Naš pogled

VEČ ...|18. 1. 2022
Alen Salihović: Kdo si zasluži moj glas!

Po zapisih v zadnjih dneh tako z gotovostjo lahko rečem, da si po 24. aprilu ne želim politike, ki bo še naprej delila, še več, ki že v naprej izključuje. Takšni in drugačni ptiči, ki vletavajo in želijo narod kulsko prinesti naokoli pač niso vredni mojega glasu. Za vašega ne vem, sam pa vem, da tisti, ki so nas kljub polenom mojstrsko prepeljal, čez sedaj že štiri vale epidemije, odlično predsedovanje ter ekonomske kazalce obrnil v velik plus, si pač zaslužijo, da delo opravijo do konca. Dve leti sta bili pač premalo.

Alen Salihović: Kdo si zasluži moj glas!

Po zapisih v zadnjih dneh tako z gotovostjo lahko rečem, da si po 24. aprilu ne želim politike, ki bo še naprej delila, še več, ki že v naprej izključuje. Takšni in drugačni ptiči, ki vletavajo in želijo narod kulsko prinesti naokoli pač niso vredni mojega glasu. Za vašega ne vem, sam pa vem, da tisti, ki so nas kljub polenom mojstrsko prepeljal, čez sedaj že štiri vale epidemije, odlično predsedovanje ter ekonomske kazalce obrnil v velik plus, si pač zaslužijo, da delo opravijo do konca. Dve leti sta bili pač premalo.

komentardružbapolitika

Naš pogled

Alen Salihović: Kdo si zasluži moj glas!

Po zapisih v zadnjih dneh tako z gotovostjo lahko rečem, da si po 24. aprilu ne želim politike, ki bo še naprej delila, še več, ki že v naprej izključuje. Takšni in drugačni ptiči, ki vletavajo in želijo narod kulsko prinesti naokoli pač niso vredni mojega glasu. Za vašega ne vem, sam pa vem, da tisti, ki so nas kljub polenom mojstrsko prepeljal, čez sedaj že štiri vale epidemije, odlično predsedovanje ter ekonomske kazalce obrnil v velik plus, si pač zaslužijo, da delo opravijo do konca. Dve leti sta bili pač premalo.

VEČ ...|18. 1. 2022
Alen Salihović: Kdo si zasluži moj glas!

Po zapisih v zadnjih dneh tako z gotovostjo lahko rečem, da si po 24. aprilu ne želim politike, ki bo še naprej delila, še več, ki že v naprej izključuje. Takšni in drugačni ptiči, ki vletavajo in želijo narod kulsko prinesti naokoli pač niso vredni mojega glasu. Za vašega ne vem, sam pa vem, da tisti, ki so nas kljub polenom mojstrsko prepeljal, čez sedaj že štiri vale epidemije, odlično predsedovanje ter ekonomske kazalce obrnil v velik plus, si pač zaslužijo, da delo opravijo do konca. Dve leti sta bili pač premalo.

Alen Salihović

komentardružbapolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|17. 1. 2022
Rok Čakš: Đoković, to ni Balkan, Avstralci jemljejo svojo državo resno

Balkanska posla v deželi tam spodaj na koncu vendarle niso šla skozi. Zgodaj zjutraj po našem času so trije sodniki zveznega sodišča soglasno zavrnili pritožbo srbskega tenisača na vladno odločitev o preklicu vizuma, kar pomeni, da je Đoković z Australian Opena izpadel, še preden je začel igrati. Sledi izgon iz države ter potencialno triletna prepoved vstopa v Avstralijo, kar bi najbrž zapečatilo njegove možnosti, da osvoji še svoj deseti avstralski turnir za grand slam.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Đoković, to ni Balkan, Avstralci jemljejo svojo državo resno

Balkanska posla v deželi tam spodaj na koncu vendarle niso šla skozi. Zgodaj zjutraj po našem času so trije sodniki zveznega sodišča soglasno zavrnili pritožbo srbskega tenisača na vladno odločitev o preklicu vizuma, kar pomeni, da je Đoković z Australian Opena izpadel, še preden je začel igrati. Sledi izgon iz države ter potencialno triletna prepoved vstopa v Avstralijo, kar bi najbrž zapečatilo njegove možnosti, da osvoji še svoj deseti avstralski turnir za grand slam.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Đoković, to ni Balkan, Avstralci jemljejo svojo državo resno

Balkanska posla v deželi tam spodaj na koncu vendarle niso šla skozi. Zgodaj zjutraj po našem času so trije sodniki zveznega sodišča soglasno zavrnili pritožbo srbskega tenisača na vladno odločitev o preklicu vizuma, kar pomeni, da je Đoković z Australian Opena izpadel, še preden je začel igrati. Sledi izgon iz države ter potencialno triletna prepoved vstopa v Avstralijo, kar bi najbrž zapečatilo njegove možnosti, da osvoji še svoj deseti avstralski turnir za grand slam.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|17. 1. 2022
Rok Čakš: Đoković, to ni Balkan, Avstralci jemljejo svojo državo resno

Balkanska posla v deželi tam spodaj na koncu vendarle niso šla skozi. Zgodaj zjutraj po našem času so trije sodniki zveznega sodišča soglasno zavrnili pritožbo srbskega tenisača na vladno odločitev o preklicu vizuma, kar pomeni, da je Đoković z Australian Opena izpadel, še preden je začel igrati. Sledi izgon iz države ter potencialno triletna prepoved vstopa v Avstralijo, kar bi najbrž zapečatilo njegove možnosti, da osvoji še svoj deseti avstralski turnir za grand slam.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|16. 1. 2022
25. letnica zakona o popravi krivic - okrogla miza 2. del

Na sporedu je bil posnetek drugega dela okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic. Srečanje sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Predstavili so delo Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, ki ga lahko upravičeno štejemo med enega vidnejših uspehov s področja sprave in poprave krivic pri nas. 

Prisluhnete lahko prispevku Roka Janeza Šteblaja, vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino in nekdanjega vodjo Sektorja za popravo krivic in podporo žrtvam kaznivih dejanj. Sledila je razprava, v kateri sta med drugim sodelovala publicistka Alenka Puhar in direktor Slovenskega šolskega muzeja mag. Stane Okoliš.

25. letnica zakona o popravi krivic - okrogla miza 2. del

Na sporedu je bil posnetek drugega dela okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic. Srečanje sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Predstavili so delo Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, ki ga lahko upravičeno štejemo med enega vidnejših uspehov s področja sprave in poprave krivic pri nas. 

Prisluhnete lahko prispevku Roka Janeza Šteblaja, vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino in nekdanjega vodjo Sektorja za popravo krivic in podporo žrtvam kaznivih dejanj. Sledila je razprava, v kateri sta med drugim sodelovala publicistka Alenka Puhar in direktor Slovenskega šolskega muzeja mag. Stane Okoliš.

spominpolitikazakon o popravi krivicRok Janez ŠteblajAlenka PuharStane Okoliš

Moja zgodba

25. letnica zakona o popravi krivic - okrogla miza 2. del

Na sporedu je bil posnetek drugega dela okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic. Srečanje sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Predstavili so delo Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, ki ga lahko upravičeno štejemo med enega vidnejših uspehov s področja sprave in poprave krivic pri nas. 

Prisluhnete lahko prispevku Roka Janeza Šteblaja, vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino in nekdanjega vodjo Sektorja za popravo krivic in podporo žrtvam kaznivih dejanj. Sledila je razprava, v kateri sta med drugim sodelovala publicistka Alenka Puhar in direktor Slovenskega šolskega muzeja mag. Stane Okoliš.

VEČ ...|16. 1. 2022
25. letnica zakona o popravi krivic - okrogla miza 2. del

Na sporedu je bil posnetek drugega dela okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic. Srečanje sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Predstavili so delo Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, ki ga lahko upravičeno štejemo med enega vidnejših uspehov s področja sprave in poprave krivic pri nas. 

Prisluhnete lahko prispevku Roka Janeza Šteblaja, vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino in nekdanjega vodjo Sektorja za popravo krivic in podporo žrtvam kaznivih dejanj. Sledila je razprava, v kateri sta med drugim sodelovala publicistka Alenka Puhar in direktor Slovenskega šolskega muzeja mag. Stane Okoliš.

Jože Bartolj

spominpolitikazakon o popravi krivicRok Janez ŠteblajAlenka PuharStane Okoliš

Komentar Domovina.je

VEČ ...|10. 1. 2022
Rajko Podgoršek: Dragi mediji, pred volitvami nam prosim ponudite soočenje vizij, ne lova na čarovnice

”Zaplet” z zadnjo oddajo Tarča, ki se je v maniri nekakšnega Kafkovega procesa odločila, da ravno januar 2022, štiri mesece pred volitvami, predstavlja odličen čas za obravnavo ”dosjeja” Kangler, je odstrl velik problem na poti do praznika demokracije 24. aprila. Če slovenski mainstream mediji ne želijo, da ne bomo tudi v Sloveniji podobno kot v ZDA, govorili o nekakšnih ”ukradenih” in ”zgoljufanih’‘ volitvah, bodo morali tako novinarji kot tudi vsi državljani z jasnimi zahtevami pristopiti do izvajanja naslednje predvolilne kampanje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Dragi mediji, pred volitvami nam prosim ponudite soočenje vizij, ne lova na čarovnice

”Zaplet” z zadnjo oddajo Tarča, ki se je v maniri nekakšnega Kafkovega procesa odločila, da ravno januar 2022, štiri mesece pred volitvami, predstavlja odličen čas za obravnavo ”dosjeja” Kangler, je odstrl velik problem na poti do praznika demokracije 24. aprila. Če slovenski mainstream mediji ne želijo, da ne bomo tudi v Sloveniji podobno kot v ZDA, govorili o nekakšnih ”ukradenih” in ”zgoljufanih’‘ volitvah, bodo morali tako novinarji kot tudi vsi državljani z jasnimi zahtevami pristopiti do izvajanja naslednje predvolilne kampanje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Dragi mediji, pred volitvami nam prosim ponudite soočenje vizij, ne lova na čarovnice

”Zaplet” z zadnjo oddajo Tarča, ki se je v maniri nekakšnega Kafkovega procesa odločila, da ravno januar 2022, štiri mesece pred volitvami, predstavlja odličen čas za obravnavo ”dosjeja” Kangler, je odstrl velik problem na poti do praznika demokracije 24. aprila. Če slovenski mainstream mediji ne želijo, da ne bomo tudi v Sloveniji podobno kot v ZDA, govorili o nekakšnih ”ukradenih” in ”zgoljufanih’‘ volitvah, bodo morali tako novinarji kot tudi vsi državljani z jasnimi zahtevami pristopiti do izvajanja naslednje predvolilne kampanje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|10. 1. 2022
Rajko Podgoršek: Dragi mediji, pred volitvami nam prosim ponudite soočenje vizij, ne lova na čarovnice

”Zaplet” z zadnjo oddajo Tarča, ki se je v maniri nekakšnega Kafkovega procesa odločila, da ravno januar 2022, štiri mesece pred volitvami, predstavlja odličen čas za obravnavo ”dosjeja” Kangler, je odstrl velik problem na poti do praznika demokracije 24. aprila. Če slovenski mainstream mediji ne želijo, da ne bomo tudi v Sloveniji podobno kot v ZDA, govorili o nekakšnih ”ukradenih” in ”zgoljufanih’‘ volitvah, bodo morali tako novinarji kot tudi vsi državljani z jasnimi zahtevami pristopiti do izvajanja naslednje predvolilne kampanje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|9. 1. 2022
25. letnica zakona o popravi krivic - okrogla miza 1. del

Tokrat smo predvajali posnetek okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic, ki je v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Muzeja novejše zgodovine Slovenije potekala 18. oktobra 2021. Spregovorila sta dr. Milko Mikola, prvi vodja Sektorja za popravo krivic in pa dr. Jože Dežman, dolgoletni član Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic.

25. letnica zakona o popravi krivic - okrogla miza 1. del

Tokrat smo predvajali posnetek okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic, ki je v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Muzeja novejše zgodovine Slovenije potekala 18. oktobra 2021. Spregovorila sta dr. Milko Mikola, prvi vodja Sektorja za popravo krivic in pa dr. Jože Dežman, dolgoletni član Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic.

spominpolitikazakon o popravi krivicMilko MikolaJože Dežman

Moja zgodba

25. letnica zakona o popravi krivic - okrogla miza 1. del

Tokrat smo predvajali posnetek okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic, ki je v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Muzeja novejše zgodovine Slovenije potekala 18. oktobra 2021. Spregovorila sta dr. Milko Mikola, prvi vodja Sektorja za popravo krivic in pa dr. Jože Dežman, dolgoletni član Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic.

VEČ ...|9. 1. 2022
25. letnica zakona o popravi krivic - okrogla miza 1. del

Tokrat smo predvajali posnetek okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic, ki je v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Muzeja novejše zgodovine Slovenije potekala 18. oktobra 2021. Spregovorila sta dr. Milko Mikola, prvi vodja Sektorja za popravo krivic in pa dr. Jože Dežman, dolgoletni član Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic.

Jože Bartolj

spominpolitikazakon o popravi krivicMilko MikolaJože Dežman

Komentar Domovina.je

VEČ ...|3. 1. 2022
Milena Miklavčič: Namesto novoletnih zaobljub …

Tibetanci imajo zanimiv pregovor: »Komur postane ob prvem koraku žal, ker se je odpravil na goro, ta se ne bo povzpel niti do prvega klanca

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič: Namesto novoletnih zaobljub …

Tibetanci imajo zanimiv pregovor: »Komur postane ob prvem koraku žal, ker se je odpravil na goro, ta se ne bo povzpel niti do prvega klanca

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Namesto novoletnih zaobljub …

Tibetanci imajo zanimiv pregovor: »Komur postane ob prvem koraku žal, ker se je odpravil na goro, ta se ne bo povzpel niti do prvega klanca

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|3. 1. 2022
Milena Miklavčič: Namesto novoletnih zaobljub …

Tibetanci imajo zanimiv pregovor: »Komur postane ob prvem koraku žal, ker se je odpravil na goro, ta se ne bo povzpel niti do prvega klanca

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|2. 1. 2022
P. Pashal Gorjup - spomini na mladost, preizkušnje, božič, jaslice

V prvi oddaji Moja zgodba v letu 2022 ste lahko prisluhnili posnetku iz našega arhiva. Julija lani (2021) je umrl frančiškan p. Pashal Gorjup. Gostili smo ga v svetonočnem programu leta 2011, posnetek pogovora pa v celoti še ni bil objavljen. Tokrat smo ga pripravili za oddajo Moja zgodba saj v njem p. Pashal obuja spomine na svojo mladost, pa tudi takratna božična praznovanja. 

Pater Pashal Gorjup je bil kot France Gorjup rojen 1. decembra 1933 v vasi Pogled, župnija sv. Martina, Moravče, v Red manjših bratov je vstopil leta 1949 kot brat. Po služenju vojaškega roka je septembra 1956 opravil prve zaobljube. Slovesne, večne zaobljube je imel leta 1960, zatem pa je kot zakristant, vrtnar in kasneje diakon, ki se je veliko ukvarjal z ministranti deloval na različnih frančiškanskih postojankah. V duhovnika je bil posvečen 8. aprila 1993. Bil je velik častilec nebeške matere Marije, predan vzgojitelj in vseskozi jasličar.

P. Pashal Gorjup - spomini na mladost, preizkušnje, božič, jaslice

V prvi oddaji Moja zgodba v letu 2022 ste lahko prisluhnili posnetku iz našega arhiva. Julija lani (2021) je umrl frančiškan p. Pashal Gorjup. Gostili smo ga v svetonočnem programu leta 2011, posnetek pogovora pa v celoti še ni bil objavljen. Tokrat smo ga pripravili za oddajo Moja zgodba saj v njem p. Pashal obuja spomine na svojo mladost, pa tudi takratna božična praznovanja. 

Pater Pashal Gorjup je bil kot France Gorjup rojen 1. decembra 1933 v vasi Pogled, župnija sv. Martina, Moravče, v Red manjših bratov je vstopil leta 1949 kot brat. Po služenju vojaškega roka je septembra 1956 opravil prve zaobljube. Slovesne, večne zaobljube je imel leta 1960, zatem pa je kot zakristant, vrtnar in kasneje diakon, ki se je veliko ukvarjal z ministranti deloval na različnih frančiškanskih postojankah. V duhovnika je bil posvečen 8. aprila 1993. Bil je velik častilec nebeške matere Marije, predan vzgojitelj in vseskozi jasličar.

spominpolitikaPashal Gorjup

Moja zgodba

P. Pashal Gorjup - spomini na mladost, preizkušnje, božič, jaslice

V prvi oddaji Moja zgodba v letu 2022 ste lahko prisluhnili posnetku iz našega arhiva. Julija lani (2021) je umrl frančiškan p. Pashal Gorjup. Gostili smo ga v svetonočnem programu leta 2011, posnetek pogovora pa v celoti še ni bil objavljen. Tokrat smo ga pripravili za oddajo Moja zgodba saj v njem p. Pashal obuja spomine na svojo mladost, pa tudi takratna božična praznovanja. 

Pater Pashal Gorjup je bil kot France Gorjup rojen 1. decembra 1933 v vasi Pogled, župnija sv. Martina, Moravče, v Red manjših bratov je vstopil leta 1949 kot brat. Po služenju vojaškega roka je septembra 1956 opravil prve zaobljube. Slovesne, večne zaobljube je imel leta 1960, zatem pa je kot zakristant, vrtnar in kasneje diakon, ki se je veliko ukvarjal z ministranti deloval na različnih frančiškanskih postojankah. V duhovnika je bil posvečen 8. aprila 1993. Bil je velik častilec nebeške matere Marije, predan vzgojitelj in vseskozi jasličar.

VEČ ...|2. 1. 2022
P. Pashal Gorjup - spomini na mladost, preizkušnje, božič, jaslice

V prvi oddaji Moja zgodba v letu 2022 ste lahko prisluhnili posnetku iz našega arhiva. Julija lani (2021) je umrl frančiškan p. Pashal Gorjup. Gostili smo ga v svetonočnem programu leta 2011, posnetek pogovora pa v celoti še ni bil objavljen. Tokrat smo ga pripravili za oddajo Moja zgodba saj v njem p. Pashal obuja spomine na svojo mladost, pa tudi takratna božična praznovanja. 

Pater Pashal Gorjup je bil kot France Gorjup rojen 1. decembra 1933 v vasi Pogled, župnija sv. Martina, Moravče, v Red manjših bratov je vstopil leta 1949 kot brat. Po služenju vojaškega roka je septembra 1956 opravil prve zaobljube. Slovesne, večne zaobljube je imel leta 1960, zatem pa je kot zakristant, vrtnar in kasneje diakon, ki se je veliko ukvarjal z ministranti deloval na različnih frančiškanskih postojankah. V duhovnika je bil posvečen 8. aprila 1993. Bil je velik častilec nebeške matere Marije, predan vzgojitelj in vseskozi jasličar.

Jože Bartolj

spominpolitikaPashal Gorjup

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 12. 2021
Misija uspela: dosežki in napake slovenskega predsedovanja Svetu EU

S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …

Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Misija uspela: dosežki in napake slovenskega predsedovanja Svetu EU

S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …

Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbaSlovenijatujinaEU

Komentar Domovina.je

Misija uspela: dosežki in napake slovenskega predsedovanja Svetu EU

S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …

Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|27. 12. 2021
Misija uspela: dosežki in napake slovenskega predsedovanja Svetu EU

S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …

Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Jerman

komentarpolitikadružbaSlovenijatujinaEU

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 12. 2021
Dr. Peter Gregorčič o tem, kaj je zaznamovalo Slovenijo v letu 2021

Slovenija se je v letu, ko je praznovala 30. rojstni dan, še naprej spopadala z zdravstveno krizo. Poenotenja strank za čim hitrejši izhod iz nje ni bilo. Morda ga bomo doživeli spomladi, ko bomo izbirali nove predstavnike v hramu demokracije. Tam v zadnjih dvanajstih mesecih ni šlo brez ostrih polemik. Mnenja so se kresala tudi o delu vlade, ki je sicer uspešno izpeljala projekt predsedovanja naše države Svetu Evropske unije. Napočil je čas za inventuro, za pomoč pri tem smo prosili izrednega profesorja na ljubljanski Fakulteti za strojništvo dr. Petra Gregorčiča, ki aktivno spremlja domače družbenopolitično dogajanje.

Dr. Peter Gregorčič o tem, kaj je zaznamovalo Slovenijo v letu 2021

Slovenija se je v letu, ko je praznovala 30. rojstni dan, še naprej spopadala z zdravstveno krizo. Poenotenja strank za čim hitrejši izhod iz nje ni bilo. Morda ga bomo doživeli spomladi, ko bomo izbirali nove predstavnike v hramu demokracije. Tam v zadnjih dvanajstih mesecih ni šlo brez ostrih polemik. Mnenja so se kresala tudi o delu vlade, ki je sicer uspešno izpeljala projekt predsedovanja naše države Svetu Evropske unije. Napočil je čas za inventuro, za pomoč pri tem smo prosili izrednega profesorja na ljubljanski Fakulteti za strojništvo dr. Petra Gregorčiča, ki aktivno spremlja domače družbenopolitično dogajanje.

infopogovorpolitikaSlovenija

Informativni prispevki

Dr. Peter Gregorčič o tem, kaj je zaznamovalo Slovenijo v letu 2021

Slovenija se je v letu, ko je praznovala 30. rojstni dan, še naprej spopadala z zdravstveno krizo. Poenotenja strank za čim hitrejši izhod iz nje ni bilo. Morda ga bomo doživeli spomladi, ko bomo izbirali nove predstavnike v hramu demokracije. Tam v zadnjih dvanajstih mesecih ni šlo brez ostrih polemik. Mnenja so se kresala tudi o delu vlade, ki je sicer uspešno izpeljala projekt predsedovanja naše države Svetu Evropske unije. Napočil je čas za inventuro, za pomoč pri tem smo prosili izrednega profesorja na ljubljanski Fakulteti za strojništvo dr. Petra Gregorčiča, ki aktivno spremlja domače družbenopolitično dogajanje.

VEČ ...|27. 12. 2021
Dr. Peter Gregorčič o tem, kaj je zaznamovalo Slovenijo v letu 2021

Slovenija se je v letu, ko je praznovala 30. rojstni dan, še naprej spopadala z zdravstveno krizo. Poenotenja strank za čim hitrejši izhod iz nje ni bilo. Morda ga bomo doživeli spomladi, ko bomo izbirali nove predstavnike v hramu demokracije. Tam v zadnjih dvanajstih mesecih ni šlo brez ostrih polemik. Mnenja so se kresala tudi o delu vlade, ki je sicer uspešno izpeljala projekt predsedovanja naše države Svetu Evropske unije. Napočil je čas za inventuro, za pomoč pri tem smo prosili izrednega profesorja na ljubljanski Fakulteti za strojništvo dr. Petra Gregorčiča, ki aktivno spremlja domače družbenopolitično dogajanje.

Helena Križnik

infopogovorpolitikaSlovenija

Moja zgodba

VEČ ...|26. 12. 2021
Jožko Kragelj - spomini na božič v zaporu in druga pričevanja

Tokrat ste lahko prisluhnili posnetku iz našega arhiva. Primorski duhovnik Jožko Kragelj, ki je umrl leta 2010 je obudil spomine na svoje zaporniške božiče. Posnetek, ki je nastal pred 20 leti in v celoti še ni bil objavljen preseneča s svojo bistrino. Zdi se kot bi nas g. Kragelj nagovarjal iz onstranstva.

Jožko Kragelj - spomini na božič v zaporu in druga pričevanja

Tokrat ste lahko prisluhnili posnetku iz našega arhiva. Primorski duhovnik Jožko Kragelj, ki je umrl leta 2010 je obudil spomine na svoje zaporniške božiče. Posnetek, ki je nastal pred 20 leti in v celoti še ni bil objavljen preseneča s svojo bistrino. Zdi se kot bi nas g. Kragelj nagovarjal iz onstranstva.

spominpolitikaJožko Kragelj

Moja zgodba

Jožko Kragelj - spomini na božič v zaporu in druga pričevanja

Tokrat ste lahko prisluhnili posnetku iz našega arhiva. Primorski duhovnik Jožko Kragelj, ki je umrl leta 2010 je obudil spomine na svoje zaporniške božiče. Posnetek, ki je nastal pred 20 leti in v celoti še ni bil objavljen preseneča s svojo bistrino. Zdi se kot bi nas g. Kragelj nagovarjal iz onstranstva.

VEČ ...|26. 12. 2021
Jožko Kragelj - spomini na božič v zaporu in druga pričevanja

Tokrat ste lahko prisluhnili posnetku iz našega arhiva. Primorski duhovnik Jožko Kragelj, ki je umrl leta 2010 je obudil spomine na svoje zaporniške božiče. Posnetek, ki je nastal pred 20 leti in v celoti še ni bil objavljen preseneča s svojo bistrino. Zdi se kot bi nas g. Kragelj nagovarjal iz onstranstva.

Jože Bartolj

spominpolitikaJožko Kragelj

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 12. 2021
Andrej Tomelj: Predsednik Republike Slovenije obtoženec na ustavnem sodišču

Praznovanje tridesetletnice Ustavnega sodišča je bilo vse prej kot predvidljiva interna proslava. Slavnosti govornik Tine Hribar je v okviru svojega razmišljanjaz naslovom: Kaj pomeni ustavna prisega, da bom ravnal po svoji vesti, veliko govoril o vesti predsednika Republike Slovenije in podpisovanju zakonov, ki jih sprejme parlament...

Andrej Tomelj: Predsednik Republike Slovenije obtoženec na ustavnem sodišču

Praznovanje tridesetletnice Ustavnega sodišča je bilo vse prej kot predvidljiva interna proslava. Slavnosti govornik Tine Hribar je v okviru svojega razmišljanjaz naslovom: Kaj pomeni ustavna prisega, da bom ravnal po svoji vesti, veliko govoril o vesti predsednika Republike Slovenije in podpisovanju zakonov, ki jih sprejme parlament...

komentarpolitikazgodovina

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: Predsednik Republike Slovenije obtoženec na ustavnem sodišču

Praznovanje tridesetletnice Ustavnega sodišča je bilo vse prej kot predvidljiva interna proslava. Slavnosti govornik Tine Hribar je v okviru svojega razmišljanjaz naslovom: Kaj pomeni ustavna prisega, da bom ravnal po svoji vesti, veliko govoril o vesti predsednika Republike Slovenije in podpisovanju zakonov, ki jih sprejme parlament...

VEČ ...|22. 12. 2021
Andrej Tomelj: Predsednik Republike Slovenije obtoženec na ustavnem sodišču

Praznovanje tridesetletnice Ustavnega sodišča je bilo vse prej kot predvidljiva interna proslava. Slavnosti govornik Tine Hribar je v okviru svojega razmišljanjaz naslovom: Kaj pomeni ustavna prisega, da bom ravnal po svoji vesti, veliko govoril o vesti predsednika Republike Slovenije in podpisovanju zakonov, ki jih sprejme parlament...

Andrej Tomelj

komentarpolitikazgodovina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 12. 2021
Rajko Podgoršek: Boj za politično sredino: Pojav povezanih sil levico pušča v strahu, da je njen monopol ogrožen

Manj kot pol leta pred parlamentarnimi volitvami nam agresivno prerivanje na slovenskem političnem parketu ter mesijanski vstop Roberta Goloba na politični parket kažeta pravo sliko, zakaj je levica tretjo Janševo vlado želela zrušiti z ulico in ne z volitvami. Obenem pa lahko v živo opazujemo paniko in bes v medijih ter na družbenih omrežjih, kaj se zgodi, ko nepovabljeni ”gostje” zrušijo načrte, ki jih za slovenski elektorat vedno znova pripravlja slovenska paradržava.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Boj za politično sredino: Pojav povezanih sil levico pušča v strahu, da je njen monopol ogrožen

Manj kot pol leta pred parlamentarnimi volitvami nam agresivno prerivanje na slovenskem političnem parketu ter mesijanski vstop Roberta Goloba na politični parket kažeta pravo sliko, zakaj je levica tretjo Janševo vlado želela zrušiti z ulico in ne z volitvami. Obenem pa lahko v živo opazujemo paniko in bes v medijih ter na družbenih omrežjih, kaj se zgodi, ko nepovabljeni ”gostje” zrušijo načrte, ki jih za slovenski elektorat vedno znova pripravlja slovenska paradržava.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Boj za politično sredino: Pojav povezanih sil levico pušča v strahu, da je njen monopol ogrožen

Manj kot pol leta pred parlamentarnimi volitvami nam agresivno prerivanje na slovenskem političnem parketu ter mesijanski vstop Roberta Goloba na politični parket kažeta pravo sliko, zakaj je levica tretjo Janševo vlado želela zrušiti z ulico in ne z volitvami. Obenem pa lahko v živo opazujemo paniko in bes v medijih ter na družbenih omrežjih, kaj se zgodi, ko nepovabljeni ”gostje” zrušijo načrte, ki jih za slovenski elektorat vedno znova pripravlja slovenska paradržava.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|20. 12. 2021
Rajko Podgoršek: Boj za politično sredino: Pojav povezanih sil levico pušča v strahu, da je njen monopol ogrožen

Manj kot pol leta pred parlamentarnimi volitvami nam agresivno prerivanje na slovenskem političnem parketu ter mesijanski vstop Roberta Goloba na politični parket kažeta pravo sliko, zakaj je levica tretjo Janševo vlado želela zrušiti z ulico in ne z volitvami. Obenem pa lahko v živo opazujemo paniko in bes v medijih ter na družbenih omrežjih, kaj se zgodi, ko nepovabljeni ”gostje” zrušijo načrte, ki jih za slovenski elektorat vedno znova pripravlja slovenska paradržava.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentarpolitikadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 12. 2021
Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

infopogovorZDAnovi koronavirusmednarodna politika

Informativni prispevki

Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

VEČ ...|20. 12. 2021
Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

Helena Križnik

infopogovorZDAnovi koronavirusmednarodna politika

Moja zgodba

VEČ ...|19. 12. 2021
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Velike Lašče

Tokrat smo se v oddaji Moja zgodba posvetili občini Velike Lašče z okolico. Za tiste predvojne čase je bila to kar velika in pomembna občina, takorekoč največje središče južno od Ljubljane. Na čelu občine je bil župan Ivan Paternost, v kraju pa je deloval tudi politik Ivan Pucelj. Zelo dejavni so bili na kulturnem področju, imeli so sokole, orle ter močno prosvetno društvo, ki se je proslavljalo z gledališkimi predstavami. Vojna pa je vse preobrnila...

Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Velike Lašče

Tokrat smo se v oddaji Moja zgodba posvetili občini Velike Lašče z okolico. Za tiste predvojne čase je bila to kar velika in pomembna občina, takorekoč največje središče južno od Ljubljane. Na čelu občine je bil župan Ivan Paternost, v kraju pa je deloval tudi politik Ivan Pucelj. Zelo dejavni so bili na kulturnem področju, imeli so sokole, orle ter močno prosvetno društvo, ki se je proslavljalo z gledališkimi predstavami. Vojna pa je vse preobrnila...

spominpolitikaJože MožinaSlovenski razkolVelike Lašče

Moja zgodba

Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Velike Lašče

Tokrat smo se v oddaji Moja zgodba posvetili občini Velike Lašče z okolico. Za tiste predvojne čase je bila to kar velika in pomembna občina, takorekoč največje središče južno od Ljubljane. Na čelu občine je bil župan Ivan Paternost, v kraju pa je deloval tudi politik Ivan Pucelj. Zelo dejavni so bili na kulturnem področju, imeli so sokole, orle ter močno prosvetno društvo, ki se je proslavljalo z gledališkimi predstavami. Vojna pa je vse preobrnila...

VEČ ...|19. 12. 2021
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Velike Lašče

Tokrat smo se v oddaji Moja zgodba posvetili občini Velike Lašče z okolico. Za tiste predvojne čase je bila to kar velika in pomembna občina, takorekoč največje središče južno od Ljubljane. Na čelu občine je bil župan Ivan Paternost, v kraju pa je deloval tudi politik Ivan Pucelj. Zelo dejavni so bili na kulturnem področju, imeli so sokole, orle ter močno prosvetno društvo, ki se je proslavljalo z gledališkimi predstavami. Vojna pa je vse preobrnila...

Jože Bartolj

spominpolitikaJože MožinaSlovenski razkolVelike Lašče

Komentar tedna

VEČ ...|17. 12. 2021
Dr. Ivan Štuhec: Politična retorika

V Sloveniji je desni ekstremizem prisoten predvsem v retoriki levičarjev, v realnosti pa ga je malo ali nič, morda v vrstah varde. In natanko tako je bilo tudi pred drugo svetovno vojno. Tudi takrat v Sloveniji ni bilo ne fašistov, ne nacistov. Ti so nastali zgolj in samo s pomočjo komunistične retorike in revolucionarne radikalizacije.

Dr. Ivan Štuhec: Politična retorika

V Sloveniji je desni ekstremizem prisoten predvsem v retoriki levičarjev, v realnosti pa ga je malo ali nič, morda v vrstah varde. In natanko tako je bilo tudi pred drugo svetovno vojno. Tudi takrat v Sloveniji ni bilo ne fašistov, ne nacistov. Ti so nastali zgolj in samo s pomočjo komunistične retorike in revolucionarne radikalizacije.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Dr. Ivan Štuhec: Politična retorika

V Sloveniji je desni ekstremizem prisoten predvsem v retoriki levičarjev, v realnosti pa ga je malo ali nič, morda v vrstah varde. In natanko tako je bilo tudi pred drugo svetovno vojno. Tudi takrat v Sloveniji ni bilo ne fašistov, ne nacistov. Ti so nastali zgolj in samo s pomočjo komunistične retorike in revolucionarne radikalizacije.

VEČ ...|17. 12. 2021
Dr. Ivan Štuhec: Politična retorika

V Sloveniji je desni ekstremizem prisoten predvsem v retoriki levičarjev, v realnosti pa ga je malo ali nič, morda v vrstah varde. In natanko tako je bilo tudi pred drugo svetovno vojno. Tudi takrat v Sloveniji ni bilo ne fašistov, ne nacistov. Ti so nastali zgolj in samo s pomočjo komunistične retorike in revolucionarne radikalizacije.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 12. 2021
Premier Janez Janša o predsedovanju Svetu EU

Slovenija bo konec leta predsedovanje Svetu Evropske unije predala Franciji. Premier Janez Janša je po koncu vrha Evropske unije predstavil rezultate šestmesečnega predsedovanja Svetu Evropske unije. Poudaril je, da je bilo uspešno izpeljanih 21 trialogov, hkrati pa se je predsedstvo moralo soočiti še z migracijsko krizo ob meji z Belorusijo, dogajanjem ob umiku zavezniških sil iz Afganistana, rastjo cen energije ter napetostmi zaradi kopičenja ruskih sil ob Ukrajini.

Premier Janez Janša o predsedovanju Svetu EU

Slovenija bo konec leta predsedovanje Svetu Evropske unije predala Franciji. Premier Janez Janša je po koncu vrha Evropske unije predstavil rezultate šestmesečnega predsedovanja Svetu Evropske unije. Poudaril je, da je bilo uspešno izpeljanih 21 trialogov, hkrati pa se je predsedstvo moralo soočiti še z migracijsko krizo ob meji z Belorusijo, dogajanjem ob umiku zavezniških sil iz Afganistana, rastjo cen energije ter napetostmi zaradi kopičenja ruskih sil ob Ukrajini.

infodružbainfopolitika

Informativni prispevki

Premier Janez Janša o predsedovanju Svetu EU

Slovenija bo konec leta predsedovanje Svetu Evropske unije predala Franciji. Premier Janez Janša je po koncu vrha Evropske unije predstavil rezultate šestmesečnega predsedovanja Svetu Evropske unije. Poudaril je, da je bilo uspešno izpeljanih 21 trialogov, hkrati pa se je predsedstvo moralo soočiti še z migracijsko krizo ob meji z Belorusijo, dogajanjem ob umiku zavezniških sil iz Afganistana, rastjo cen energije ter napetostmi zaradi kopičenja ruskih sil ob Ukrajini.

VEČ ...|17. 12. 2021
Premier Janez Janša o predsedovanju Svetu EU

Slovenija bo konec leta predsedovanje Svetu Evropske unije predala Franciji. Premier Janez Janša je po koncu vrha Evropske unije predstavil rezultate šestmesečnega predsedovanja Svetu Evropske unije. Poudaril je, da je bilo uspešno izpeljanih 21 trialogov, hkrati pa se je predsedstvo moralo soočiti še z migracijsko krizo ob meji z Belorusijo, dogajanjem ob umiku zavezniških sil iz Afganistana, rastjo cen energije ter napetostmi zaradi kopičenja ruskih sil ob Ukrajini.

Radio Ognjišče

infodružbainfopolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 12. 2021
Franci Kindlhofer: Levica poskuša restavrirati preteklost, ruši sedanjost in zre v prazno prihodnost

Naslednje državnozborske volitve se nam neizogibno približujejo in to pomeni, da se bodo stranke morale potruditi za naklonjenost volivcev. Vsem, ki pošteno in resno razmišljajo, mora pa biti jasno, da na osnovi naše politične in zgodovinske realnosti ni mogoče sodelovati z vsakim političnim partnerjem. Zato bister pogled v preteklost ne bo odveč …
Več na spletnem portalu casnik.si.

Franci Kindlhofer: Levica poskuša restavrirati preteklost, ruši sedanjost in zre v prazno prihodnost

Naslednje državnozborske volitve se nam neizogibno približujejo in to pomeni, da se bodo stranke morale potruditi za naklonjenost volivcev. Vsem, ki pošteno in resno razmišljajo, mora pa biti jasno, da na osnovi naše politične in zgodovinske realnosti ni mogoče sodelovati z vsakim političnim partnerjem. Zato bister pogled v preteklost ne bo odveč …
Več na spletnem portalu casnik.si.

komentarpolitikademokracijavolitvezgodovina

Komentar Časnik.si

Franci Kindlhofer: Levica poskuša restavrirati preteklost, ruši sedanjost in zre v prazno prihodnost

Naslednje državnozborske volitve se nam neizogibno približujejo in to pomeni, da se bodo stranke morale potruditi za naklonjenost volivcev. Vsem, ki pošteno in resno razmišljajo, mora pa biti jasno, da na osnovi naše politične in zgodovinske realnosti ni mogoče sodelovati z vsakim političnim partnerjem. Zato bister pogled v preteklost ne bo odveč …
Več na spletnem portalu casnik.si.

VEČ ...|15. 12. 2021
Franci Kindlhofer: Levica poskuša restavrirati preteklost, ruši sedanjost in zre v prazno prihodnost

Naslednje državnozborske volitve se nam neizogibno približujejo in to pomeni, da se bodo stranke morale potruditi za naklonjenost volivcev. Vsem, ki pošteno in resno razmišljajo, mora pa biti jasno, da na osnovi naše politične in zgodovinske realnosti ni mogoče sodelovati z vsakim političnim partnerjem. Zato bister pogled v preteklost ne bo odveč …
Več na spletnem portalu casnik.si.

Franci Kindlhofer

komentarpolitikademokracijavolitvezgodovina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 12. 2021
Rok Čakš: Bo šlo v peto rado z Robertom Golobom? Kako poteka gradnja še enega projekta na levici

Nič kaj presenetljivo in nikakor nepričakovano nam je Dnevnik, za njim pa so razbobnali še POP TV in nekateri drugi, v soboto sporočil, da najnovejši novi obraz, Robert Golob, s svojo še neobstoječo stranko »posega tik pod vrh« politične scene. Za povrh pa bi ga ljudje za mandatarja imeli celo raje od Janeza Janše (referenca za leve volivce pa taka!).

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Bo šlo v peto rado z Robertom Golobom? Kako poteka gradnja še enega projekta na levici

Nič kaj presenetljivo in nikakor nepričakovano nam je Dnevnik, za njim pa so razbobnali še POP TV in nekateri drugi, v soboto sporočil, da najnovejši novi obraz, Robert Golob, s svojo še neobstoječo stranko »posega tik pod vrh« politične scene. Za povrh pa bi ga ljudje za mandatarja imeli celo raje od Janeza Janše (referenca za leve volivce pa taka!).

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Bo šlo v peto rado z Robertom Golobom? Kako poteka gradnja še enega projekta na levici

Nič kaj presenetljivo in nikakor nepričakovano nam je Dnevnik, za njim pa so razbobnali še POP TV in nekateri drugi, v soboto sporočil, da najnovejši novi obraz, Robert Golob, s svojo še neobstoječo stranko »posega tik pod vrh« politične scene. Za povrh pa bi ga ljudje za mandatarja imeli celo raje od Janeza Janše (referenca za leve volivce pa taka!).

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|13. 12. 2021
Rok Čakš: Bo šlo v peto rado z Robertom Golobom? Kako poteka gradnja še enega projekta na levici

Nič kaj presenetljivo in nikakor nepričakovano nam je Dnevnik, za njim pa so razbobnali še POP TV in nekateri drugi, v soboto sporočil, da najnovejši novi obraz, Robert Golob, s svojo še neobstoječo stranko »posega tik pod vrh« politične scene. Za povrh pa bi ga ljudje za mandatarja imeli celo raje od Janeza Janše (referenca za leve volivce pa taka!).

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 12. 2021
Dr. Ernest Petrič: Covid-19 pri nas tudi politično vprašanje.

V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.

Dr. Ernest Petrič: Covid-19 pri nas tudi politično vprašanje.

V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.

koronaviruscepljenjevolitveafera Patria30 let ustaveustavno sodiščesodna veja oblastimigracijenezakoniti prehodi mejepolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič: Covid-19 pri nas tudi politično vprašanje.

V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.

VEČ ...|13. 12. 2021
Dr. Ernest Petrič: Covid-19 pri nas tudi politično vprašanje.

V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.

Tone Gorjup

koronaviruscepljenjevolitveafera Patria30 let ustaveustavno sodiščesodna veja oblastimigracijenezakoniti prehodi mejepolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|12. 12. 2021
Janez Beja: OMD in prihodnja SKP

Potem ko je predsednik vlade Janez Janša, na pobudo kmetov in ministra dr. Jožeta Podgorška v paketu dodatnih sredstev obljubil tudi sredstva za področje OMD, smo se o tem predvsem pa zapletih zaradi vrednotenja teh področij pogovarjali z janezom Bejo, predsednikom Sveta za OMD, ki je posvetovalno telo ministra.

Janez Beja: OMD in prihodnja SKP

Potem ko je predsednik vlade Janez Janša, na pobudo kmetov in ministra dr. Jožeta Podgorška v paketu dodatnih sredstev obljubil tudi sredstva za področje OMD, smo se o tem predvsem pa zapletih zaradi vrednotenja teh področij pogovarjali z janezom Bejo, predsednikom Sveta za OMD, ki je posvetovalno telo ministra.

kmetijstvopolitikaSKP

Kmetijska oddaja

Janez Beja: OMD in prihodnja SKP

Potem ko je predsednik vlade Janez Janša, na pobudo kmetov in ministra dr. Jožeta Podgorška v paketu dodatnih sredstev obljubil tudi sredstva za področje OMD, smo se o tem predvsem pa zapletih zaradi vrednotenja teh področij pogovarjali z janezom Bejo, predsednikom Sveta za OMD, ki je posvetovalno telo ministra.

VEČ ...|12. 12. 2021
Janez Beja: OMD in prihodnja SKP

Potem ko je predsednik vlade Janez Janša, na pobudo kmetov in ministra dr. Jožeta Podgorška v paketu dodatnih sredstev obljubil tudi sredstva za področje OMD, smo se o tem predvsem pa zapletih zaradi vrednotenja teh področij pogovarjali z janezom Bejo, predsednikom Sveta za OMD, ki je posvetovalno telo ministra.

Robert Božič

kmetijstvopolitikaSKP

Moja zgodba

VEČ ...|12. 12. 2021
Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Anton Tomažič

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje nekdanjega poslanca Antona Tomažiča iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije Muzeja novejše zgodovine Slovenije. 

Anton Tomažič, rojen 13. junija 1950 v Viru pri Domžalah. Žena Mirjam, hčerka Marjana, sin Tone. Diplomirani pravnik. Avtor več inovacij. Leta 1988 je ustanovil podjetje Ius software, ki pod novim imenom Lexpera deluje v štirih državah z okoli sto zaposlenimi. Navdušen popotnik in kolesar. 

V demokratizacijo Slovenije je vstopil leta 1988 kot odločen protestnik v času procesa proti četverici. Bil je ustanovni član in član vodstva Slovenske demokratične zveze. Nekaj časa vodja volilnega štaba Demokratične opozicije Slovenije. Aprila 1990 izvoljen v prvi slovenski demokratični parlament. Vodil je zakonodajno pravno komisijo in komisijo za poslovnik. Po razcepu v stranki je z Narodnimi demokrati neuspešno nastopil na volitvah leta 1992. Pisec številnih člankov o nastajanju samostojne slovenske države, vnet polemik, avtor več knjig, omenimo V objemu slovenske pomladi, Med dvema tisočletjema, Drugi kraj rojstva – Nevis. Sourednik knjige Demos na Domžalskem.

Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Anton Tomažič

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje nekdanjega poslanca Antona Tomažiča iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije Muzeja novejše zgodovine Slovenije. 

Anton Tomažič, rojen 13. junija 1950 v Viru pri Domžalah. Žena Mirjam, hčerka Marjana, sin Tone. Diplomirani pravnik. Avtor več inovacij. Leta 1988 je ustanovil podjetje Ius software, ki pod novim imenom Lexpera deluje v štirih državah z okoli sto zaposlenimi. Navdušen popotnik in kolesar. 

V demokratizacijo Slovenije je vstopil leta 1988 kot odločen protestnik v času procesa proti četverici. Bil je ustanovni član in član vodstva Slovenske demokratične zveze. Nekaj časa vodja volilnega štaba Demokratične opozicije Slovenije. Aprila 1990 izvoljen v prvi slovenski demokratični parlament. Vodil je zakonodajno pravno komisijo in komisijo za poslovnik. Po razcepu v stranki je z Narodnimi demokrati neuspešno nastopil na volitvah leta 1992. Pisec številnih člankov o nastajanju samostojne slovenske države, vnet polemik, avtor več knjig, omenimo V objemu slovenske pomladi, Med dvema tisočletjema, Drugi kraj rojstva – Nevis. Sourednik knjige Demos na Domžalskem.

spominpolitikaAnton Tomažič

Moja zgodba

Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Anton Tomažič

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje nekdanjega poslanca Antona Tomažiča iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije Muzeja novejše zgodovine Slovenije. 

Anton Tomažič, rojen 13. junija 1950 v Viru pri Domžalah. Žena Mirjam, hčerka Marjana, sin Tone. Diplomirani pravnik. Avtor več inovacij. Leta 1988 je ustanovil podjetje Ius software, ki pod novim imenom Lexpera deluje v štirih državah z okoli sto zaposlenimi. Navdušen popotnik in kolesar. 

V demokratizacijo Slovenije je vstopil leta 1988 kot odločen protestnik v času procesa proti četverici. Bil je ustanovni član in član vodstva Slovenske demokratične zveze. Nekaj časa vodja volilnega štaba Demokratične opozicije Slovenije. Aprila 1990 izvoljen v prvi slovenski demokratični parlament. Vodil je zakonodajno pravno komisijo in komisijo za poslovnik. Po razcepu v stranki je z Narodnimi demokrati neuspešno nastopil na volitvah leta 1992. Pisec številnih člankov o nastajanju samostojne slovenske države, vnet polemik, avtor več knjig, omenimo V objemu slovenske pomladi, Med dvema tisočletjema, Drugi kraj rojstva – Nevis. Sourednik knjige Demos na Domžalskem.

VEČ ...|12. 12. 2021
Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Anton Tomažič

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje nekdanjega poslanca Antona Tomažiča iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije Muzeja novejše zgodovine Slovenije. 

Anton Tomažič, rojen 13. junija 1950 v Viru pri Domžalah. Žena Mirjam, hčerka Marjana, sin Tone. Diplomirani pravnik. Avtor več inovacij. Leta 1988 je ustanovil podjetje Ius software, ki pod novim imenom Lexpera deluje v štirih državah z okoli sto zaposlenimi. Navdušen popotnik in kolesar. 

V demokratizacijo Slovenije je vstopil leta 1988 kot odločen protestnik v času procesa proti četverici. Bil je ustanovni član in član vodstva Slovenske demokratične zveze. Nekaj časa vodja volilnega štaba Demokratične opozicije Slovenije. Aprila 1990 izvoljen v prvi slovenski demokratični parlament. Vodil je zakonodajno pravno komisijo in komisijo za poslovnik. Po razcepu v stranki je z Narodnimi demokrati neuspešno nastopil na volitvah leta 1992. Pisec številnih člankov o nastajanju samostojne slovenske države, vnet polemik, avtor več knjig, omenimo V objemu slovenske pomladi, Med dvema tisočletjema, Drugi kraj rojstva – Nevis. Sourednik knjige Demos na Domžalskem.

Jože Bartolj

spominpolitikaAnton Tomažič

Komentar tedna

VEČ ...|10. 12. 2021
Dr. Jernej Letnar Černič: Umanjkanje ustavnosti

Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost

Dr. Jernej Letnar Černič: Umanjkanje ustavnosti

Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost

komentarustavapolitikačlovekove pravice

Komentar tedna

Dr. Jernej Letnar Černič: Umanjkanje ustavnosti

Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost

VEČ ...|10. 12. 2021
Dr. Jernej Letnar Černič: Umanjkanje ustavnosti

Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost

Jernej Letnar Černič

komentarustavapolitikačlovekove pravice

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 12. 2021
Nemčija s tako imenovano koalicijo semaforja odpira novo poglavje

Nemčija je na zvezni ravni prvič dobila tako imenovano koalicijo semaforja. V povolilnih pogovorih so na koncu koncev sodelovanje dorekli socialdemokrati, liberalci in Zeleni. Novi kancler je postal nekdanji finančni minister Olaf Scholz. Soočanje s pandemijo covida-19 bo prva naloga njegove ministrske ekipe, precejšnje napore namerava usmeriti tudi v boj proti podnebnim spremembam. Za komentar smo poklicali političnega analitika dr. Aleša Mavra.

Nemčija s tako imenovano koalicijo semaforja odpira novo poglavje

Nemčija je na zvezni ravni prvič dobila tako imenovano koalicijo semaforja. V povolilnih pogovorih so na koncu koncev sodelovanje dorekli socialdemokrati, liberalci in Zeleni. Novi kancler je postal nekdanji finančni minister Olaf Scholz. Soočanje s pandemijo covida-19 bo prva naloga njegove ministrske ekipe, precejšnje napore namerava usmeriti tudi v boj proti podnebnim spremembam. Za komentar smo poklicali političnega analitika dr. Aleša Mavra.

infopogovormednarodna politikaNemčijanovi kancler

Informativni prispevki

Nemčija s tako imenovano koalicijo semaforja odpira novo poglavje

Nemčija je na zvezni ravni prvič dobila tako imenovano koalicijo semaforja. V povolilnih pogovorih so na koncu koncev sodelovanje dorekli socialdemokrati, liberalci in Zeleni. Novi kancler je postal nekdanji finančni minister Olaf Scholz. Soočanje s pandemijo covida-19 bo prva naloga njegove ministrske ekipe, precejšnje napore namerava usmeriti tudi v boj proti podnebnim spremembam. Za komentar smo poklicali političnega analitika dr. Aleša Mavra.

VEČ ...|8. 12. 2021
Nemčija s tako imenovano koalicijo semaforja odpira novo poglavje

Nemčija je na zvezni ravni prvič dobila tako imenovano koalicijo semaforja. V povolilnih pogovorih so na koncu koncev sodelovanje dorekli socialdemokrati, liberalci in Zeleni. Novi kancler je postal nekdanji finančni minister Olaf Scholz. Soočanje s pandemijo covida-19 bo prva naloga njegove ministrske ekipe, precejšnje napore namerava usmeriti tudi v boj proti podnebnim spremembam. Za komentar smo poklicali političnega analitika dr. Aleša Mavra.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaNemčijanovi kancler

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 12. 2021
Profesor Letnar Černič: Obrazložitve odločb ustavnega sodišča so v zadnjem letu in pol izjemno šibke.

Še naprej odmeva odločitev ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je bil vladni odlok, ki je za zaposlene v državni upravi uvajal pogoj preboleli ali cepljeni, v neskladju z ustavo. Za komentar smo vprašali profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Pravi, da ga bolj kot odločitev sama presečna slaba argumentacija.

Profesor Letnar Černič: Obrazložitve odločb ustavnega sodišča so v zadnjem letu in pol izjemno šibke.

Še naprej odmeva odločitev ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je bil vladni odlok, ki je za zaposlene v državni upravi uvajal pogoj preboleli ali cepljeni, v neskladju z ustavo. Za komentar smo vprašali profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Pravi, da ga bolj kot odločitev sama presečna slaba argumentacija.

infoizobraževanjepolitikaustavno sodiščekoronavirus

Informativni prispevki

Profesor Letnar Černič: Obrazložitve odločb ustavnega sodišča so v zadnjem letu in pol izjemno šibke.

Še naprej odmeva odločitev ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je bil vladni odlok, ki je za zaposlene v državni upravi uvajal pogoj preboleli ali cepljeni, v neskladju z ustavo. Za komentar smo vprašali profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Pravi, da ga bolj kot odločitev sama presečna slaba argumentacija.

VEČ ...|7. 12. 2021
Profesor Letnar Černič: Obrazložitve odločb ustavnega sodišča so v zadnjem letu in pol izjemno šibke.

Še naprej odmeva odločitev ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je bil vladni odlok, ki je za zaposlene v državni upravi uvajal pogoj preboleli ali cepljeni, v neskladju z ustavo. Za komentar smo vprašali profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Pravi, da ga bolj kot odločitev sama presečna slaba argumentacija.

Alen Salihović

infoizobraževanjepolitikaustavno sodiščekoronavirus

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 12. 2021
Dr. Žiga Turk: Delo vlade doma in v EU

Naš gost je bil dr. Žiga Turk. Komentirali smo slovensko vodenje Sveta Evropske unije in drugo delo vlade. Spraševali smo se o vzrokih za manjšanje številčnosti prostestov v prestolnici in odločitvi ustavnega sodišča, da je pogoj PC za zaposlene v državni upravi v neskladju z ustavo.

Dr. Žiga Turk: Delo vlade doma in v EU

Naš gost je bil dr. Žiga Turk. Komentirali smo slovensko vodenje Sveta Evropske unije in drugo delo vlade. Spraševali smo se o vzrokih za manjšanje številčnosti prostestov v prestolnici in odločitvi ustavnega sodišča, da je pogoj PC za zaposlene v državni upravi v neskladju z ustavo.

komentarpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk: Delo vlade doma in v EU

Naš gost je bil dr. Žiga Turk. Komentirali smo slovensko vodenje Sveta Evropske unije in drugo delo vlade. Spraševali smo se o vzrokih za manjšanje številčnosti prostestov v prestolnici in odločitvi ustavnega sodišča, da je pogoj PC za zaposlene v državni upravi v neskladju z ustavo.

VEČ ...|6. 12. 2021
Dr. Žiga Turk: Delo vlade doma in v EU

Naš gost je bil dr. Žiga Turk. Komentirali smo slovensko vodenje Sveta Evropske unije in drugo delo vlade. Spraševali smo se o vzrokih za manjšanje številčnosti prostestov v prestolnici in odločitvi ustavnega sodišča, da je pogoj PC za zaposlene v državni upravi v neskladju z ustavo.

Tanja Dominko

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|6. 12. 2021
Rajko Podgoršek: Konkretno Počivalška in Kovšce drugi najboljši približek klasičnega liberalizma na Slovenskem

V soboto sta se v Celju Stranka modernega centra ter Gospodarska aktivna stranka pod vodstvom obeh predsednikov Zdravka Počivalška in Alojza Kovšce združili v novo stranko, Konkretno. Stranka je po Državljanski listi Gregorja Viranta drugi najboljši približek klasičnega liberalizma na Slovenskem. V primerjavi z Gregorjem Virantom pa novo stranko poleg shizofrenega pojmovanja liberalizma na Slovenskem tokrat čaka mnogo bolj nenaklonjeno medijsko okolje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Konkretno Počivalška in Kovšce drugi najboljši približek klasičnega liberalizma na Slovenskem

V soboto sta se v Celju Stranka modernega centra ter Gospodarska aktivna stranka pod vodstvom obeh predsednikov Zdravka Počivalška in Alojza Kovšce združili v novo stranko, Konkretno. Stranka je po Državljanski listi Gregorja Viranta drugi najboljši približek klasičnega liberalizma na Slovenskem. V primerjavi z Gregorjem Virantom pa novo stranko poleg shizofrenega pojmovanja liberalizma na Slovenskem tokrat čaka mnogo bolj nenaklonjeno medijsko okolje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Konkretno Počivalška in Kovšce drugi najboljši približek klasičnega liberalizma na Slovenskem

V soboto sta se v Celju Stranka modernega centra ter Gospodarska aktivna stranka pod vodstvom obeh predsednikov Zdravka Počivalška in Alojza Kovšce združili v novo stranko, Konkretno. Stranka je po Državljanski listi Gregorja Viranta drugi najboljši približek klasičnega liberalizma na Slovenskem. V primerjavi z Gregorjem Virantom pa novo stranko poleg shizofrenega pojmovanja liberalizma na Slovenskem tokrat čaka mnogo bolj nenaklonjeno medijsko okolje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|6. 12. 2021
Rajko Podgoršek: Konkretno Počivalška in Kovšce drugi najboljši približek klasičnega liberalizma na Slovenskem

V soboto sta se v Celju Stranka modernega centra ter Gospodarska aktivna stranka pod vodstvom obeh predsednikov Zdravka Počivalška in Alojza Kovšce združili v novo stranko, Konkretno. Stranka je po Državljanski listi Gregorja Viranta drugi najboljši približek klasičnega liberalizma na Slovenskem. V primerjavi z Gregorjem Virantom pa novo stranko poleg shizofrenega pojmovanja liberalizma na Slovenskem tokrat čaka mnogo bolj nenaklonjeno medijsko okolje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|5. 12. 2021
Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Igor Podbrežnik

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje Igorja Podbrežnika iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije. Oddaja je sodila v sklop letošnjega praznovanja 30 letnice samostojnosti.

Igor Podbrežnik, rojen 25. avgusta 1957. Žena Breda, otroci Luka, Lucija, Lenart, sedem vnukov. Živi v Kamniku. Univerzitetno diplomirani inženir strojništva, magister poslovnih znanosti. Zaposlen je bil na vodilnih funkcijah več podjetjih, danes je direktor Knjižnice Medvode. Posveča se izboljšanju kakovosti storitev v knjižničarstvu.

Bil je med ustanovnimi člani prve slovenske demokratične stranke Socialdemokratske zveze Slovenije leta 1989 in vodil njen odbor v Kamniku do leta 2002. K zmagi na volitvah je vodil Demokratično opozicijo Slovenije na Kamniškem. Od 1990 - 1994 je bil podpredsednik Skupščine občine Kamnik, od 1995 - 1998 predsednik Občinskega sveta Občine Kamnik. Uredil je več knjig, omenimo Demos na Kamniškem in bil sourednik knjige Demos na Domžalskem. Je tudi častni član Društva Demos na Kamniškem.



 

Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Igor Podbrežnik

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje Igorja Podbrežnika iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije. Oddaja je sodila v sklop letošnjega praznovanja 30 letnice samostojnosti.

Igor Podbrežnik, rojen 25. avgusta 1957. Žena Breda, otroci Luka, Lucija, Lenart, sedem vnukov. Živi v Kamniku. Univerzitetno diplomirani inženir strojništva, magister poslovnih znanosti. Zaposlen je bil na vodilnih funkcijah več podjetjih, danes je direktor Knjižnice Medvode. Posveča se izboljšanju kakovosti storitev v knjižničarstvu.

Bil je med ustanovnimi člani prve slovenske demokratične stranke Socialdemokratske zveze Slovenije leta 1989 in vodil njen odbor v Kamniku do leta 2002. K zmagi na volitvah je vodil Demokratično opozicijo Slovenije na Kamniškem. Od 1990 - 1994 je bil podpredsednik Skupščine občine Kamnik, od 1995 - 1998 predsednik Občinskega sveta Občine Kamnik. Uredil je več knjig, omenimo Demos na Kamniškem in bil sourednik knjige Demos na Domžalskem. Je tudi častni član Društva Demos na Kamniškem.



 

spominpolitikaIgor Podbrežnik

Moja zgodba

Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Igor Podbrežnik

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje Igorja Podbrežnika iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije. Oddaja je sodila v sklop letošnjega praznovanja 30 letnice samostojnosti.

Igor Podbrežnik, rojen 25. avgusta 1957. Žena Breda, otroci Luka, Lucija, Lenart, sedem vnukov. Živi v Kamniku. Univerzitetno diplomirani inženir strojništva, magister poslovnih znanosti. Zaposlen je bil na vodilnih funkcijah več podjetjih, danes je direktor Knjižnice Medvode. Posveča se izboljšanju kakovosti storitev v knjižničarstvu.

Bil je med ustanovnimi člani prve slovenske demokratične stranke Socialdemokratske zveze Slovenije leta 1989 in vodil njen odbor v Kamniku do leta 2002. K zmagi na volitvah je vodil Demokratično opozicijo Slovenije na Kamniškem. Od 1990 - 1994 je bil podpredsednik Skupščine občine Kamnik, od 1995 - 1998 predsednik Občinskega sveta Občine Kamnik. Uredil je več knjig, omenimo Demos na Kamniškem in bil sourednik knjige Demos na Domžalskem. Je tudi častni član Društva Demos na Kamniškem.



 

VEČ ...|5. 12. 2021
Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Igor Podbrežnik

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje Igorja Podbrežnika iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije. Oddaja je sodila v sklop letošnjega praznovanja 30 letnice samostojnosti.

Igor Podbrežnik, rojen 25. avgusta 1957. Žena Breda, otroci Luka, Lucija, Lenart, sedem vnukov. Živi v Kamniku. Univerzitetno diplomirani inženir strojništva, magister poslovnih znanosti. Zaposlen je bil na vodilnih funkcijah več podjetjih, danes je direktor Knjižnice Medvode. Posveča se izboljšanju kakovosti storitev v knjižničarstvu.

Bil je med ustanovnimi člani prve slovenske demokratične stranke Socialdemokratske zveze Slovenije leta 1989 in vodil njen odbor v Kamniku do leta 2002. K zmagi na volitvah je vodil Demokratično opozicijo Slovenije na Kamniškem. Od 1990 - 1994 je bil podpredsednik Skupščine občine Kamnik, od 1995 - 1998 predsednik Občinskega sveta Občine Kamnik. Uredil je več knjig, omenimo Demos na Kamniškem in bil sourednik knjige Demos na Domžalskem. Je tudi častni član Društva Demos na Kamniškem.



 

Jože Bartolj

spominpolitikaIgor Podbrežnik

Komentar tedna

VEČ ...|3. 12. 2021
Lenart Rihar: Trije velikani in trije totalitarizmi

Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?

Lenart Rihar: Trije velikani in trije totalitarizmi

Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?

komentarpolitikazgodovinakoronaviruspandemijaepidemija

Komentar tedna

Lenart Rihar: Trije velikani in trije totalitarizmi

Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?

VEČ ...|3. 12. 2021
Lenart Rihar: Trije velikani in trije totalitarizmi

Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?

Lenart Rihar

komentarpolitikazgodovinakoronaviruspandemijaepidemija

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 12. 2021
Posvet o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji: Tudi o ugotovitvah inšpektorjev

Na KGZS tudi letos pripravljajo posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, na katrem bodo predstavili novosti na področju predpisov, ki urejajo to področje in najpogostejše napake, ki jih pri izvajanju teh dejavnosti ugotavljajo inšpektorji …

Posvet o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji: Tudi o ugotovitvah inšpektorjev

Na KGZS tudi letos pripravljajo posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, na katrem bodo predstavili novosti na področju predpisov, ki urejajo to področje in najpogostejše napake, ki jih pri izvajanju teh dejavnosti ugotavljajo inšpektorji …

naravakmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Posvet o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji: Tudi o ugotovitvah inšpektorjev

Na KGZS tudi letos pripravljajo posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, na katrem bodo predstavili novosti na področju predpisov, ki urejajo to področje in najpogostejše napake, ki jih pri izvajanju teh dejavnosti ugotavljajo inšpektorji …

VEČ ...|3. 12. 2021
Posvet o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji: Tudi o ugotovitvah inšpektorjev

Na KGZS tudi letos pripravljajo posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, na katrem bodo predstavili novosti na področju predpisov, ki urejajo to področje in najpogostejše napake, ki jih pri izvajanju teh dejavnosti ugotavljajo inšpektorji …

Robert Božič

naravakmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|2. 12. 2021
Ste vedeli: Sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije iz kmetijske malhe?

Mnogi se ne zavedajo, da je v okviru ukrepov, ki se financirajo iz sredstev skupne EU kmetijske politike, precej denarja namenjenega tudi za ukrepe, ki nimajo skoraj nič skupnega s kmetijstvom. Tako je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano te dni objavilo 3. javni razpis, ki je namenjen operaterjem elektronskih komunikacij za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije. Z njim bodo podprli odpravljanje t.i. belih lis v koroški, podravski in pomurski statistični regiji, kjer mnoga gospodinjstva še nimajo zagotovljenega dostopa do širokopasovnega internetnega omrežja …

Ste vedeli: Sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije iz kmetijske malhe?

Mnogi se ne zavedajo, da je v okviru ukrepov, ki se financirajo iz sredstev skupne EU kmetijske politike, precej denarja namenjenega tudi za ukrepe, ki nimajo skoraj nič skupnega s kmetijstvom. Tako je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano te dni objavilo 3. javni razpis, ki je namenjen operaterjem elektronskih komunikacij za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije. Z njim bodo podprli odpravljanje t.i. belih lis v koroški, podravski in pomurski statistični regiji, kjer mnoga gospodinjstva še nimajo zagotovljenega dostopa do širokopasovnega internetnega omrežja …

naravakmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ste vedeli: Sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije iz kmetijske malhe?

Mnogi se ne zavedajo, da je v okviru ukrepov, ki se financirajo iz sredstev skupne EU kmetijske politike, precej denarja namenjenega tudi za ukrepe, ki nimajo skoraj nič skupnega s kmetijstvom. Tako je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano te dni objavilo 3. javni razpis, ki je namenjen operaterjem elektronskih komunikacij za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije. Z njim bodo podprli odpravljanje t.i. belih lis v koroški, podravski in pomurski statistični regiji, kjer mnoga gospodinjstva še nimajo zagotovljenega dostopa do širokopasovnega internetnega omrežja …

VEČ ...|2. 12. 2021
Ste vedeli: Sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije iz kmetijske malhe?

Mnogi se ne zavedajo, da je v okviru ukrepov, ki se financirajo iz sredstev skupne EU kmetijske politike, precej denarja namenjenega tudi za ukrepe, ki nimajo skoraj nič skupnega s kmetijstvom. Tako je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano te dni objavilo 3. javni razpis, ki je namenjen operaterjem elektronskih komunikacij za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije. Z njim bodo podprli odpravljanje t.i. belih lis v koroški, podravski in pomurski statistični regiji, kjer mnoga gospodinjstva še nimajo zagotovljenega dostopa do širokopasovnega internetnega omrežja …

Robert Božič

naravakmetijstvopolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|29. 11. 2021
Peter Merše: Evropski parlament in razprava o Sloveniji: Iluzija demokracije

Ta teden smo lahko od blizu spremljali razpravo o Sloveniji v Evropskem parlamentu, najvišji demokratični instituciji Evropske unije. A ta demokracija je bolj iluzija kot pa resnična vladavina ljudstva, večina »razpravljavcev« pa bi od realnosti težko bila bolj oddaljena.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše: Evropski parlament in razprava o Sloveniji: Iluzija demokracije

Ta teden smo lahko od blizu spremljali razpravo o Sloveniji v Evropskem parlamentu, najvišji demokratični instituciji Evropske unije. A ta demokracija je bolj iluzija kot pa resnična vladavina ljudstva, večina »razpravljavcev« pa bi od realnosti težko bila bolj oddaljena.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Evropski parlament in razprava o Sloveniji: Iluzija demokracije

Ta teden smo lahko od blizu spremljali razpravo o Sloveniji v Evropskem parlamentu, najvišji demokratični instituciji Evropske unije. A ta demokracija je bolj iluzija kot pa resnična vladavina ljudstva, večina »razpravljavcev« pa bi od realnosti težko bila bolj oddaljena.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|29. 11. 2021
Peter Merše: Evropski parlament in razprava o Sloveniji: Iluzija demokracije

Ta teden smo lahko od blizu spremljali razpravo o Sloveniji v Evropskem parlamentu, najvišji demokratični instituciji Evropske unije. A ta demokracija je bolj iluzija kot pa resnična vladavina ljudstva, večina »razpravljavcev« pa bi od realnosti težko bila bolj oddaljena.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|28. 11. 2021
O Francetu Balantiču sestra Tilka Jesenik

Ob 100 letnici rojstva pesnika Franceta Balantiča, ki je bil kot domobranec ubit v Grahovem nekaj dni pred svojim 22. rojtnim dnevom, smo v oddaji Moja zgodba gostili pesnikovo sestro Tilko Jesenik. Ta je v pogovoru, ki je bil posnet za brezijansko revijo Marija, obudila spomin na pokojnega brata in predstavila tudi kakšen je bil po drugi svetovni vojni odnos do njihove družine.

O Francetu Balantiču sestra Tilka Jesenik

Ob 100 letnici rojstva pesnika Franceta Balantiča, ki je bil kot domobranec ubit v Grahovem nekaj dni pred svojim 22. rojtnim dnevom, smo v oddaji Moja zgodba gostili pesnikovo sestro Tilko Jesenik. Ta je v pogovoru, ki je bil posnet za brezijansko revijo Marija, obudila spomin na pokojnega brata in predstavila tudi kakšen je bil po drugi svetovni vojni odnos do njihove družine.

spominpolitikaFrance BalantičTilka Jesenik

Moja zgodba

O Francetu Balantiču sestra Tilka Jesenik

Ob 100 letnici rojstva pesnika Franceta Balantiča, ki je bil kot domobranec ubit v Grahovem nekaj dni pred svojim 22. rojtnim dnevom, smo v oddaji Moja zgodba gostili pesnikovo sestro Tilko Jesenik. Ta je v pogovoru, ki je bil posnet za brezijansko revijo Marija, obudila spomin na pokojnega brata in predstavila tudi kakšen je bil po drugi svetovni vojni odnos do njihove družine.

VEČ ...|28. 11. 2021
O Francetu Balantiču sestra Tilka Jesenik

Ob 100 letnici rojstva pesnika Franceta Balantiča, ki je bil kot domobranec ubit v Grahovem nekaj dni pred svojim 22. rojtnim dnevom, smo v oddaji Moja zgodba gostili pesnikovo sestro Tilko Jesenik. Ta je v pogovoru, ki je bil posnet za brezijansko revijo Marija, obudila spomin na pokojnega brata in predstavila tudi kakšen je bil po drugi svetovni vojni odnos do njihove družine.

Jože Bartolj

spominpolitikaFrance BalantičTilka Jesenik

Komentar tedna

VEČ ...|26. 11. 2021
Božo Rustja: Cerkev nima kaj govoriti!

Zavedati se moramo, da ko mi umolknemo, ne damo glasu dobroti in ljubezni, resnici in pravici v javnosti. Toda če ne bomo mi govorili, potem bodo prišli drugi in kaj rado se bo zgodilo, da bodo zagovarjali nasprotne vrednote. Torej pogumno v javnost, pa naj bo (L)levici to všeč ali ne!

Odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Cerkev nima kaj govoriti!

Zavedati se moramo, da ko mi umolknemo, ne damo glasu dobroti in ljubezni, resnici in pravici v javnosti. Toda če ne bomo mi govorili, potem bodo prišli drugi in kaj rado se bo zgodilo, da bodo zagovarjali nasprotne vrednote. Torej pogumno v javnost, pa naj bo (L)levici to všeč ali ne!

Odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

komentardružbaodnosipolitika

Komentar tedna

Božo Rustja: Cerkev nima kaj govoriti!

Zavedati se moramo, da ko mi umolknemo, ne damo glasu dobroti in ljubezni, resnici in pravici v javnosti. Toda če ne bomo mi govorili, potem bodo prišli drugi in kaj rado se bo zgodilo, da bodo zagovarjali nasprotne vrednote. Torej pogumno v javnost, pa naj bo (L)levici to všeč ali ne!

Odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

VEČ ...|26. 11. 2021
Božo Rustja: Cerkev nima kaj govoriti!

Zavedati se moramo, da ko mi umolknemo, ne damo glasu dobroti in ljubezni, resnici in pravici v javnosti. Toda če ne bomo mi govorili, potem bodo prišli drugi in kaj rado se bo zgodilo, da bodo zagovarjali nasprotne vrednote. Torej pogumno v javnost, pa naj bo (L)levici to všeč ali ne!

Odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbaodnosipolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 11. 2021
Romana Tomc: Epidemijo lahko zamejimo s cepljenjem

Gostja oddaje Glas Slovenije v EU je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranka in podpredsednica SDS Romana Tomc. Med drugim je spregovorila o soočenju z epidemijo, pomoči Slovenije in Evropske unije prebivalcem ter gospodarstvu, misiji in razpravi Evropskega parlamenta o vladavini prava v Sloveniji ter slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije. 

Romana Tomc: Epidemijo lahko zamejimo s cepljenjem

Gostja oddaje Glas Slovenije v EU je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranka in podpredsednica SDS Romana Tomc. Med drugim je spregovorila o soočenju z epidemijo, pomoči Slovenije in Evropske unije prebivalcem ter gospodarstvu, misiji in razpravi Evropskega parlamenta o vladavini prava v Sloveniji ter slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije. 

infodružbainfozdravstvopolitikapogovor

Informativni prispevki

Romana Tomc: Epidemijo lahko zamejimo s cepljenjem

Gostja oddaje Glas Slovenije v EU je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranka in podpredsednica SDS Romana Tomc. Med drugim je spregovorila o soočenju z epidemijo, pomoči Slovenije in Evropske unije prebivalcem ter gospodarstvu, misiji in razpravi Evropskega parlamenta o vladavini prava v Sloveniji ter slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije. 

VEČ ...|26. 11. 2021
Romana Tomc: Epidemijo lahko zamejimo s cepljenjem

Gostja oddaje Glas Slovenije v EU je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranka in podpredsednica SDS Romana Tomc. Med drugim je spregovorila o soočenju z epidemijo, pomoči Slovenije in Evropske unije prebivalcem ter gospodarstvu, misiji in razpravi Evropskega parlamenta o vladavini prava v Sloveniji ter slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije. 

Andrej Šinko

infodružbainfozdravstvopolitikapogovor

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 11. 2021
Janez Švajncer o generalu Maistru

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej

Janez Švajncer o generalu Maistru

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej

kulturaizročilodediščinazgodovinadružbapogovorpolitika

Zakladi naše dediščine

Janez Švajncer o generalu Maistru

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej

VEČ ...|23. 11. 2021
Janez Švajncer o generalu Maistru

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej

Nataša Ličen

kulturaizročilodediščinazgodovinadružbapogovorpolitika

Naš pogled

VEČ ...|23. 11. 2021
Slovenci kot strgana nogavica

Kako ti lahko ena luknjica v sistemu, en majhen delež ljudi v neki skupnosti povzroči, da se situacija odvija drugače … je nadaljevala avtorica današnje rubrike Naš pogled - Tanja Dominko.

Slovenci kot strgana nogavica

Kako ti lahko ena luknjica v sistemu, en majhen delež ljudi v neki skupnosti povzroči, da se situacija odvija drugače … je nadaljevala avtorica današnje rubrike Naš pogled - Tanja Dominko.

komentardružbapolitikaodnosi

Naš pogled

Slovenci kot strgana nogavica

Kako ti lahko ena luknjica v sistemu, en majhen delež ljudi v neki skupnosti povzroči, da se situacija odvija drugače … je nadaljevala avtorica današnje rubrike Naš pogled - Tanja Dominko.

VEČ ...|23. 11. 2021
Slovenci kot strgana nogavica

Kako ti lahko ena luknjica v sistemu, en majhen delež ljudi v neki skupnosti povzroči, da se situacija odvija drugače … je nadaljevala avtorica današnje rubrike Naš pogled - Tanja Dominko.

Tanja Dominko

komentardružbapolitikaodnosi

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 11. 2021
Peter Jerman: Bo z razkritjem prstnih odtisov Fajonove na poročilu delegacije LIBE ter vladnim zaprtjem tem “STA” in “delegirani tožilci” konec izvažanja notranje politike v EU?

Novica o sporni vlogi asistenta slovenske evroposlanke in voditeljice socialnih demokratov (SD) Tanje Fajon je povzročila burne odzive v slovenskih političnih krogih, čeprav so javni in levo usmerjeni mediji predvsem poskušali umiriti situacijo, ali celo skušali zamolčati ta sporni dogodek.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Bo z razkritjem prstnih odtisov Fajonove na poročilu delegacije LIBE ter vladnim zaprtjem tem “STA” in “delegirani tožilci” konec izvažanja notranje politike v EU?

Novica o sporni vlogi asistenta slovenske evroposlanke in voditeljice socialnih demokratov (SD) Tanje Fajon je povzročila burne odzive v slovenskih političnih krogih, čeprav so javni in levo usmerjeni mediji predvsem poskušali umiriti situacijo, ali celo skušali zamolčati ta sporni dogodek.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Jerman: Bo z razkritjem prstnih odtisov Fajonove na poročilu delegacije LIBE ter vladnim zaprtjem tem “STA” in “delegirani tožilci” konec izvažanja notranje politike v EU?

Novica o sporni vlogi asistenta slovenske evroposlanke in voditeljice socialnih demokratov (SD) Tanje Fajon je povzročila burne odzive v slovenskih političnih krogih, čeprav so javni in levo usmerjeni mediji predvsem poskušali umiriti situacijo, ali celo skušali zamolčati ta sporni dogodek.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|22. 11. 2021
Peter Jerman: Bo z razkritjem prstnih odtisov Fajonove na poročilu delegacije LIBE ter vladnim zaprtjem tem “STA” in “delegirani tožilci” konec izvažanja notranje politike v EU?

Novica o sporni vlogi asistenta slovenske evroposlanke in voditeljice socialnih demokratov (SD) Tanje Fajon je povzročila burne odzive v slovenskih političnih krogih, čeprav so javni in levo usmerjeni mediji predvsem poskušali umiriti situacijo, ali celo skušali zamolčati ta sporni dogodek.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|21. 11. 2021
Predstavitev knjige Temelji slovenstva

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavljali monografijo z naslovom Temelji slovenstva, ki je ob 30 letnici samostojnosti Slovenije izšla pri Cankarjevi založbi. Z nami bo eden od soavtorjev dr. Luka Vidmar. Želja avtorjev je bila predstaviti zgodovinske dokumente, ki so tlakovali pot do samostojne države. Oddajo je pripravil dr. Jože Dežman

Predstavitev knjige Temelji slovenstva

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavljali monografijo z naslovom Temelji slovenstva, ki je ob 30 letnici samostojnosti Slovenije izšla pri Cankarjevi založbi. Z nami bo eden od soavtorjev dr. Luka Vidmar. Želja avtorjev je bila predstaviti zgodovinske dokumente, ki so tlakovali pot do samostojne države. Oddajo je pripravil dr. Jože Dežman

spominpolitikaLuka VidmarTemelji slovenstva

Moja zgodba

Predstavitev knjige Temelji slovenstva

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavljali monografijo z naslovom Temelji slovenstva, ki je ob 30 letnici samostojnosti Slovenije izšla pri Cankarjevi založbi. Z nami bo eden od soavtorjev dr. Luka Vidmar. Želja avtorjev je bila predstaviti zgodovinske dokumente, ki so tlakovali pot do samostojne države. Oddajo je pripravil dr. Jože Dežman

VEČ ...|21. 11. 2021
Predstavitev knjige Temelji slovenstva

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavljali monografijo z naslovom Temelji slovenstva, ki je ob 30 letnici samostojnosti Slovenije izšla pri Cankarjevi založbi. Z nami bo eden od soavtorjev dr. Luka Vidmar. Želja avtorjev je bila predstaviti zgodovinske dokumente, ki so tlakovali pot do samostojne države. Oddajo je pripravil dr. Jože Dežman

Jože Bartolj

spominpolitikaLuka VidmarTemelji slovenstva

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 11. 2021
Jože Mlakar: Zadrega in preplah na levici

Ljudje se radi spominjamo, dobrega in lepega, slabo pa hitro pozabimo. Katere vrednote smo ljudje prinesli iz socialstičnih in samoupravnih časov in kaj je dobro vedeti ob oceni izgubljenega sentimenta? Celoten komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

Jože Mlakar: Zadrega in preplah na levici

Ljudje se radi spominjamo, dobrega in lepega, slabo pa hitro pozabimo. Katere vrednote smo ljudje prinesli iz socialstičnih in samoupravnih časov in kaj je dobro vedeti ob oceni izgubljenega sentimenta? Celoten komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

komentarpolitikadružba

Komentar Časnik.si

Jože Mlakar: Zadrega in preplah na levici

Ljudje se radi spominjamo, dobrega in lepega, slabo pa hitro pozabimo. Katere vrednote smo ljudje prinesli iz socialstičnih in samoupravnih časov in kaj je dobro vedeti ob oceni izgubljenega sentimenta? Celoten komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

VEČ ...|17. 11. 2021
Jože Mlakar: Zadrega in preplah na levici

Ljudje se radi spominjamo, dobrega in lepega, slabo pa hitro pozabimo. Katere vrednote smo ljudje prinesli iz socialstičnih in samoupravnih časov in kaj je dobro vedeti ob oceni izgubljenega sentimenta? Celoten komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

Jože Mlakar

komentarpolitikadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 11. 2021
Evropski poslanec Bogovič o reformi skupne kmetijske politike Evropske unije, pametnih vaseh in ostalih aktualnih temah

Evropski poslanci bodo v novembru potrdili reformo skupne kmetijske politike Evropske unije za obdobje med letoma 2023 in 2027, ki bo pomembno vplivala tudi na pobudo pametne vasi. To je nedavno tako v Posavju kot celo na razstavi EXPO v Dubaju z različnimi sogovorniki predstavil poslanec Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. V oddaji Glas Slovenije v Evropskem parlamentu je komentiral tudi dogajanje na podnebni konferenci, energetsko krizo, zakonodajni paket Pripravljeni na 55 in naložbe v jedrsko energijo, dotaknil se je tudi notranjepolitičnih tem.

Evropski poslanec Bogovič o reformi skupne kmetijske politike Evropske unije, pametnih vaseh in ostalih aktualnih temah

Evropski poslanci bodo v novembru potrdili reformo skupne kmetijske politike Evropske unije za obdobje med letoma 2023 in 2027, ki bo pomembno vplivala tudi na pobudo pametne vasi. To je nedavno tako v Posavju kot celo na razstavi EXPO v Dubaju z različnimi sogovorniki predstavil poslanec Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. V oddaji Glas Slovenije v Evropskem parlamentu je komentiral tudi dogajanje na podnebni konferenci, energetsko krizo, zakonodajni paket Pripravljeni na 55 in naložbe v jedrsko energijo, dotaknil se je tudi notranjepolitičnih tem.

infoEvropski parlamentkmetijstvonotranja politikakoronavirus

Informativni prispevki

Evropski poslanec Bogovič o reformi skupne kmetijske politike Evropske unije, pametnih vaseh in ostalih aktualnih temah

Evropski poslanci bodo v novembru potrdili reformo skupne kmetijske politike Evropske unije za obdobje med letoma 2023 in 2027, ki bo pomembno vplivala tudi na pobudo pametne vasi. To je nedavno tako v Posavju kot celo na razstavi EXPO v Dubaju z različnimi sogovorniki predstavil poslanec Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. V oddaji Glas Slovenije v Evropskem parlamentu je komentiral tudi dogajanje na podnebni konferenci, energetsko krizo, zakonodajni paket Pripravljeni na 55 in naložbe v jedrsko energijo, dotaknil se je tudi notranjepolitičnih tem.

VEČ ...|16. 11. 2021
Evropski poslanec Bogovič o reformi skupne kmetijske politike Evropske unije, pametnih vaseh in ostalih aktualnih temah

Evropski poslanci bodo v novembru potrdili reformo skupne kmetijske politike Evropske unije za obdobje med letoma 2023 in 2027, ki bo pomembno vplivala tudi na pobudo pametne vasi. To je nedavno tako v Posavju kot celo na razstavi EXPO v Dubaju z različnimi sogovorniki predstavil poslanec Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. V oddaji Glas Slovenije v Evropskem parlamentu je komentiral tudi dogajanje na podnebni konferenci, energetsko krizo, zakonodajni paket Pripravljeni na 55 in naložbe v jedrsko energijo, dotaknil se je tudi notranjepolitičnih tem.

Helena Križnik

infoEvropski parlamentkmetijstvonotranja politikakoronavirus

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 11. 2021
Dr. Klemen Jaklič: Odločitve na ustavnem sodišču

Gostili smo ustavnega sodnika Klemena Jakliča in ga vprašali o pomembnosti dela ustavnega sodišča in tudi o kritikah, ki letijo na to ustanovo. Za komentar zadnjega dogajanja na ustavnem sodišču pa smo prosili tudi nekdanjega sodnika v tej ustanovi dr. Boštjana M. Zupančiča. 

Dr. Klemen Jaklič: Odločitve na ustavnem sodišču

Gostili smo ustavnega sodnika Klemena Jakliča in ga vprašali o pomembnosti dela ustavnega sodišča in tudi o kritikah, ki letijo na to ustanovo. Za komentar zadnjega dogajanja na ustavnem sodišču pa smo prosili tudi nekdanjega sodnika v tej ustanovi dr. Boštjana M. Zupančiča. 

komentarpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Klemen Jaklič: Odločitve na ustavnem sodišču

Gostili smo ustavnega sodnika Klemena Jakliča in ga vprašali o pomembnosti dela ustavnega sodišča in tudi o kritikah, ki letijo na to ustanovo. Za komentar zadnjega dogajanja na ustavnem sodišču pa smo prosili tudi nekdanjega sodnika v tej ustanovi dr. Boštjana M. Zupančiča. 

VEČ ...|15. 11. 2021
Dr. Klemen Jaklič: Odločitve na ustavnem sodišču

Gostili smo ustavnega sodnika Klemena Jakliča in ga vprašali o pomembnosti dela ustavnega sodišča in tudi o kritikah, ki letijo na to ustanovo. Za komentar zadnjega dogajanja na ustavnem sodišču pa smo prosili tudi nekdanjega sodnika v tej ustanovi dr. Boštjana M. Zupančiča. 

Alen Salihović

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|15. 11. 2021
Peter Merše: Zakaj je skupna oddaja RTV in POP TV o covidu-19 ena velika zapravljena priložnost

Delta različica covida-19 je vzela šalo. Po številu okužb na prebivalca smo svetovni rekorderji, intenzivna nega in bolnišnice so prezasedene, precepljenost med najnižjimi v Evropi, narod pa razdeljen kot že dolgo ne. Poleg običajnih delitev, ki smo jih že vajeni, se je pojavila še ena, skoraj močnejša od vseh drugih, na cepljene in necepljene.

Peter Merše: Zakaj je skupna oddaja RTV in POP TV o covidu-19 ena velika zapravljena priložnost

Delta različica covida-19 je vzela šalo. Po številu okužb na prebivalca smo svetovni rekorderji, intenzivna nega in bolnišnice so prezasedene, precepljenost med najnižjimi v Evropi, narod pa razdeljen kot že dolgo ne. Poleg običajnih delitev, ki smo jih že vajeni, se je pojavila še ena, skoraj močnejša od vseh drugih, na cepljene in necepljene.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Zakaj je skupna oddaja RTV in POP TV o covidu-19 ena velika zapravljena priložnost

Delta različica covida-19 je vzela šalo. Po številu okužb na prebivalca smo svetovni rekorderji, intenzivna nega in bolnišnice so prezasedene, precepljenost med najnižjimi v Evropi, narod pa razdeljen kot že dolgo ne. Poleg običajnih delitev, ki smo jih že vajeni, se je pojavila še ena, skoraj močnejša od vseh drugih, na cepljene in necepljene.

VEČ ...|15. 11. 2021
Peter Merše: Zakaj je skupna oddaja RTV in POP TV o covidu-19 ena velika zapravljena priložnost

Delta različica covida-19 je vzela šalo. Po številu okužb na prebivalca smo svetovni rekorderji, intenzivna nega in bolnišnice so prezasedene, precepljenost med najnižjimi v Evropi, narod pa razdeljen kot že dolgo ne. Poleg običajnih delitev, ki smo jih že vajeni, se je pojavila še ena, skoraj močnejša od vseh drugih, na cepljene in necepljene.

Peter Merše

komentarpolitikadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 11. 2021
Ljudmila Novak o delu v evropskem parlamentu

V oddaji Glas Slovenije v EU smo gostili evropsko poslanko iz vrst Evropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Spregovorila je o delu v evropskem parlamentu, epidemiji, obisku v Izraelu, dogajanju na zunanji meji Evropske unije pa tudi o podnebni konferenci v Glasgowu.

Ljudmila Novak o delu v evropskem parlamentu

V oddaji Glas Slovenije v EU smo gostili evropsko poslanko iz vrst Evropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Spregovorila je o delu v evropskem parlamentu, epidemiji, obisku v Izraelu, dogajanju na zunanji meji Evropske unije pa tudi o podnebni konferenci v Glasgowu.

infoeuljudmila novakevropski parlamentkomentardružbapogovorpolitika

Informativni prispevki

Ljudmila Novak o delu v evropskem parlamentu

V oddaji Glas Slovenije v EU smo gostili evropsko poslanko iz vrst Evropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Spregovorila je o delu v evropskem parlamentu, epidemiji, obisku v Izraelu, dogajanju na zunanji meji Evropske unije pa tudi o podnebni konferenci v Glasgowu.

VEČ ...|15. 11. 2021
Ljudmila Novak o delu v evropskem parlamentu

V oddaji Glas Slovenije v EU smo gostili evropsko poslanko iz vrst Evropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Spregovorila je o delu v evropskem parlamentu, epidemiji, obisku v Izraelu, dogajanju na zunanji meji Evropske unije pa tudi o podnebni konferenci v Glasgowu.

Alen Salihović

infoeuljudmila novakevropski parlamentkomentardružbapogovorpolitika

Moja zgodba

VEČ ...|14. 11. 2021
Dr. Jože Možina o oddajah Pričevalci in Moja zgodba

Z nami je bil novinar in zgodovinar dr. Jože Možina s katerim smo govorili o nekaterih aktualnih oddajah, o pričevanju partizana Antona Cizla na RTV Slovenija in o pričevanjih VOS-ovskih likvidatorjev, ki smo jih objavili v oddaji Moja zgodba. Vprašali smo se tudi o tem, kako je mogoče, da je kljub resnici, ki prihaja vse bolj odkrito na dan, ideološki boj vse bolj oster.

Dr. Jože Možina o oddajah Pričevalci in Moja zgodba

Z nami je bil novinar in zgodovinar dr. Jože Možina s katerim smo govorili o nekaterih aktualnih oddajah, o pričevanju partizana Antona Cizla na RTV Slovenija in o pričevanjih VOS-ovskih likvidatorjev, ki smo jih objavili v oddaji Moja zgodba. Vprašali smo se tudi o tem, kako je mogoče, da je kljub resnici, ki prihaja vse bolj odkrito na dan, ideološki boj vse bolj oster.

spominpolitika

Moja zgodba

Dr. Jože Možina o oddajah Pričevalci in Moja zgodba

Z nami je bil novinar in zgodovinar dr. Jože Možina s katerim smo govorili o nekaterih aktualnih oddajah, o pričevanju partizana Antona Cizla na RTV Slovenija in o pričevanjih VOS-ovskih likvidatorjev, ki smo jih objavili v oddaji Moja zgodba. Vprašali smo se tudi o tem, kako je mogoče, da je kljub resnici, ki prihaja vse bolj odkrito na dan, ideološki boj vse bolj oster.

VEČ ...|14. 11. 2021
Dr. Jože Možina o oddajah Pričevalci in Moja zgodba

Z nami je bil novinar in zgodovinar dr. Jože Možina s katerim smo govorili o nekaterih aktualnih oddajah, o pričevanju partizana Antona Cizla na RTV Slovenija in o pričevanjih VOS-ovskih likvidatorjev, ki smo jih objavili v oddaji Moja zgodba. Vprašali smo se tudi o tem, kako je mogoče, da je kljub resnici, ki prihaja vse bolj odkrito na dan, ideološki boj vse bolj oster.

Jože Bartolj

spominpolitika

Naš gost

VEČ ...|13. 11. 2021
Matjaž Mihelčič, režiser

Producent, scenarist in režiser Matjaž Mihelčič, avtor zadnjega igrano dokumentarnega filma Hrepenenje naroda o vojni za Slovenijo, je širši javnosti poznan tudi po odmevnih drugih dokumentarnih filmih, kot sta Slovenski vodni krog ali Čarokuhinja. Njegovo delo je prepoznano in priznano tudi v tujini. V pogovoru se čuti njegova predanost Sloveniji, domoljubje in želja po širjenju vrednot, zaradi katerih smo se oblikovali in obstali kot narod. Ustvarja na kulturno umetniškem področju, kjer si želi, da bi lahko še veliko pokazali. Film “Hrepenenje naroda” je zgodba z rekonstrukcijami najbolj znanih spopadov in pričevanjem udeležencev. V 50 minutah nas popelje skozi osrednje dogodke vojne. Osrednji pripovedovalci vzpostavljajo drugačen, zelo zanimiv oseben pogled na dogajanje, obenem pa je to pripoved o ljudeh, ki so ob pravem času na pravem mestu s svojim pogumom in odločnostjo izbojevali samostojno Slovenijo. To je bil čas, kot bi ga opisal Trubar: »Vstati in obstati«. V filmu so nastopili Alenka Puhar, Igor Omerza, Slavko Kmetič, Franci Feltrin, Janez Janša, Igor Bavčar, Zoran Dernovšek, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

Matjaž Mihelčič, režiser

Producent, scenarist in režiser Matjaž Mihelčič, avtor zadnjega igrano dokumentarnega filma Hrepenenje naroda o vojni za Slovenijo, je širši javnosti poznan tudi po odmevnih drugih dokumentarnih filmih, kot sta Slovenski vodni krog ali Čarokuhinja. Njegovo delo je prepoznano in priznano tudi v tujini. V pogovoru se čuti njegova predanost Sloveniji, domoljubje in želja po širjenju vrednot, zaradi katerih smo se oblikovali in obstali kot narod. Ustvarja na kulturno umetniškem področju, kjer si želi, da bi lahko še veliko pokazali. Film “Hrepenenje naroda” je zgodba z rekonstrukcijami najbolj znanih spopadov in pričevanjem udeležencev. V 50 minutah nas popelje skozi osrednje dogodke vojne. Osrednji pripovedovalci vzpostavljajo drugačen, zelo zanimiv oseben pogled na dogajanje, obenem pa je to pripoved o ljudeh, ki so ob pravem času na pravem mestu s svojim pogumom in odločnostjo izbojevali samostojno Slovenijo. To je bil čas, kot bi ga opisal Trubar: »Vstati in obstati«. V filmu so nastopili Alenka Puhar, Igor Omerza, Slavko Kmetič, Franci Feltrin, Janez Janša, Igor Bavčar, Zoran Dernovšek, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

spomindružbazgodovinaizobraževanjepogovorpolitika

Naš gost

Matjaž Mihelčič, režiser

Producent, scenarist in režiser Matjaž Mihelčič, avtor zadnjega igrano dokumentarnega filma Hrepenenje naroda o vojni za Slovenijo, je širši javnosti poznan tudi po odmevnih drugih dokumentarnih filmih, kot sta Slovenski vodni krog ali Čarokuhinja. Njegovo delo je prepoznano in priznano tudi v tujini. V pogovoru se čuti njegova predanost Sloveniji, domoljubje in želja po širjenju vrednot, zaradi katerih smo se oblikovali in obstali kot narod. Ustvarja na kulturno umetniškem področju, kjer si želi, da bi lahko še veliko pokazali. Film “Hrepenenje naroda” je zgodba z rekonstrukcijami najbolj znanih spopadov in pričevanjem udeležencev. V 50 minutah nas popelje skozi osrednje dogodke vojne. Osrednji pripovedovalci vzpostavljajo drugačen, zelo zanimiv oseben pogled na dogajanje, obenem pa je to pripoved o ljudeh, ki so ob pravem času na pravem mestu s svojim pogumom in odločnostjo izbojevali samostojno Slovenijo. To je bil čas, kot bi ga opisal Trubar: »Vstati in obstati«. V filmu so nastopili Alenka Puhar, Igor Omerza, Slavko Kmetič, Franci Feltrin, Janez Janša, Igor Bavčar, Zoran Dernovšek, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

VEČ ...|13. 11. 2021
Matjaž Mihelčič, režiser

Producent, scenarist in režiser Matjaž Mihelčič, avtor zadnjega igrano dokumentarnega filma Hrepenenje naroda o vojni za Slovenijo, je širši javnosti poznan tudi po odmevnih drugih dokumentarnih filmih, kot sta Slovenski vodni krog ali Čarokuhinja. Njegovo delo je prepoznano in priznano tudi v tujini. V pogovoru se čuti njegova predanost Sloveniji, domoljubje in želja po širjenju vrednot, zaradi katerih smo se oblikovali in obstali kot narod. Ustvarja na kulturno umetniškem področju, kjer si želi, da bi lahko še veliko pokazali. Film “Hrepenenje naroda” je zgodba z rekonstrukcijami najbolj znanih spopadov in pričevanjem udeležencev. V 50 minutah nas popelje skozi osrednje dogodke vojne. Osrednji pripovedovalci vzpostavljajo drugačen, zelo zanimiv oseben pogled na dogajanje, obenem pa je to pripoved o ljudeh, ki so ob pravem času na pravem mestu s svojim pogumom in odločnostjo izbojevali samostojno Slovenijo. To je bil čas, kot bi ga opisal Trubar: »Vstati in obstati«. V filmu so nastopili Alenka Puhar, Igor Omerza, Slavko Kmetič, Franci Feltrin, Janez Janša, Igor Bavčar, Zoran Dernovšek, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

Nataša Ličen

spomindružbazgodovinaizobraževanjepogovorpolitika

Komentar tedna

VEČ ...|12. 11. 2021
Janez Juhant: Življenje je več, kot le okvir

V slovenski družbi in Cerkvi se borimo z bremeni polpreteklosti in počasi sprejemamo Kantovo opredelitev: “Razsvetljenstvo je izhod človeka iz njegove nezrelosti, ki si jo je povzročil sam.” Znanstveno-razsvetljenska doba s svojim programom človeštvu ni izpolnila sanj o razsvetljenosti, kar je predmet osebnega zorenja in učenja, za kar naj skrbi izobrazba v domači hiši, v šolstvu in danes vse bolj prek medijev. A če so pokvarjeni kompasi, bo uspeh problem.

Janez Juhant: Življenje je več, kot le okvir

V slovenski družbi in Cerkvi se borimo z bremeni polpreteklosti in počasi sprejemamo Kantovo opredelitev: “Razsvetljenstvo je izhod človeka iz njegove nezrelosti, ki si jo je povzročil sam.” Znanstveno-razsvetljenska doba s svojim programom človeštvu ni izpolnila sanj o razsvetljenosti, kar je predmet osebnega zorenja in učenja, za kar naj skrbi izobrazba v domači hiši, v šolstvu in danes vse bolj prek medijev. A če so pokvarjeni kompasi, bo uspeh problem.

komentarCerkevdružbapolitika

Komentar tedna

Janez Juhant: Življenje je več, kot le okvir

V slovenski družbi in Cerkvi se borimo z bremeni polpreteklosti in počasi sprejemamo Kantovo opredelitev: “Razsvetljenstvo je izhod človeka iz njegove nezrelosti, ki si jo je povzročil sam.” Znanstveno-razsvetljenska doba s svojim programom človeštvu ni izpolnila sanj o razsvetljenosti, kar je predmet osebnega zorenja in učenja, za kar naj skrbi izobrazba v domači hiši, v šolstvu in danes vse bolj prek medijev. A če so pokvarjeni kompasi, bo uspeh problem.

VEČ ...|12. 11. 2021
Janez Juhant: Življenje je več, kot le okvir

V slovenski družbi in Cerkvi se borimo z bremeni polpreteklosti in počasi sprejemamo Kantovo opredelitev: “Razsvetljenstvo je izhod človeka iz njegove nezrelosti, ki si jo je povzročil sam.” Znanstveno-razsvetljenska doba s svojim programom človeštvu ni izpolnila sanj o razsvetljenosti, kar je predmet osebnega zorenja in učenja, za kar naj skrbi izobrazba v domači hiši, v šolstvu in danes vse bolj prek medijev. A če so pokvarjeni kompasi, bo uspeh problem.

Janez Juhant

komentarCerkevdružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 11. 2021
Pravnik Zupančič: Ta sestava Ustavnega sodišča je katastrofalna

Sedanja sestava ustavnega sodišča je katastrofalna, je zadeve povezane s to institucijo za Radio Ognjišče komentiral nekdanji ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič. Opozoril je na problem rezultatskega sojenja, o novem vodstvu sodišča, na to mesto je bil izvoljen Matej Acceto pa: »O njem imam svoje mnenje«

Uvodoma nas je zanimal komentar Zupančiča na pismo ustavnega sodnika Klemena Jakliča o tem, zakaj se ni udeležil glasovanja o novem predsedniku ustavnega sodišča. »Jaklič je v celi sceni nekako analogno tistemu, kar sem bil jaz v tistem času, ko sem bil sam na ustavnem sodišču, dobesedno Jaklič je kaliber.«

Jaklič je v pismu spomnil na kritike, ki letijo na ustavno sodišče, tudi tisto o rezultatskem sojenju: »(Rezultatskega sojenja) se je spomnila višja pravna sestra Špelca Mežnar, to je pa primitivno. Nekje ji je spodrsnilo in je povedala, da ni pomembno, kakšna je kakovost odločne, da je odločba ustavnega sodišča predvidena v naprej glede na etablirano večino v senatu oziroma v plenarnem zasedanju. Skratka to je škandal od škandala,« je povedal Zupančič, ki je o sedanji sestavi ustavnega sodišča dejal: »In zdaj se je na ustavno sodišče spravila neka večina mlajših, prav je, da so mlajši samo tega moralnega kalibra, ki bi ga morali imeti jasno nima. Zdaj gre za tega Acceta, jaz imam o njem svoje mnenje. Imam svoje mnenje o Šugmanovi, svoje mnenje imam o Čeferinu in še o kakšen drugem, ker so pač bili vsi moji študenti. Vem za njih osebno, kakšni so, oziroma kakšni niso. Tako, da ta sestava je katastrofalna, s Špelco Mežnar na čelu,« je dejal in pri tem izvzel Klemena Jakliča in Marka Šorlija.

Na vprašanje, kako komentira že četrti izbor kandirata za novega ustavnega sodnika, ki naj bi nasledil Dunjo Jadek Pensa – danes bodo poslanci glasovali o Roku Svetliču pa slikovito dejal: »V dvomilijonskem narodu ne boste vi apriori našli devet novih sodnikov za ustavno sodišče. Kot sem govoril včasih: Vi simfoničnega orkestra v Žužemberku ne morete sestaviti. Pika. Tega genetskega bazena, ki je itak osiromašel v Sloveniji, ker so elito po vojni vso pobili mi enostavno nimamo.«

Pravnik Zupančič: Ta sestava Ustavnega sodišča je katastrofalna

Sedanja sestava ustavnega sodišča je katastrofalna, je zadeve povezane s to institucijo za Radio Ognjišče komentiral nekdanji ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič. Opozoril je na problem rezultatskega sojenja, o novem vodstvu sodišča, na to mesto je bil izvoljen Matej Acceto pa: »O njem imam svoje mnenje«

Uvodoma nas je zanimal komentar Zupančiča na pismo ustavnega sodnika Klemena Jakliča o tem, zakaj se ni udeležil glasovanja o novem predsedniku ustavnega sodišča. »Jaklič je v celi sceni nekako analogno tistemu, kar sem bil jaz v tistem času, ko sem bil sam na ustavnem sodišču, dobesedno Jaklič je kaliber.«

Jaklič je v pismu spomnil na kritike, ki letijo na ustavno sodišče, tudi tisto o rezultatskem sojenju: »(Rezultatskega sojenja) se je spomnila višja pravna sestra Špelca Mežnar, to je pa primitivno. Nekje ji je spodrsnilo in je povedala, da ni pomembno, kakšna je kakovost odločne, da je odločba ustavnega sodišča predvidena v naprej glede na etablirano večino v senatu oziroma v plenarnem zasedanju. Skratka to je škandal od škandala,« je povedal Zupančič, ki je o sedanji sestavi ustavnega sodišča dejal: »In zdaj se je na ustavno sodišče spravila neka večina mlajših, prav je, da so mlajši samo tega moralnega kalibra, ki bi ga morali imeti jasno nima. Zdaj gre za tega Acceta, jaz imam o njem svoje mnenje. Imam svoje mnenje o Šugmanovi, svoje mnenje imam o Čeferinu in še o kakšen drugem, ker so pač bili vsi moji študenti. Vem za njih osebno, kakšni so, oziroma kakšni niso. Tako, da ta sestava je katastrofalna, s Špelco Mežnar na čelu,« je dejal in pri tem izvzel Klemena Jakliča in Marka Šorlija.

Na vprašanje, kako komentira že četrti izbor kandirata za novega ustavnega sodnika, ki naj bi nasledil Dunjo Jadek Pensa – danes bodo poslanci glasovali o Roku Svetliču pa slikovito dejal: »V dvomilijonskem narodu ne boste vi apriori našli devet novih sodnikov za ustavno sodišče. Kot sem govoril včasih: Vi simfoničnega orkestra v Žužemberku ne morete sestaviti. Pika. Tega genetskega bazena, ki je itak osiromašel v Sloveniji, ker so elito po vojni vso pobili mi enostavno nimamo.«

infopogovorpolitikaboštjan zupančičustavno sodiščeklemen jakličšpelca mežnarmatej accetorok čeferin

Informativni prispevki

Pravnik Zupančič: Ta sestava Ustavnega sodišča je katastrofalna

Sedanja sestava ustavnega sodišča je katastrofalna, je zadeve povezane s to institucijo za Radio Ognjišče komentiral nekdanji ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič. Opozoril je na problem rezultatskega sojenja, o novem vodstvu sodišča, na to mesto je bil izvoljen Matej Acceto pa: »O njem imam svoje mnenje«

Uvodoma nas je zanimal komentar Zupančiča na pismo ustavnega sodnika Klemena Jakliča o tem, zakaj se ni udeležil glasovanja o novem predsedniku ustavnega sodišča. »Jaklič je v celi sceni nekako analogno tistemu, kar sem bil jaz v tistem času, ko sem bil sam na ustavnem sodišču, dobesedno Jaklič je kaliber.«

Jaklič je v pismu spomnil na kritike, ki letijo na ustavno sodišče, tudi tisto o rezultatskem sojenju: »(Rezultatskega sojenja) se je spomnila višja pravna sestra Špelca Mežnar, to je pa primitivno. Nekje ji je spodrsnilo in je povedala, da ni pomembno, kakšna je kakovost odločne, da je odločba ustavnega sodišča predvidena v naprej glede na etablirano večino v senatu oziroma v plenarnem zasedanju. Skratka to je škandal od škandala,« je povedal Zupančič, ki je o sedanji sestavi ustavnega sodišča dejal: »In zdaj se je na ustavno sodišče spravila neka večina mlajših, prav je, da so mlajši samo tega moralnega kalibra, ki bi ga morali imeti jasno nima. Zdaj gre za tega Acceta, jaz imam o njem svoje mnenje. Imam svoje mnenje o Šugmanovi, svoje mnenje imam o Čeferinu in še o kakšen drugem, ker so pač bili vsi moji študenti. Vem za njih osebno, kakšni so, oziroma kakšni niso. Tako, da ta sestava je katastrofalna, s Špelco Mežnar na čelu,« je dejal in pri tem izvzel Klemena Jakliča in Marka Šorlija.

Na vprašanje, kako komentira že četrti izbor kandirata za novega ustavnega sodnika, ki naj bi nasledil Dunjo Jadek Pensa – danes bodo poslanci glasovali o Roku Svetliču pa slikovito dejal: »V dvomilijonskem narodu ne boste vi apriori našli devet novih sodnikov za ustavno sodišče. Kot sem govoril včasih: Vi simfoničnega orkestra v Žužemberku ne morete sestaviti. Pika. Tega genetskega bazena, ki je itak osiromašel v Sloveniji, ker so elito po vojni vso pobili mi enostavno nimamo.«

VEČ ...|10. 11. 2021
Pravnik Zupančič: Ta sestava Ustavnega sodišča je katastrofalna

Sedanja sestava ustavnega sodišča je katastrofalna, je zadeve povezane s to institucijo za Radio Ognjišče komentiral nekdanji ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič. Opozoril je na problem rezultatskega sojenja, o novem vodstvu sodišča, na to mesto je bil izvoljen Matej Acceto pa: »O njem imam svoje mnenje«

Uvodoma nas je zanimal komentar Zupančiča na pismo ustavnega sodnika Klemena Jakliča o tem, zakaj se ni udeležil glasovanja o novem predsedniku ustavnega sodišča. »Jaklič je v celi sceni nekako analogno tistemu, kar sem bil jaz v tistem času, ko sem bil sam na ustavnem sodišču, dobesedno Jaklič je kaliber.«

Jaklič je v pismu spomnil na kritike, ki letijo na ustavno sodišče, tudi tisto o rezultatskem sojenju: »(Rezultatskega sojenja) se je spomnila višja pravna sestra Špelca Mežnar, to je pa primitivno. Nekje ji je spodrsnilo in je povedala, da ni pomembno, kakšna je kakovost odločne, da je odločba ustavnega sodišča predvidena v naprej glede na etablirano večino v senatu oziroma v plenarnem zasedanju. Skratka to je škandal od škandala,« je povedal Zupančič, ki je o sedanji sestavi ustavnega sodišča dejal: »In zdaj se je na ustavno sodišče spravila neka večina mlajših, prav je, da so mlajši samo tega moralnega kalibra, ki bi ga morali imeti jasno nima. Zdaj gre za tega Acceta, jaz imam o njem svoje mnenje. Imam svoje mnenje o Šugmanovi, svoje mnenje imam o Čeferinu in še o kakšen drugem, ker so pač bili vsi moji študenti. Vem za njih osebno, kakšni so, oziroma kakšni niso. Tako, da ta sestava je katastrofalna, s Špelco Mežnar na čelu,« je dejal in pri tem izvzel Klemena Jakliča in Marka Šorlija.

Na vprašanje, kako komentira že četrti izbor kandirata za novega ustavnega sodnika, ki naj bi nasledil Dunjo Jadek Pensa – danes bodo poslanci glasovali o Roku Svetliču pa slikovito dejal: »V dvomilijonskem narodu ne boste vi apriori našli devet novih sodnikov za ustavno sodišče. Kot sem govoril včasih: Vi simfoničnega orkestra v Žužemberku ne morete sestaviti. Pika. Tega genetskega bazena, ki je itak osiromašel v Sloveniji, ker so elito po vojni vso pobili mi enostavno nimamo.«

Alen Salihović

infopogovorpolitikaboštjan zupančičustavno sodiščeklemen jakličšpelca mežnarmatej accetorok čeferin

Moja zgodba

VEČ ...|7. 11. 2021
Aleš Guček o knjigi Uporni krti

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo Svetozarja Gučka Uporni krti, ki je pravkar izšla. To so spomini na nemški koncentracijski taborišči Dachau in Leitmeritz (lajtmeric). Knjigo očetovih spominov je predstavil sin Aleš Guček, ki je njegove zapiske pretipkal in jih letos izdal pri založbi Nova Obzorja. 

Aleš Guček o knjigi Uporni krti

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo Svetozarja Gučka Uporni krti, ki je pravkar izšla. To so spomini na nemški koncentracijski taborišči Dachau in Leitmeritz (lajtmeric). Knjigo očetovih spominov je predstavil sin Aleš Guček, ki je njegove zapiske pretipkal in jih letos izdal pri založbi Nova Obzorja. 

spominpolitikaAleš GučekSvetozar GučekUporni krti

Moja zgodba

Aleš Guček o knjigi Uporni krti

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo Svetozarja Gučka Uporni krti, ki je pravkar izšla. To so spomini na nemški koncentracijski taborišči Dachau in Leitmeritz (lajtmeric). Knjigo očetovih spominov je predstavil sin Aleš Guček, ki je njegove zapiske pretipkal in jih letos izdal pri založbi Nova Obzorja. 

VEČ ...|7. 11. 2021
Aleš Guček o knjigi Uporni krti

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo Svetozarja Gučka Uporni krti, ki je pravkar izšla. To so spomini na nemški koncentracijski taborišči Dachau in Leitmeritz (lajtmeric). Knjigo očetovih spominov je predstavil sin Aleš Guček, ki je njegove zapiske pretipkal in jih letos izdal pri založbi Nova Obzorja. 

Jože Bartolj

spominpolitikaAleš GučekSvetozar GučekUporni krti

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 11. 2021
Dr. Miro Haček o političnih razmerah

Parlamentarne volitve bodo predvidoma 24. aprila. Predsednik republike Borut Pahor bo akt o tem podpisal februarja prihodnje leto, odločitev pa je sprejel po današnjem posvetu z vodji poslanskih skupin. Medtem se iz vrst opozicije še naprej vrstijo pozivi k predčasnim volitvam, ki pa so po mnenju analitikov malo verjetne. Omenjeno je za naš radio komentiral dr. Miro Haček, ki je spregovoril tudi o soočenju z epidemijo in vplivu tega na stabilnosti vlade. Dotaknil se je tudi predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. 

Dr. Miro Haček o političnih razmerah

Parlamentarne volitve bodo predvidoma 24. aprila. Predsednik republike Borut Pahor bo akt o tem podpisal februarja prihodnje leto, odločitev pa je sprejel po današnjem posvetu z vodji poslanskih skupin. Medtem se iz vrst opozicije še naprej vrstijo pozivi k predčasnim volitvam, ki pa so po mnenju analitikov malo verjetne. Omenjeno je za naš radio komentiral dr. Miro Haček, ki je spregovoril tudi o soočenju z epidemijo in vplivu tega na stabilnosti vlade. Dotaknil se je tudi predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. 

infodružbapolitikapogovor

Informativni prispevki

Dr. Miro Haček o političnih razmerah

Parlamentarne volitve bodo predvidoma 24. aprila. Predsednik republike Borut Pahor bo akt o tem podpisal februarja prihodnje leto, odločitev pa je sprejel po današnjem posvetu z vodji poslanskih skupin. Medtem se iz vrst opozicije še naprej vrstijo pozivi k predčasnim volitvam, ki pa so po mnenju analitikov malo verjetne. Omenjeno je za naš radio komentiral dr. Miro Haček, ki je spregovoril tudi o soočenju z epidemijo in vplivu tega na stabilnosti vlade. Dotaknil se je tudi predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. 

VEČ ...|5. 11. 2021
Dr. Miro Haček o političnih razmerah

Parlamentarne volitve bodo predvidoma 24. aprila. Predsednik republike Borut Pahor bo akt o tem podpisal februarja prihodnje leto, odločitev pa je sprejel po današnjem posvetu z vodji poslanskih skupin. Medtem se iz vrst opozicije še naprej vrstijo pozivi k predčasnim volitvam, ki pa so po mnenju analitikov malo verjetne. Omenjeno je za naš radio komentiral dr. Miro Haček, ki je spregovoril tudi o soočenju z epidemijo in vplivu tega na stabilnosti vlade. Dotaknil se je tudi predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. 

Radio Ognjišče

infodružbapolitikapogovor

Moja zgodba

VEČ ...|31. 10. 2021
Jože Černe - Pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba smo se še enkrat ustavili ob knjigi Moč spominov avtorja Jožeta Černeta, inženirja strojništva, akademskega glasbenika, pevca, solista v Koroškem in kasneje Ribniškem oktetu. Slišali smo, kako se je za njihovo družino končala druga svetovna vojna: eden brat je bil ubit, drugi je moral emigrirati v ZDA, očeta so zaprli, družina pa je bila označena za reakcionarno …

Jože Černe - Pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba smo se še enkrat ustavili ob knjigi Moč spominov avtorja Jožeta Černeta, inženirja strojništva, akademskega glasbenika, pevca, solista v Koroškem in kasneje Ribniškem oktetu. Slišali smo, kako se je za njihovo družino končala druga svetovna vojna: eden brat je bil ubit, drugi je moral emigrirati v ZDA, očeta so zaprli, družina pa je bila označena za reakcionarno …

spominpolitikaJože ČerneMoč spominovKozarje Vrhovci Brdo med vojno

Moja zgodba

Jože Černe - Pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba smo se še enkrat ustavili ob knjigi Moč spominov avtorja Jožeta Černeta, inženirja strojništva, akademskega glasbenika, pevca, solista v Koroškem in kasneje Ribniškem oktetu. Slišali smo, kako se je za njihovo družino končala druga svetovna vojna: eden brat je bil ubit, drugi je moral emigrirati v ZDA, očeta so zaprli, družina pa je bila označena za reakcionarno …

VEČ ...|31. 10. 2021
Jože Černe - Pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba smo se še enkrat ustavili ob knjigi Moč spominov avtorja Jožeta Černeta, inženirja strojništva, akademskega glasbenika, pevca, solista v Koroškem in kasneje Ribniškem oktetu. Slišali smo, kako se je za njihovo družino končala druga svetovna vojna: eden brat je bil ubit, drugi je moral emigrirati v ZDA, očeta so zaprli, družina pa je bila označena za reakcionarno …

Jože Bartolj

spominpolitikaJože ČerneMoč spominovKozarje Vrhovci Brdo med vojno

Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 10. 2021
Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

komentarpolitikapravomediji

Komentar Časnik.si

Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

VEČ ...|27. 10. 2021
Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

Matevž Sedej

komentarpolitikapravomediji

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 10. 2021
Peter Jerman: Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Jerman: Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|25. 10. 2021
Peter Jerman: Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|24. 10. 2021
Jože Černe - Pričevanje 1. del

V oddaji Moja zgodba smo se tokrat ustavili ob knjigi Moč spominov avtorja Jožeta Černeta. Gre za spomine na življenje v Kozarjah, na Vrhovcih in Brdu pri Ljubljani pred, med in po drugi svetovni vojni! Jože Černe, inženir strojništva in akademski glasbenik pevec, solist v Koroškem in kasneje Ribniškem oktetu ima zelo dober spomin in dogodke iz svoje mladosti je delil tudi z nami. Prisluhnete lahko 1. delu pričevanja.

Jože Černe - Pričevanje 1. del

V oddaji Moja zgodba smo se tokrat ustavili ob knjigi Moč spominov avtorja Jožeta Černeta. Gre za spomine na življenje v Kozarjah, na Vrhovcih in Brdu pri Ljubljani pred, med in po drugi svetovni vojni! Jože Černe, inženir strojništva in akademski glasbenik pevec, solist v Koroškem in kasneje Ribniškem oktetu ima zelo dober spomin in dogodke iz svoje mladosti je delil tudi z nami. Prisluhnete lahko 1. delu pričevanja.

spominpolitikaJože ČerneMoč spominovKozarje Vrhovci Brdo med vojno

Moja zgodba

Jože Černe - Pričevanje 1. del

V oddaji Moja zgodba smo se tokrat ustavili ob knjigi Moč spominov avtorja Jožeta Černeta. Gre za spomine na življenje v Kozarjah, na Vrhovcih in Brdu pri Ljubljani pred, med in po drugi svetovni vojni! Jože Černe, inženir strojništva in akademski glasbenik pevec, solist v Koroškem in kasneje Ribniškem oktetu ima zelo dober spomin in dogodke iz svoje mladosti je delil tudi z nami. Prisluhnete lahko 1. delu pričevanja.

VEČ ...|24. 10. 2021
Jože Černe - Pričevanje 1. del

V oddaji Moja zgodba smo se tokrat ustavili ob knjigi Moč spominov avtorja Jožeta Černeta. Gre za spomine na življenje v Kozarjah, na Vrhovcih in Brdu pri Ljubljani pred, med in po drugi svetovni vojni! Jože Černe, inženir strojništva in akademski glasbenik pevec, solist v Koroškem in kasneje Ribniškem oktetu ima zelo dober spomin in dogodke iz svoje mladosti je delil tudi z nami. Prisluhnete lahko 1. delu pričevanja.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože ČerneMoč spominovKozarje Vrhovci Brdo med vojno

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 10. 2021
Dr. Matej Lahovnik o energetski krizi

Vlada je regulirala višino marže za kurilno olje, v prihodnje pa bo najverjetneje na energetski trg morala poseči še z nekaterimi drugimi ukrepi. Med njimi se omenja energetske vavčerje, ki jim je naklonjen tudi ekonomist Matej Lahovnik. Ta je v pogovoru za naš radio pojasnil, da država najlažje vpliva na cene električne energije, hkrati pa ima različne možnosti, kako lahko pomaga najranljivejšim in gospodarstvu. 

Dr. Matej Lahovnik o energetski krizi

Vlada je regulirala višino marže za kurilno olje, v prihodnje pa bo najverjetneje na energetski trg morala poseči še z nekaterimi drugimi ukrepi. Med njimi se omenja energetske vavčerje, ki jim je naklonjen tudi ekonomist Matej Lahovnik. Ta je v pogovoru za naš radio pojasnil, da država najlažje vpliva na cene električne energije, hkrati pa ima različne možnosti, kako lahko pomaga najranljivejšim in gospodarstvu. 

infodružbapolitikapogovornarava

Informativni prispevki

Dr. Matej Lahovnik o energetski krizi

Vlada je regulirala višino marže za kurilno olje, v prihodnje pa bo najverjetneje na energetski trg morala poseči še z nekaterimi drugimi ukrepi. Med njimi se omenja energetske vavčerje, ki jim je naklonjen tudi ekonomist Matej Lahovnik. Ta je v pogovoru za naš radio pojasnil, da država najlažje vpliva na cene električne energije, hkrati pa ima različne možnosti, kako lahko pomaga najranljivejšim in gospodarstvu. 

VEČ ...|21. 10. 2021
Dr. Matej Lahovnik o energetski krizi

Vlada je regulirala višino marže za kurilno olje, v prihodnje pa bo najverjetneje na energetski trg morala poseči še z nekaterimi drugimi ukrepi. Med njimi se omenja energetske vavčerje, ki jim je naklonjen tudi ekonomist Matej Lahovnik. Ta je v pogovoru za naš radio pojasnil, da država najlažje vpliva na cene električne energije, hkrati pa ima različne možnosti, kako lahko pomaga najranljivejšim in gospodarstvu. 

Radio Ognjišče

infodružbapolitikapogovornarava

Komentar Časnik.si

VEČ ...|20. 10. 2021
Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

komentarkoronaviruspolitikaprotesti

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

VEČ ...|20. 10. 2021
Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

Mitja Pucelj

komentarkoronaviruspolitikaprotesti

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 10. 2021
Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|18. 10. 2021
Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|17. 10. 2021
Lojze Peterle ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba z osamosvojitveno tematiko je bil tokrat z nami predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle. Z njim smo obujali spomine na čase osamosvajanja. Ker je zdaj tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve smo ga vprašali tudi, zakaj ni enotnosti med veteranskimi združenji? V pogovoru pa smo razmišljali tudi o domoljubju v državi, družbi, šolstvu. 

Lojze Peterle ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba z osamosvojitveno tematiko je bil tokrat z nami predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle. Z njim smo obujali spomine na čase osamosvajanja. Ker je zdaj tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve smo ga vprašali tudi, zakaj ni enotnosti med veteranskimi združenji? V pogovoru pa smo razmišljali tudi o domoljubju v državi, družbi, šolstvu. 

spominpolitikaLojze Peterle30 let samostojnosti

Moja zgodba

Lojze Peterle ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba z osamosvojitveno tematiko je bil tokrat z nami predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle. Z njim smo obujali spomine na čase osamosvajanja. Ker je zdaj tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve smo ga vprašali tudi, zakaj ni enotnosti med veteranskimi združenji? V pogovoru pa smo razmišljali tudi o domoljubju v državi, družbi, šolstvu. 

VEČ ...|17. 10. 2021
Lojze Peterle ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba z osamosvojitveno tematiko je bil tokrat z nami predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle. Z njim smo obujali spomine na čase osamosvajanja. Ker je zdaj tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve smo ga vprašali tudi, zakaj ni enotnosti med veteranskimi združenji? V pogovoru pa smo razmišljali tudi o domoljubju v državi, družbi, šolstvu. 

Jože Bartolj

spominpolitikaLojze Peterle30 let samostojnosti

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 10. 2021
Sodnik Jaklič o zadržanju ukrepa PC: Izguba življenja in zdravja nesporno hujši škodljivi posledici

Ustavno sodišče je nedavno zadržalo vladni odlok, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Za zadržanje odloka je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli, sta bila proti. Odklonilni in preostala pritrdilna ločena mnenja je ustavno sodišče objavilo kar štiri dni po odločitvi večine. Kot je zapisal sodnik Jaklič sta izguba življenja in zdravja zaradi slabše stopnje precepljenosti sredi epidemije nesporno hujši škodljivi posledici. To je ponovil tudi v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče.

Sodnik Jaklič o zadržanju ukrepa PC: Izguba življenja in zdravja nesporno hujši škodljivi posledici

Ustavno sodišče je nedavno zadržalo vladni odlok, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Za zadržanje odloka je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli, sta bila proti. Odklonilni in preostala pritrdilna ločena mnenja je ustavno sodišče objavilo kar štiri dni po odločitvi večine. Kot je zapisal sodnik Jaklič sta izguba življenja in zdravja zaradi slabše stopnje precepljenosti sredi epidemije nesporno hujši škodljivi posledici. To je ponovil tudi v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče.

infopogovorpolitikakoronavirusustavno sodišče

Informativni prispevki

Sodnik Jaklič o zadržanju ukrepa PC: Izguba življenja in zdravja nesporno hujši škodljivi posledici

Ustavno sodišče je nedavno zadržalo vladni odlok, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Za zadržanje odloka je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli, sta bila proti. Odklonilni in preostala pritrdilna ločena mnenja je ustavno sodišče objavilo kar štiri dni po odločitvi večine. Kot je zapisal sodnik Jaklič sta izguba življenja in zdravja zaradi slabše stopnje precepljenosti sredi epidemije nesporno hujši škodljivi posledici. To je ponovil tudi v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče.

VEČ ...|12. 10. 2021
Sodnik Jaklič o zadržanju ukrepa PC: Izguba življenja in zdravja nesporno hujši škodljivi posledici

Ustavno sodišče je nedavno zadržalo vladni odlok, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Za zadržanje odloka je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli, sta bila proti. Odklonilni in preostala pritrdilna ločena mnenja je ustavno sodišče objavilo kar štiri dni po odločitvi večine. Kot je zapisal sodnik Jaklič sta izguba življenja in zdravja zaradi slabše stopnje precepljenosti sredi epidemije nesporno hujši škodljivi posledici. To je ponovil tudi v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče.

Alen Salihović

infopogovorpolitikakoronavirusustavno sodišče

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 10. 2021
Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|11. 10. 2021
Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

komentarpolitikadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 10. 2021
Dr. Peter Gregorčič: Levim strankam očitno ni mar za ljudi

Slovenija je že dalj časa močno razdeljena. Pred dobrim letom in pol je za krmilo stopila tretja vlada Janeza Janše, ki bi se morala osredotočiti na boj proti novemu koronavirusu ter njegovim posledicam v družbi in gospodarstvu. A praktično od samega začetka bije vse ostale boje - z opozicijo, različnimi interesnimi skupinami, celo mediji, tožilstvom in sodstvom. Komu koristijo trenutne napete razmere? Govorili smo s političnim komentatorjem dr. Petrom Gregorčičem.

Dr. Peter Gregorčič: Levim strankam očitno ni mar za ljudi

Slovenija je že dalj časa močno razdeljena. Pred dobrim letom in pol je za krmilo stopila tretja vlada Janeza Janše, ki bi se morala osredotočiti na boj proti novemu koronavirusu ter njegovim posledicam v družbi in gospodarstvu. A praktično od samega začetka bije vse ostale boje - z opozicijo, različnimi interesnimi skupinami, celo mediji, tožilstvom in sodstvom. Komu koristijo trenutne napete razmere? Govorili smo s političnim komentatorjem dr. Petrom Gregorčičem.

infopolitikakoronaviruspogovor

Informativni prispevki

Dr. Peter Gregorčič: Levim strankam očitno ni mar za ljudi

Slovenija je že dalj časa močno razdeljena. Pred dobrim letom in pol je za krmilo stopila tretja vlada Janeza Janše, ki bi se morala osredotočiti na boj proti novemu koronavirusu ter njegovim posledicam v družbi in gospodarstvu. A praktično od samega začetka bije vse ostale boje - z opozicijo, različnimi interesnimi skupinami, celo mediji, tožilstvom in sodstvom. Komu koristijo trenutne napete razmere? Govorili smo s političnim komentatorjem dr. Petrom Gregorčičem.

VEČ ...|11. 10. 2021
Dr. Peter Gregorčič: Levim strankam očitno ni mar za ljudi

Slovenija je že dalj časa močno razdeljena. Pred dobrim letom in pol je za krmilo stopila tretja vlada Janeza Janše, ki bi se morala osredotočiti na boj proti novemu koronavirusu ter njegovim posledicam v družbi in gospodarstvu. A praktično od samega začetka bije vse ostale boje - z opozicijo, različnimi interesnimi skupinami, celo mediji, tožilstvom in sodstvom. Komu koristijo trenutne napete razmere? Govorili smo s političnim komentatorjem dr. Petrom Gregorčičem.

Helena Križnik

infopolitikakoronaviruspogovor

Moja zgodba

VEČ ...|10. 10. 2021
Vosovski likvidatorji - pričevanje dr. Miloš Kobal

V ciklu Vosovski likvidatorji oddaje Moja zgodba, se tokrat ustavljamo ob imenu prof. dr. Miloša Kobala. Ta se je že kot zelo mlad dijak vključil v delo VOS, bil nato komunistični vohun pri domobrancih, končno pa je nastopil tudi v oddaji Spomini na RTV Slovenija. Leta 1978 je opravil vrsto razgovorov o delu ilegalcev v Ljubljani in tokrat lahko ob njem poslušate še Sonjo Flajs Ojčo in Lidijo Dermastja Kovič. Zanimiv je razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vosovski likvidatorji - pričevanje dr. Miloš Kobal

V ciklu Vosovski likvidatorji oddaje Moja zgodba, se tokrat ustavljamo ob imenu prof. dr. Miloša Kobala. Ta se je že kot zelo mlad dijak vključil v delo VOS, bil nato komunistični vohun pri domobrancih, končno pa je nastopil tudi v oddaji Spomini na RTV Slovenija. Leta 1978 je opravil vrsto razgovorov o delu ilegalcev v Ljubljani in tokrat lahko ob njem poslušate še Sonjo Flajs Ojčo in Lidijo Dermastja Kovič. Zanimiv je razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

spominpolitikaMiloš KobalSinja Flajs OjčaLidija Dermastja Kovič

Moja zgodba

Vosovski likvidatorji - pričevanje dr. Miloš Kobal

V ciklu Vosovski likvidatorji oddaje Moja zgodba, se tokrat ustavljamo ob imenu prof. dr. Miloša Kobala. Ta se je že kot zelo mlad dijak vključil v delo VOS, bil nato komunistični vohun pri domobrancih, končno pa je nastopil tudi v oddaji Spomini na RTV Slovenija. Leta 1978 je opravil vrsto razgovorov o delu ilegalcev v Ljubljani in tokrat lahko ob njem poslušate še Sonjo Flajs Ojčo in Lidijo Dermastja Kovič. Zanimiv je razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

VEČ ...|10. 10. 2021
Vosovski likvidatorji - pričevanje dr. Miloš Kobal

V ciklu Vosovski likvidatorji oddaje Moja zgodba, se tokrat ustavljamo ob imenu prof. dr. Miloša Kobala. Ta se je že kot zelo mlad dijak vključil v delo VOS, bil nato komunistični vohun pri domobrancih, končno pa je nastopil tudi v oddaji Spomini na RTV Slovenija. Leta 1978 je opravil vrsto razgovorov o delu ilegalcev v Ljubljani in tokrat lahko ob njem poslušate še Sonjo Flajs Ojčo in Lidijo Dermastja Kovič. Zanimiv je razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Jože Bartolj

spominpolitikaMiloš KobalSinja Flajs OjčaLidija Dermastja Kovič

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 10. 2021
Gaiser: Za Zahodni Balkan v kratkem ni evropske perspektive

Geopolitični analitik dr. Laris Gaiser je za naš radio komentiral sklepe vrha EU-Zahodni Balkan. Poudaril je, da je Evropska unija regiji dala jasno sporočilo. To je, da v kratkem evropske perspektive za države v tej regiji ni.

Gaiser: Za Zahodni Balkan v kratkem ni evropske perspektive

Geopolitični analitik dr. Laris Gaiser je za naš radio komentiral sklepe vrha EU-Zahodni Balkan. Poudaril je, da je Evropska unija regiji dala jasno sporočilo. To je, da v kratkem evropske perspektive za države v tej regiji ni.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Gaiser: Za Zahodni Balkan v kratkem ni evropske perspektive

Geopolitični analitik dr. Laris Gaiser je za naš radio komentiral sklepe vrha EU-Zahodni Balkan. Poudaril je, da je Evropska unija regiji dala jasno sporočilo. To je, da v kratkem evropske perspektive za države v tej regiji ni.

VEČ ...|7. 10. 2021
Gaiser: Za Zahodni Balkan v kratkem ni evropske perspektive

Geopolitični analitik dr. Laris Gaiser je za naš radio komentiral sklepe vrha EU-Zahodni Balkan. Poudaril je, da je Evropska unija regiji dala jasno sporočilo. To je, da v kratkem evropske perspektive za države v tej regiji ni.

Marcel Krek

infopolitikapogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|16. 1. 2022
25. letnica zakona o popravi krivic - okrogla miza 2. del

Na sporedu je bil posnetek drugega dela okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic. Srečanje sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Predstavili so delo Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, ki ga lahko upravičeno štejemo med enega vidnejših uspehov s področja sprave in poprave krivic pri nas. 

Prisluhnete lahko prispevku Roka Janeza Šteblaja, vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino in nekdanjega vodjo Sektorja za popravo krivic in podporo žrtvam kaznivih dejanj. Sledila je razprava, v kateri sta med drugim sodelovala publicistka Alenka Puhar in direktor Slovenskega šolskega muzeja mag. Stane Okoliš.

25. letnica zakona o popravi krivic - okrogla miza 2. del

Na sporedu je bil posnetek drugega dela okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic. Srečanje sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Predstavili so delo Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, ki ga lahko upravičeno štejemo med enega vidnejših uspehov s področja sprave in poprave krivic pri nas. 

Prisluhnete lahko prispevku Roka Janeza Šteblaja, vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino in nekdanjega vodjo Sektorja za popravo krivic in podporo žrtvam kaznivih dejanj. Sledila je razprava, v kateri sta med drugim sodelovala publicistka Alenka Puhar in direktor Slovenskega šolskega muzeja mag. Stane Okoliš.

Jože Bartolj

spominpolitikazakon o popravi krivicRok Janez ŠteblajAlenka PuharStane Okoliš

Svetovalnica

VEČ ...|20. 1. 2022
Dr. Eva Škobalj o budnosti v vzgoji

Čas epidemije je tudi priložnost za izboljšanje, za menjavo vzorcev v medsebojnih odnosih, ki ne delujejo več. O čuječnosti ali budnosti v vzgoji smo se pogovarjali z dr. Evo Škobalj, gimnazijsko profesorico in avtorica več knjig na to temo, ki že dve desetletji aktivno proučuje vpliv čuječnosti v vzgoji in v vsakodnevnih odnosih.  

Dr. Eva Škobalj o budnosti v vzgoji

Čas epidemije je tudi priložnost za izboljšanje, za menjavo vzorcev v medsebojnih odnosih, ki ne delujejo več. O čuječnosti ali budnosti v vzgoji smo se pogovarjali z dr. Evo Škobalj, gimnazijsko profesorico in avtorica več knjig na to temo, ki že dve desetletji aktivno proučuje vpliv čuječnosti v vzgoji in v vsakodnevnih odnosih.  

Nataša Ličen

svetovanjedružbaodnosiotrocimladivzgoja

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 1. 2022
Novoletno srečanje v Tinjah - Jaklitsch in Jamnik

Tradicionalno Novoletno srečanje je že drugo leto zapored potekalo le po spletu. Organizirala sta ga Katoliški dom prosvete Sodalitas Tinje in Združenje katoliških izobražencev pri Katoliški akciji iz Celovca v soboto, 8. januarja 2022 na temo „Slovenski sedaj med izkušnjami preteklosti in vizijo prihodnosti“. Slišali ste misli iz predavanj ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Helene Jaklitsch in ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika.

Novoletno srečanje v Tinjah - Jaklitsch in Jamnik

Tradicionalno Novoletno srečanje je že drugo leto zapored potekalo le po spletu. Organizirala sta ga Katoliški dom prosvete Sodalitas Tinje in Združenje katoliških izobražencev pri Katoliški akciji iz Celovca v soboto, 8. januarja 2022 na temo „Slovenski sedaj med izkušnjami preteklosti in vizijo prihodnosti“. Slišali ste misli iz predavanj ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Helene Jaklitsch in ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|17. 1. 2022
Ddr. Klemen Jaklič: 30-letnica sprejetja Ustave Republike Slovenije

30-letnica sprejetja Ustave Republike Slovenije je bila osrednja tema oddaje, v kateri je bil naš gost ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Bi ustava potrebovala kakšne spremembe, kako je z njenim izvajanem v praksi in zakaj bi jo moral imeti doma vsak Slovenec in Slovenka? To so zgolj nekatera vprašanja, ki smo bomo zastavili našemu gostu.
 

Ddr. Klemen Jaklič: 30-letnica sprejetja Ustave Republike Slovenije

30-letnica sprejetja Ustave Republike Slovenije je bila osrednja tema oddaje, v kateri je bil naš gost ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Bi ustava potrebovala kakšne spremembe, kako je z njenim izvajanem v praksi in zakaj bi jo moral imeti doma vsak Slovenec in Slovenka? To so zgolj nekatera vprašanja, ki smo bomo zastavili našemu gostu.
 

Alen Salihović

politikadružbakomentar

Dogodki

VEČ ...|24. 11. 2021
Klic dobrote 2021

Nastopili so: Orkester Cantabile, dirigent Marjan Grdadolnik, Patricija Avšič, violoncelo, MePZ Adoramus, Nuška DraščeK, Mojca Bitenc Križaj, Irena Yebuah Tiran, Eva Hren, Marjan Bunič, Andrej Jerman, Urša Sešek, Petra Stopar, Estera Stojko, Omar Naber, Kvatropirci, Ansambel Saša Avsenika, Petra Kodba, Neža Močnik in Simon Zgonc – mladi solisti z Glasbene Matice Ljubljana.

Klic dobrote 2021

Nastopili so: Orkester Cantabile, dirigent Marjan Grdadolnik, Patricija Avšič, violoncelo, MePZ Adoramus, Nuška DraščeK, Mojca Bitenc Križaj, Irena Yebuah Tiran, Eva Hren, Marjan Bunič, Andrej Jerman, Urša Sešek, Petra Stopar, Estera Stojko, Omar Naber, Kvatropirci, Ansambel Saša Avsenika, Petra Kodba, Neža Močnik in Simon Zgonc – mladi solisti z Glasbene Matice Ljubljana.

Radio Ognjišče

koncertdobrodelnostKaritas

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 1. 2022
Veverici oreh in podlasica

Morda niste vedeli, da je blaženi škof Anton Martin Slomšek pisal tudi basni. S kratkimi zgodbah, v katerih imajo živali človeške lastnosti, je želel učiti otroke in njihove skrbnike. V tejle basni spoznamo pregovor: »kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.«

Veverici oreh in podlasica

Morda niste vedeli, da je blaženi škof Anton Martin Slomšek pisal tudi basni. S kratkimi zgodbah, v katerih imajo živali človeške lastnosti, je želel učiti otroke in njihove skrbnike. V tejle basni spoznamo pregovor: »kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.«

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 1. 2022
Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme dirigent in muzikolog Mirko Cuderman

Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme dirigent in muzikolog Mirko Cuderman

Jože Bartolj

kulturaglasbaMirko Cuderman

Spominjamo se

VEČ ...|20. 1. 2022
Spominjamo se dne 20. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 20. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|20. 1. 2022
Zavetišče za zavržene rastline

Zavetišče za zavržene rastline obstaja od jeseni 2015, kot kulturno društvo pa od leta 2016. Skrbi za vse tiste (po večini sobne) rastline, ki so ostale brez toplega doma. Poleg rastlinjaka na Kraterju se jih lahko posvoji tudi iz njihove rastlinske galerije v podhodu Ajdovščina v Ljubljani. Idejo sta začeli kot preizkus razvijati akademski slikarki, Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek. S slednjo smo se na sejmu Narava - zdravje tudi pogovarjali. 

Zavetišče za zavržene rastline

Zavetišče za zavržene rastline obstaja od jeseni 2015, kot kulturno društvo pa od leta 2016. Skrbi za vse tiste (po večini sobne) rastline, ki so ostale brez toplega doma. Poleg rastlinjaka na Kraterju se jih lahko posvoji tudi iz njihove rastlinske galerije v podhodu Ajdovščina v Ljubljani. Idejo sta začeli kot preizkus razvijati akademski slikarki, Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek. S slednjo smo se na sejmu Narava - zdravje tudi pogovarjali. 

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvonarava

Svetovalnica

VEČ ...|20. 1. 2022
Dr. Eva Škobalj o budnosti v vzgoji

Čas epidemije je tudi priložnost za izboljšanje, za menjavo vzorcev v medsebojnih odnosih, ki ne delujejo več. O čuječnosti ali budnosti v vzgoji smo se pogovarjali z dr. Evo Škobalj, gimnazijsko profesorico in avtorica več knjig na to temo, ki že dve desetletji aktivno proučuje vpliv čuječnosti v vzgoji in v vsakodnevnih odnosih.  

Dr. Eva Škobalj o budnosti v vzgoji

Čas epidemije je tudi priložnost za izboljšanje, za menjavo vzorcev v medsebojnih odnosih, ki ne delujejo več. O čuječnosti ali budnosti v vzgoji smo se pogovarjali z dr. Evo Škobalj, gimnazijsko profesorico in avtorica več knjig na to temo, ki že dve desetletji aktivno proučuje vpliv čuječnosti v vzgoji in v vsakodnevnih odnosih.  

Nataša Ličen

svetovanjedružbaodnosiotrocimladivzgoja