O človekovih pravicah (Vsi bratje)

V Globinah ostajamo pri papeževi okrožnici Vsi bratje. Tokrat smo se lotili vprašanja človekovih pravic, ki se sistematično kršijo na vseh koncih sveta, po drugi strani pa se na ta dokument sklicujemo ob vsaki priložnosti. Kako pogledati na človekove pravice skozi oči svetovnega bratstva? Z nami je bil profesor cerkvenega prava dr. Andrej Saje.

Peter Merše: So ukradli vaše osebne podatke in jih objavili na spletu? Nič takega, Facebook in Google o vas vesta še mnogo, mnogo več

Prejšnji teden je bila na spletu objavljena datoteka Slovenia.txt, ki je vsebovala podatke o 110.177 slovenskih uporabnikih Facebooka. To je dobra desetina vseh slovenskih uporabnikov tega družbenega omrežja. Objavljeni so bili podatki, kot so datum rojstva, telefonska številka, e-naslov pa tudi nekateri drugi.

Podatki so bili s Facebooka ukradeni že leta 2019, ko je šlo za krajo podatkov dobre pol milijarde zemljanov. Objava seznama, na katerem se je znašel tudi Matej Tonin, ki je kot minister za obrambo varovana osebnost, je med Slovenci povzročila nemalo nelagodja. Če vas skrbi, ali so med ukradenimi podatki tudi vaši, lahko to preverite na tej spletni strani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Irena Orešnik: »Sir, čudež narave, naših rok in našega srca ...«

Za kmetijsko oddajo na velikonočni ponedeljek sem se »v Emavs« podal v hribe nad Horjulom, na obisk na eno najbolj znanih sirarskih kmetij v Sloveniji, ker sta svojo zgodbo uspešnih rejcev koz in kmečkih sirarjev ustvarila Irena in Dejan Orešnik z družino. Kaj Irena pravi o predvidenih spremembah Zakona o kmetijstvu in zakaj bo kandidirala za predsednico?

Aleksandra Pivec: Nestabilna vladna koalicija je v tem trenutku nekaj, kar Slovenija najmanj potrebuje

Dogajanje v politiki je precej pestro. Razbita poslanska skupina SMC, tudi DeSUS, vse skupaj je oslabilo vlado. Da gre za precej pestro politično dogajanje v minulem tednu, je v pogovoru za naš radio opozorila predsednica nedavno ustanovljene stranke Naša dežela Aleksandra Pivec. Rešitev vidi v sodelovanju tako ene kot druge politične strani, predčasne volitve pa po njenih besedah sil v državnem zboru ne bi bistveno spremenile.

Ljudmila Novak: Poskušajmo storiti vse, da pomagamo pri zaustavitvi pandemije

»Tudi v Sloveniji se nam spet obetajo nove zaostritve. Žal mi je, da je tako, pa vendarle iz naše strani poskušajmo narediti vse, da tudi pomagamo pri zaustavitvi pandemije,« je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Nove Slovenije Ljudmila Novak.

Kritična je bila glede počasnih dobav cepiv: »Vsi bi si želeli, da bi cepljenje potekalo hitreje. Žal se zatika pri dobavi cepiv. V Evropski uniji smo skušali narediti vse, da bi bili evropski državljani čim prej cepljeni. Žal pa farmacevtska industrija ne dohaja potreb, žal se tudi ne drži pogodb in zato poteka to cepljenje počasneje. Pa vendarle upamo, da bo vsaj do konca poletja večina prebivalstva precepljenega in da bomo potem lahko kolikor toliko vzpostavili normalno življenje.«

Glede gibanja po državah Evropske unije pa je Novakova pozdravila idejo o uvedbi digitalnega certifikata o cepljenju ali negativnem testu: »Menim, da je to zelo praktičen pripomoček in Evropski parlament se je tudi zavzel za to, da bi ga sprejeli po čim hitrejšem postopku, torej že do poletja. V njem bodo zabeleženi podatki o morebitnem cepljenju, o preboleli bolezni oziroma tudi o negativnem testu. Na ta način se ne bo treba vedno znova testirati, če smo bolezen že preboleli oziroma, če smo bili cepljeni. Seveda pa podatki morajo biti varovani in tudi uničeni takrat, ko to ne bo več potrebno. Certifikat bo pa omogočal, da bomo lažje, svobodno prehajali meje znotraj Evropske unije, dogovarjamo pa se tudi z drugimi državami izven unije.«

Rok Čakš: Med “bruseljskimi hlapci” in “bando tatov”

“Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna. Svojo svobodo in demokracijo smo si pred 30 leti izborili sami. Za vladavino prava in svobodo izražanja, za človekove pravice in temeljne svoboščine se nekateri borimo in plačujemo ceno že 35 let. O svobodi in demokraciji nam zato ne bodo pridigali z našim denarjem preplačani birokrati, ki so bili rojeni v blagostanje.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Evropski poslanec Franc Bogovič o aktualnih tematikah

Čeprav se zdi, da v času pandemije okoljske teme niso toliko v ospredju javnih razprav, je t. i. Green Deal ali Zeleni dogovor še vedno osnova aktualnih evropskih politik, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal poslanec Evropske ljudske stranke (ELS) v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. Opozoril je na pomen bio-ekonomije za razvoj podeželja in za prehod v bolj zeleno gospodarstvo.

Slovo škofa Piriha in stanje V Etiopiji

Pred dnevi smo se poslovili od škofa Metoda Piriha, ki jebil predan tudi misijonskemu poslanstvu. Slišali smo tudi o razmerah v ranjeni Etiopiji, odkoder se je oglasila misijonarka Polona Dominik.

Dr. Dejan Verčič o epidemiji, odzivanju javnosti in politični situaciji

S prof. dr. Dejanom Verčičem smo se pogovarjali o izzivih, ki jih je ta čas prinesel političnim strankam. Sam meni, da nas ne čakajo predčasne volitve, pričakuje pa predvolilna povezovanja. Kritičen je do opozicije, ki s svojimi ravnanji ne gleda v prihodnost in na dobro vseh nas.

Dr. Štuhec: V tem tednu bo jasno ali gremo na predčasne volitve

Po ustanovitvi nove stranke Aleksandre Pivec in pestrem dogajanju v vladni SMC smo poklicali moralnega teologa, sicer pa tudi podpredsednika zbora za Republiko dr. Ivana Štuheca, ki smo ga vprašali tudi, kaj bi lahko oslabilo aktualno vlado. Ocenil je, da bomo v tem tednu prišli do jasne ocene, ali gremo na predčasne volitve.

Rajko Podgoršek: Po sezoni interpelacij sledi sezona boja za politično sredino

Prestani interpelaciji proti ministroma Janezu Ciglerju Kralju ter Simoni Kustec na nek način označujeta (začasni) konec ofenzive levega političnega ozadja proti tretji Janševi vladi. Ob pripravi države na morebitni tretji epidemiološki val ter hkratno veliko pričakovanje cepilnega vala, ki naj bi rasel vse do poletja, sedanji trenutek ponuja možnost razmisleka o prihodnjem razvoju dogodkov. Obe, časovno sicer ne, toda medijsko presenetljivo hitro prestani interpelaciji nista imeli tistega ideološkega naboja, ki so ga tako koalicija KUL kot tudi njeni medijski podporniki napihovali v celotnem preteklem letu in zato ponujata več vprašanj kot odgovorov.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Mednarodni dan gozdov 2021: Bomo zmogli urediti obnovo z mladjem?

Generalna skupščina Združenih narodov je 21. marec pred devetimi leti razglasila za mednarodni dan gozdov. Letošnji se odvija pod geslom Obnova gozda: pot do okrevanja in dobrega počutja. Naš osrednji gost v oddaji, državni svetnik Branko Tomažič, pravi, da je problem objedanja gozdnega mladja, v nekaterih predelih naše domovine izjemno pereč in si pred njim žal mnogi zatiskajo oči.

Ivan Oražen (1869-1921)

Zdravnik Ivan Oražen je pred smrtjo vse svoje premoženje zapustil za ustanovitev in vzdrževanje Oražnovega doma, ki je namenjen za bivanje manj premožnih študentov medicine v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bil v vodstvu sokolske zveze, da je kot zdravnik sodeloval v balkanski ter prvi svetovni vojni in si prizadeval za slovenstvo. Pomembno vlogo je imel tudi pri ustanavljanju Medicinske fakultete.  

Janez Juhant: Upanje?

Verjamem, da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nam vsem, ne le nekaterim. To želim sebi in Vam, zato si prizadevajmo in se pogumno zavzemajmo za uresničitev pravičnih razmer med nami. Kristus in številni mučenci so v tej veri šli v smrt. So ljudje, »in njim je pripadal Rilke, ki vzamejo trpljenje nase, se podredijo usodi in se ne upirajo temu, da je pred njihovimi očmi krona, ki so jo drugi časi hranili za pesnike, v današnjem času postala trnova krona. Te pesnike občudujem, ljubim jih in želim biti njihov brat.« 

Romana Tomc o pestrem dogajanju v evropskem parlamentu in težavah pri dobavi cepiv

V programu Radia Ognjišče smo gostili evropsko poslanko iz vrste Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romano Tomc. Spregovorila je o temah zadnjega zasedanja, o zapletih pri dobavi cepiv pa tudi o prvem letu dela vlade pod vodstvom Janeza Janše. Nismo pa mogli mimo razprave o svobodi medijev v evropskem parlamentu.

Petra Juvančič o razvojni kapici

Vlada predlaga spremembo zakona o prispevkih za socialno varnost tako, da bi se najvišja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost določila pri 6000 evrov bruto. Po mnenju strateškega sveta bi tako postala Slovenija bolj zanimiva za vrhunske kadre. Delodajalske organizacije se s tem strinjajo in podpirajo uvedbo socialne oziroma razvojne kapice, kot jo raje imenujejo. Več o razlogih za to nam je povedala direktorica Združenja Manager Petra Juvančič.

Minister Logar o aktivni zunanji politiki Slovenije

Slovenija bo v drugi polovici leta predsedovala Svetu Evropske unije. Gre za zgodovinsko nalogo, ki jo je vlada pod vodstvom Janeza Janše enkrat že odlično izpeljala. O tem, katere so prednostne naloge pa tudi o drugih zunanjepolitičnih temah smo v Pogovoru o spregovorili z zunanjim ministrom dr. Anžetom Logarjem. Zanimalo nas bo tudi sodelovanje naše države s sosedami in tudi z velesilami kot so ZDA, Rusija in Kitajska.

Logar je v oddaji še dejal je bil prvi slovenski zunanji minister, ki je obiskal Hrvaško po letu 2012. Po letu 2007 je Slovenijo znova obiskal italijanski zunanji minister. Po 23. letih je Slovenijo znova obiskal ameriški državni sekretar. Slovenijo pa so so v enem letu obiskali zunanji ministri Nemčije, Francije in vseh sosednjih držav.

Gabriel Kavčič: Skrunitev in posilstvo kot orodje družbenega boja: kaj se dogaja v glavi takšnega človeka in kako odgovoriti

Na nekdanjem Marijinem trgu v Ljubljani se je te dni na steni lekarne znašel do nebeške Matere Marije žaljiv napis. Ampak bolj kot o »žaljivosti« in »vandalizmu« je pravzaprav treba govoriti o »skrunitvi«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Mag. Janez Kunc: Preskrba s teleti bi morala biti izziv prihodnjih ukrepov SKP

Vodja osemenjevalnega centra Preska, mag. Janez Kunc opozarja, da se uvoz telet za pitanje, ki jih pri nas primanjkuje, seli vedno bolj proti vzhodu. S tem pa se povečuje tudi tveganje prenosa najrazličnejših okužb. Zato bi preskrba s teleti morala biti eden važnejših izzivov prihodnjih slovenskih ukrepov SKP.

Dr. Boštjan M. Turk o Bodeči neži dr. Žigi Turku, napadih nanj in medijskem stampedu nad vlado

V začetku minulega tedna oziroma na mednarodni dan žena je odmevala novica, da je Bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo v preteklem letu prejel profesor dr. Žiga Turk. Ta je zapisal, da je nagrada nepoštena, nerazumna in nezaslužena, in sicer nepoštena, ker mu lažno pripisuje, da opravičuje oziroma relativizira posilstvo. V bran dr. Turku je stopil profesor in publicist dr. Boštjan Marko Turk, ki se je kritično odzval tudi na medijske napade, ki jih je deležna vlada Janeza Janše.

O politiki (Vsi bratje)

Vodilo političnega delovanja naj bo ljubezen, pravi papež Frančišek v svoji okrožnici Vsi bratje. V resnici gre še dlje, saj vpeljuje pojem nežnosti v politiki, in sicer kot pot, ki izhaja iz srca in seže do oči, ušes in rok. Kristjani nismo poklicani ne k “biti levičarji” in ne k “biti desničarji”, temveč k iskanju te poti. Tokrat smo v oddaji gostili duhovnika Milana Knepa. Video: 

Nejc Povirk: Mednarodni dan žena: ali ženske dandanes ogroža še kaj drugega kot “patriarhat”? (piše beli heteroseksualni moški)

Na današnji mednarodni dan žena se na Zahodu spominjamo stoletnega boja žensk za enakopravni položaj, za volilno pravico in za enake možnosti za uspeh na različnih kariernih poteh. Seveda je bil boj žensk vse prej kot enostaven, svoje mesto so si izborile v svetu, ki je imel zelo zakoreninjeno družbeno vlogo ženske, njene možnosti so bile bistveno omejene.

Dr. Aleš Maver o nerazumevanje EU

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami dr. Aleš Maver. Teme pogovora so bile: nesporazumi med EU in slovensko vlado, evropsko nerazumevanje naše medijske krajine, Koroške občinske volitve, izstop madžarskega Fidesza iz poslanske skupine evropske ljudkse stranke in Papežev obisk v Iraku.

Subvencijska kampanja in prenos plačilnih pravic

V sredo se je začela letošnja kampanja vnosa in elektronske oddaje vlog za ukrepe skupne kmetijske politike za tekoče leto. Kampanja bo v rednem roku trajala do 6. maja, jutri pa je zadnji dan za prenos plačilnih pravic. V oddaji je bil naš gost tudi mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat in Darinka Sebenik, urednica Glasa dežele.

Dr. Anton Jeglič

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

Ivan Štuhec: Rdeči kot purman

Vsi iz koalicije ustavnega loka in njihovi propagandisti so se v pustni torek zbudili rdeči kot purman. Za urbane bicikliste naj povem, da se je v kmečkem okolju uporabljala ta primerjava za nekoga, ki se je razjezil in mu je kri udarila v glavo. Tak je bil rdeč kot purman, ki se je hud in ves našopirjen zaganja v tarčo. Koalicija ustavnega loka se je šopirila od jeseni naprej a je zgrešila tarčo. Puščica je odfrčala mimo Janeza Janše, ker je Karel slabo meril ali pa preslabo napel lok. Ker tarča ni padla, so od jeze pordečeli …

Mozaik dneva dne 17. 2.

• Janez Poklukar na pristojnem odboru dobil podporo za zdravstvenega ministra, na plenarni seji bodo o njem glasovali v torek.
• Vlada na Brdu pravkar o razmerah glede epidemije, direktor NIJZ zaradi trendov zaskrbljen.
• Starost, še posebej čas po upokojitvi, je velik dejavnik tveganja za alkoholizem starejših, zato je pomembno govoriti o varovalnih dejavnikih.
• Vreme- jutri bodo nebo občasno prekrili oblaki, še nekoliko topleje bo kot danes.

Od nemoči k moči podeželja - tokrat na Gorenjskem!

Na Zvezi slovenske podeželske mladine bodo jutri pripravili že tretje srečanje z naslovom Nemoč podeželja. Tokrat bo namenjeno mladim na širšem območju gorenjske pravi Anja Mager.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o zadržanju zakona o investicijah v Slovensko vojsko, primeru Novič in argumentaciji na Ustavnem sodišču

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o vprašanju financiranja Slovenske vojske oziroma o njegovem odklonilnem ločenem mnenju glede tega vprašanja, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na konec postopa proti Milku Noviču.

Utrip dneva 10. 2.

• V bolnišnicah manj kot 900 covidnih bolnikov. Vlada bo razpravljala o morebitnem nadaljnjem sproščanju ukrepov.
• Časovni razkorak med pozitivnim hitrim testom na covid-19 in vnovičnim testiranjem s PCR testom bodo zmanjšali na en dan. Pri cepljenju zaposlenih v kritični infrastrukturi naj bi imeli prednost šolniki.
• Del opozicije v Državni zbor znova vložil konstruktivno nezaupnico.
• Na meji z Avstrijo kljub obveznemu testu ni bilo večjih težav, le nekaj zastojev.
• Opozicija obravnavo zakona o demografskem skladu obstruirala; Vatikan z novimi spodbudami za pomoč starejšim.
• Vreme: Ponoči se bo meja sneženja spuščala. Jutri se bo postopno jasnilo.
• Papež: Molimo lahko vedno, tudi na ulici, v pisarni in na avtobusu.
• Policijski sindikat Slovenije za čas pogajanj začasno ustavil stavkovne aktivnosti.
• Na Pokljuki se je s prvo tekmo začelo svetovno prvenstvo v biatlonu.

O ideologijah

V torkovi mesečni večerni oddaji smo se tokrat posvetili ideologijam. Papež v svoji zadnji okrožnici pravi, da resnično služenje ni nikoli ideološko, ker ne služi idejam, temveč ljudem. V kolikšni meri se zavedamo, da ideološki način življenja tudi danes oblikuje naše osebno in družbeno življenje? Kaj sploh je alternativa slehernemu sistemu idej, ki je izražen v raznih oblikah družbene zavesti? Z nami je bil moralni teolog dr. Roman Globokar. Povezava do video posnetka oddaje: https://fb.watch/3yJda9nneL/

Mag. Breda Hrovatin: Stanje na področju aviarne influence je ugodno ...

Stanje glede pojava ptičje gripe je trenutno ugodno, pravi mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin. Bolezen se po EU še pojavlja, pri nas pa zaenkrat ne beležijo novih primerov. Več v posnetku!

Dr. Ernest Petrič o nujnosti sodelovanja pri soočanju z epidemijo

Naš sogovornik je bil dr. Ernest Petrič. Govorili smo o epidemiji covida-19, posledicah, ki jih bomo čutili vsi, o etičnih vprašanjih, ki jih postavljajo izredne razmere … Tudi o kriznem odločanju, ki ga zahteva sedanji trenutek, o razklanosti v slovenski družbi, ki je zahtevala večji davek, kot bi bilo treba, pa tudi o nujnosti sodelovanja vseh predstavnikov politike, če želimo hitreje in manj prizadeti iziti iz tega …

Premier Janša ob prazniku nekaterim kulturnikom nalil čistega vina. Pozitivni odmevi na državno proslavo

“Kultura je spremljala slovenskega človeka skozi različna zgodovinska obdobja. Krepila in bodrila ga je v najtežjih časih, ga opogumljala v prelomnih odločitvah. To njeno poslanstvo je posebej na preizkušnji v času epidemije.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Na Madžarskem se afriška prašičja kuga širi proti zahodu

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin lovcem svetujejo: “Če imate doma prašiče, po lovu oziroma stiku z divjimi prašiči obleko in obutev zamenjajte, očistite in razkužite, prav tako si, preden pridete v stik z domačimi prašiči, temeljito umijte in razkužite roke…”

Utrip dneva

• Rozman: PCR test je zlati standard, ko se je treba odločiti o hospitalizaciji bolnika. Natančnost hitrih testov že v preteklosti od 70 do 80-odstotna.
• Štrukelj miri glede močnejših stranskih učinkov po drugem odmerku cepiva: To je odgovor imunskega sistema.
• Koalicija o burnem politične dogajanju popoldne na Brdu; opozicija stopnjuje pritisk z vlaganjem interpelacij.
• Kakšni vtisi so ob včerajšnjem posvečenju spremljali novega izmirskega nadškofa metropolita Martina Kmetca?
• Vsak deseti študent ali študentka naj bi se srečal s spolnim nasiljem v času študija; Univerza v Ljubljani že napovedala posodobitev pravilnikov pri prijavi tovrstnih deliktov.
• Izteka se rok za oddajo vloge za olajšavo za vzdrževane družinske člane.
• VREME: Popoldne in zvečer močni sunki jugozahodnega vetra.

Bosta slovenska zelenjava in krompir prišla do potrošnikov?

Slovenski pridelovalci zelenjave združeni v zadruge so trgovskim verigam že ponudili terminski plan s količinami zelenjave, ki bodo v letošnji sezoni na voljo. A predsednik zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič opozarja na zastoje pri prodaji zimske sezonske zelenjave, trenutno največja težava pa je skoraj popolno zatišje pri odkupu slovenskega krompirja.

Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Alenka Puhar: Amazing grace – res, neverjetno, osupljivo

Inavguracija novega ameriškega predsednika je mnogim dala misliti in marsikoga je spravila tudi v zadrego. V mislih imam slovesnost in predvsem to, da vsebuje toliko verskih elementov. Mi kratko malo nismo navajeni, da bi v slovesnosti, ki je državna par excellence, nastopali duhovniki – celo več duhovnikov – da bi bil v uradnih govorih tolikokrat omenjen Bog, njegova volja in pomoč, da bi se toliko citiralo sveto pismo … Da bi nas prevzela prelepa Amazing grace …

Danes nam je svoje razmišljanje predstavila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Le še do nedelje je mogoča oddaja vloge enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij

V okvir šestega protikoronskega svežnja zakonodaje po 58. členu spada tudi enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij, ki so starejši od 65 let in so brez dohodkov oziroma njihovi mesečni dohodki niso višji od 591,20 eura. Čas za oddajo vloge se izteče v nedeljo 31. januarja.

Kmetje pavšalisti: Izteka se čas za poročanje

Vsi kmetje in drugi imetniki dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila, morajo do 31. januarja vsako leto pristojnemu davčnemu uradu oddati obračun za minulo leto. 

Urejanje podatkov v registru kmetijskih gospodarstev je spet mogoče

V skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije novega koronavirusa je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano med 11. in 24. januarjem po uradni dolžnosti posodobilo grafične enote rabe kmetijskih gospodarstev. Že v naslednjih dneh bodo kmetje lahko preko spleta pregledali dejansko stanje, pravi državni sekretar mag. Miran Mihelič in tudi uredili popravke na UE.

Dr. Jože Dežman aktualni pogovor

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost dr. Jože Dežman novoimenovani direktor Muzeja Novejše zgodovine Slovenije. V aktualnem pogovoru smo se dotaknili menjav v javnih zavodih, ki so sprožile val nezadovoljstva predvsem levice. Prav tako smo govorili o poskusih prisvojitve osamosvojitvenih zaslug s strani kontinuitetnih sil in o tem zakaj potrebujemo Muzej osamosvojitve.

Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

Mozaik dneva dne 20. 1.

• Trump še zadnjič kot predsednik ZDA zapustil Belo hišo; Biden pred prisego: V Ameriki je nov dan.
• V Evropski uniji lani v osmih mesecih približno 300 tisoč presežnih smrti.
• Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo.
• Šport: Gajser pričakovano motošportnik leta 2020.
• Vreme: Začasno se končuje obdobje hladnega vremena, prihaja močan veter.

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Plačilni promet lahjko traja. Zakaj je v nekaterih primerih prišlo do zavrnitve vlog?

Pri plačilu davčnih in drugih nedavčnih obveznosti je potrebno biti pozoren na datum plačila, natančneje na trenutek izvedbe plačila. Po Zakonu o davčnem postopku se šteje, da je davek plačan, na dan, ko izvajalec plačilnega prometa izvrši nalog za plačilo davka, oziroma na dan plačila davka, če se davek plača v gotovini ali z brezgotovinskim plačilom pri upravnem ali drugem državnem organu. Načeloma velja, da se vseh težav rešimo, če davčne obveznosti poravnamo vsaj en delovni dan pred oddajo vloge. Vpogled v knjigovodsko stanje pri finančni upravi je mogoč prek sistema Edavki, informacijo pa lahko dobite tudi prek telefona.

Laž ima kratke noge

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.

Andrej Jereb: Zanimivo bo videti, kateri lobijo stojijo v ozadju

Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?