nekdanji zunanji minister, pisatelj in profesor dr. Dimitrij Rupel. Spregovoril je o svojih prispevkih, ki so izšli ob 30 letnici samostojnosti Slovenije. Posebej nas je zanimala njegova vloga pri mednarodnem uveljavljanju naše države v zadnji 30. letih.

Dr. Dimitrij Rupel ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba je bil z nami nekdanji zunanji minister, pisatelj in profesor dr. Dimitrij Rupel. Spregovoril je o svojih prispevkih, ki so izšli ob 30 letnici samostojnosti Slovenije. Posebej nas je zanimala njegova vloga pri mednarodnem uveljavljanju naše države v zadnji 30. letih.

spominpolitikaDimitrij Rupel

Moja zgodba

Dr. Dimitrij Rupel ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba je bil z nami nekdanji zunanji minister, pisatelj in profesor dr. Dimitrij Rupel. Spregovoril je o svojih prispevkih, ki so izšli ob 30 letnici samostojnosti Slovenije. Posebej nas je zanimala njegova vloga pri mednarodnem uveljavljanju naše države v zadnji 30. letih.

VEČ ...|13. 6. 2021
Dr. Dimitrij Rupel ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba je bil z nami nekdanji zunanji minister, pisatelj in profesor dr. Dimitrij Rupel. Spregovoril je o svojih prispevkih, ki so izšli ob 30 letnici samostojnosti Slovenije. Posebej nas je zanimala njegova vloga pri mednarodnem uveljavljanju naše države v zadnji 30. letih.

Jože Bartolj

spominpolitikaDimitrij Rupel

Komentar Domovina.je

VEČ ...|7. 6. 2021
Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbapravoodnosi

Komentar Domovina.je

Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|7. 6. 2021
Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše

komentarpolitikadružbapravoodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|6. 6. 2021
Akademik Janko Kos ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba je bil z nami akademik Janko Kos, ki je spregovoril o svojem prispevku v zborniku ob 30 letnici samostojnosti. Ta nosi naslov Slovenska osamosvojitvena ideja in temeljni politični problemi poosamosvojitvene Slovenije. Gost je pred kratkim dopolnil 90 let, a kljub letom še vedno sveže razmišlja o slovenstvu in državi. 

Akademik Janko Kos ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba je bil z nami akademik Janko Kos, ki je spregovoril o svojem prispevku v zborniku ob 30 letnici samostojnosti. Ta nosi naslov Slovenska osamosvojitvena ideja in temeljni politični problemi poosamosvojitvene Slovenije. Gost je pred kratkim dopolnil 90 let, a kljub letom še vedno sveže razmišlja o slovenstvu in državi. 

spominpolitikaJanko Kos

Moja zgodba

Akademik Janko Kos ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba je bil z nami akademik Janko Kos, ki je spregovoril o svojem prispevku v zborniku ob 30 letnici samostojnosti. Ta nosi naslov Slovenska osamosvojitvena ideja in temeljni politični problemi poosamosvojitvene Slovenije. Gost je pred kratkim dopolnil 90 let, a kljub letom še vedno sveže razmišlja o slovenstvu in državi. 

VEČ ...|6. 6. 2021
Akademik Janko Kos ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba je bil z nami akademik Janko Kos, ki je spregovoril o svojem prispevku v zborniku ob 30 letnici samostojnosti. Ta nosi naslov Slovenska osamosvojitvena ideja in temeljni politični problemi poosamosvojitvene Slovenije. Gost je pred kratkim dopolnil 90 let, a kljub letom še vedno sveže razmišlja o slovenstvu in državi. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJanko Kos

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|2. 6. 2021
Dr. Jože Podgoršek: »Denarja bo manj. Bodimo ambiciozni a realni!«

Na četrtkovem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo in na super trialogu niso dosegli političnega dogovora z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo glede reforme Skupne kmetijske politike. Portugalsko predsedstvo bo nadaljevalo pogajanja s ciljem končnega dogovora na zasedanju Sveta EU, ki bo potekalo junija v Luksemburgu, pravi minister dr. Jože Podgoršek. Kaj je povedal o snovanju slovenskih ukrepov prihodnjega obdobja SKP pa lahko slišite v današnji rubriki.

Dr. Jože Podgoršek: »Denarja bo manj. Bodimo ambiciozni a realni!«

Na četrtkovem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo in na super trialogu niso dosegli političnega dogovora z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo glede reforme Skupne kmetijske politike. Portugalsko predsedstvo bo nadaljevalo pogajanja s ciljem končnega dogovora na zasedanju Sveta EU, ki bo potekalo junija v Luksemburgu, pravi minister dr. Jože Podgoršek. Kaj je povedal o snovanju slovenskih ukrepov prihodnjega obdobja SKP pa lahko slišite v današnji rubriki.

naravakmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dr. Jože Podgoršek: »Denarja bo manj. Bodimo ambiciozni a realni!«

Na četrtkovem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo in na super trialogu niso dosegli političnega dogovora z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo glede reforme Skupne kmetijske politike. Portugalsko predsedstvo bo nadaljevalo pogajanja s ciljem končnega dogovora na zasedanju Sveta EU, ki bo potekalo junija v Luksemburgu, pravi minister dr. Jože Podgoršek. Kaj je povedal o snovanju slovenskih ukrepov prihodnjega obdobja SKP pa lahko slišite v današnji rubriki.

VEČ ...|2. 6. 2021
Dr. Jože Podgoršek: »Denarja bo manj. Bodimo ambiciozni a realni!«

Na četrtkovem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo in na super trialogu niso dosegli političnega dogovora z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo glede reforme Skupne kmetijske politike. Portugalsko predsedstvo bo nadaljevalo pogajanja s ciljem končnega dogovora na zasedanju Sveta EU, ki bo potekalo junija v Luksemburgu, pravi minister dr. Jože Podgoršek. Kaj je povedal o snovanju slovenskih ukrepov prihodnjega obdobja SKP pa lahko slišite v današnji rubriki.

Robert Božič

naravakmetijstvopolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|20. 9. 2021
Svetilka mora svetiti

Besede, namenjene učencem, nas lahko spomnijo na …

Svetilka mora svetiti

Besede, namenjene učencem, nas lahko spomnijo na …

p. Primož Jakop DJ

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|11. 9. 2021
Dovolimo si več nedolžne nagajivosti

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Kako ohranjati odnos s starši kljub njihovim psihičnim pritiskom, kako motivirati za učenje, za življenje, kako živeti sedanjost in preprečiti prepogosto zazrtost v preteklost, ki vodi le v depresivna stanja in kako začnemo uvajati zdrave meje in določena pravila pri devetmesečnem dečku, je le nekaj izhodišč iz pogovora.  

Dovolimo si več nedolžne nagajivosti

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Kako ohranjati odnos s starši kljub njihovim psihičnim pritiskom, kako motivirati za učenje, za življenje, kako živeti sedanjost in preprečiti prepogosto zazrtost v preteklost, ki vodi le v depresivna stanja in kako začnemo uvajati zdrave meje in določena pravila pri devetmesečnem dečku, je le nekaj izhodišč iz pogovora.  

Nataša Ličen

vzgojadružbapogovorodnosisvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 9. 2021
Zakaj paša na planinah izumira

Na Jenkovo planino nad Jezerskim se prihodnje leto ovce ne bodo vrnile, pravi Polona Karničar s Šenkove domačije. Letos je njihovo čredo dvakrat napadel medved in jim povzročil veliko škode. V oddaji pa smo prestavili tudi ponudbo ozimnih žit Semenarne Ljubljana.

Zakaj paša na planinah izumira

Na Jenkovo planino nad Jezerskim se prihodnje leto ovce ne bodo vrnile, pravi Polona Karničar s Šenkove domačije. Letos je njihovo čredo dvakrat napadel medved in jim povzročil veliko škode. V oddaji pa smo prestavili tudi ponudbo ozimnih žit Semenarne Ljubljana.

Robert Božič

kmetijstvoovceškodamedvedsemenarnažita

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|8. 9. 2021
Novosti in Marjana Deržaj

Tercet Katrinas je po petih letih izdal novo avtorsko skladbo z naslovom “Le naprej”, ABBA pa se po štiridesetih letih vrača s pesmijo “I Still Have Faith In You”. V nadaljevanju prisluhnemo pesmim ter življenjski zgodbi Marjane Deržaj.

Novosti in Marjana Deržaj

Tercet Katrinas je po petih letih izdal novo avtorsko skladbo z naslovom “Le naprej”, ABBA pa se po štiridesetih letih vrača s pesmijo “I Still Have Faith In You”. V nadaljevanju prisluhnemo pesmim ter življenjski zgodbi Marjane Deržaj.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Svetovalnica

VEČ ...|20. 9. 2021
Covid in cepljenje

V njej smo gostili direktorja bolnišnice Golnik dr. Aleša Rozmana. Po precepljenosti smo Slovenci na repu Evrope. Kakšne posledice lahko pričakujemo v naslednjih tednih in kakšno je trenutno stanje na Golniku?

Covid in cepljenje

V njej smo gostili direktorja bolnišnice Golnik dr. Aleša Rozmana. Po precepljenosti smo Slovenci na repu Evrope. Kakšne posledice lahko pričakujemo v naslednjih tednih in kakšno je trenutno stanje na Golniku?

Blaž Lesnik

svetovanje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 9. 2021
Tjulenjčica

Prav zanimivo je kako se pravljični motivi ponavljajo v različnih narodih. Hitro lahko naletimo na pravljico, ki skoraj enaka živi na povsem drugem koncu sveta. So pa tudi take, ki jih drugam ne moremo preseliti. Zgodba o tjulenjčici skoraj gotovo ne more biti slovenska. Res je! Škotska je.

Tjulenjčica

Prav zanimivo je kako se pravljični motivi ponavljajo v različnih narodih. Hitro lahko naletimo na pravljico, ki skoraj enaka živi na povsem drugem koncu sveta. So pa tudi take, ki jih drugam ne moremo preseliti. Zgodba o tjulenjčici skoraj gotovo ne more biti slovenska. Res je! Škotska je.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 9. 2021
Nagrada večernica Sebastjanu Preglju - Parka vojaške zgodovine pooblastilo

Nagrada večernica Sebastjanu Preglju - Parka vojaške zgodovine pooblastilo

Jože Bartolj

kulturaliteraturaPark vojaške zgodovine

Svetovalnica

VEČ ...|20. 9. 2021
Covid in cepljenje

V njej smo gostili direktorja bolnišnice Golnik dr. Aleša Rozmana. Po precepljenosti smo Slovenci na repu Evrope. Kakšne posledice lahko pričakujemo v naslednjih tednih in kakšno je trenutno stanje na Golniku?

Covid in cepljenje

V njej smo gostili direktorja bolnišnice Golnik dr. Aleša Rozmana. Po precepljenosti smo Slovenci na repu Evrope. Kakšne posledice lahko pričakujemo v naslednjih tednih in kakšno je trenutno stanje na Golniku?

Blaž Lesnik

svetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|20. 9. 2021
Svetilka mora svetiti

Besede, namenjene učencem, nas lahko spomnijo na …

Svetilka mora svetiti

Besede, namenjene učencem, nas lahko spomnijo na …

p. Primož Jakop DJ

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|20. 9. 2021
Veseli del dne 20. 9.

Molili so radijski sodelavci.

Veseli del dne 20. 9.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče