Naš pogled

VEČ ...|20. 5. 2025
Odpočij si tam gori

Jure Sešek je pogledal v misijone, se misijonarjem zahvalil za vse zglede, ki smo jih deležni tudi mi, ki njihovo delo občudujemo od daleč. Slišali smo radijsko slovo od misijonarja Danila Lisjaka, s katerim smo veliko sodelovali, pred tedni pa je v njegovi Ugandi sklenil svojo življenjsko pot.

Odpočij si tam gori

Jure Sešek je pogledal v misijone, se misijonarjem zahvalil za vse zglede, ki smo jih deležni tudi mi, ki njihovo delo občudujemo od daleč. Slišali smo radijsko slovo od misijonarja Danila Lisjaka, s katerim smo veliko sodelovali, pred tedni pa je v njegovi Ugandi sklenil svojo življenjsko pot.

komentarmisijonidanilo lisjak

Naš pogled

Odpočij si tam gori

Jure Sešek je pogledal v misijone, se misijonarjem zahvalil za vse zglede, ki smo jih deležni tudi mi, ki njihovo delo občudujemo od daleč. Slišali smo radijsko slovo od misijonarja Danila Lisjaka, s katerim smo veliko sodelovali, pred tedni pa je v njegovi Ugandi sklenil svojo življenjsko pot.

VEČ ...|20. 5. 2025
Odpočij si tam gori

Jure Sešek je pogledal v misijone, se misijonarjem zahvalil za vse zglede, ki smo jih deležni tudi mi, ki njihovo delo občudujemo od daleč. Slišali smo radijsko slovo od misijonarja Danila Lisjaka, s katerim smo veliko sodelovali, pred tedni pa je v njegovi Ugandi sklenil svojo življenjsko pot.

Radio Ognjišče

komentarmisijonidanilo lisjak

Pojdite in učite

VEČ ...|4. 5. 2025
Afriski sobratje v slovo misijonarju Danilu Lisjaku

Afriski sobratje v slovo misijonarju Danilu Lisjaku

duhovnostmisijonDanilo Lisjak

Pojdite in učite

Afriski sobratje v slovo misijonarju Danilu Lisjaku
VEČ ...|4. 5. 2025
Afriski sobratje v slovo misijonarju Danilu Lisjaku

Jure Sešek

duhovnostmisijonDanilo Lisjak

Pojdite in učite

VEČ ...|14. 5. 2023
Pismi iz Ugande in z Madagaskarja

Danilo Lisjak se je oglasil iz Ugande in poročal o gradnji nove cerkve, Janez Krmelj pa z Madagaskarja o nezgodi in novih šolskih poslopjih.

Pismi iz Ugande in z Madagaskarja

Danilo Lisjak se je oglasil iz Ugande in poročal o gradnji nove cerkve, Janez Krmelj pa z Madagaskarja o nezgodi in novih šolskih poslopjih.

duhovnostmisijon. madagaskaruganfadanilo Lisjakjanez Krmelj

Pojdite in učite

Pismi iz Ugande in z Madagaskarja

Danilo Lisjak se je oglasil iz Ugande in poročal o gradnji nove cerkve, Janez Krmelj pa z Madagaskarja o nezgodi in novih šolskih poslopjih.

VEČ ...|14. 5. 2023
Pismi iz Ugande in z Madagaskarja

Danilo Lisjak se je oglasil iz Ugande in poročal o gradnji nove cerkve, Janez Krmelj pa z Madagaskarja o nezgodi in novih šolskih poslopjih.

Jure Sešek

duhovnostmisijon. madagaskaruganfadanilo Lisjakjanez Krmelj

Pojdite in učite

VEČ ...|9. 1. 2022
Pisma misijonarjev iz Ugande, Ukrajine, Ruande in z Madagaskarja

Slišali ste pisma misijonarjev iz Ugande, Ruande, Ukrajine in z Madagaskarja. O gradnji, selitvi, uspeli akciji, pa tudi o krutem napadu na avguštinko s. Vedrano na novem misijonu na vzhodu Ugande.

Pisma misijonarjev iz Ugande, Ukrajine, Ruande in z Madagaskarja

Slišali ste pisma misijonarjev iz Ugande, Ruande, Ukrajine in z Madagaskarja. O gradnji, selitvi, uspeli akciji, pa tudi o krutem napadu na avguštinko s. Vedrano na novem misijonu na vzhodu Ugande.

duhovnostmisijons vedranaugandas bogdana kavčičjanez mesecdanilo lisjak

Pojdite in učite

Pisma misijonarjev iz Ugande, Ukrajine, Ruande in z Madagaskarja

Slišali ste pisma misijonarjev iz Ugande, Ruande, Ukrajine in z Madagaskarja. O gradnji, selitvi, uspeli akciji, pa tudi o krutem napadu na avguštinko s. Vedrano na novem misijonu na vzhodu Ugande.

VEČ ...|9. 1. 2022
Pisma misijonarjev iz Ugande, Ukrajine, Ruande in z Madagaskarja

Slišali ste pisma misijonarjev iz Ugande, Ruande, Ukrajine in z Madagaskarja. O gradnji, selitvi, uspeli akciji, pa tudi o krutem napadu na avguštinko s. Vedrano na novem misijonu na vzhodu Ugande.

Jure Sešek

duhovnostmisijons vedranaugandas bogdana kavčičjanez mesecdanilo lisjak

Pojdite in učite

VEČ ...|19. 7. 2020
Misijonar Danilo Lisjak o mladih in zakramentih na misijonu Atede

Misijonar Danilo Lisjak nam je povedal kakšno veselje so mladi na misijonu in kaj jim pomeni zakrament prvega svetega obhajila. Besedi z misijona Atéde v Ugandi smo dodali še vabilo k darovanju čez teden dni, ko bo Krištofova nedelja.

Misijonar Danilo Lisjak o mladih in zakramentih na misijonu Atede

Misijonar Danilo Lisjak nam je povedal kakšno veselje so mladi na misijonu in kaj jim pomeni zakrament prvega svetega obhajila. Besedi z misijona Atéde v Ugandi smo dodali še vabilo k darovanju čez teden dni, ko bo Krištofova nedelja.

otrocidružbaduhovnostmisijoniDanilo LisjakUgandamisijon Atede

Pojdite in učite

Misijonar Danilo Lisjak o mladih in zakramentih na misijonu Atede
Misijonar Danilo Lisjak nam je povedal kakšno veselje so mladi na misijonu in kaj jim pomeni zakrament prvega svetega obhajila. Besedi z misijona Atéde v Ugandi smo dodali še vabilo k darovanju čez teden dni, ko bo Krištofova nedelja.
VEČ ...|19. 7. 2020
Misijonar Danilo Lisjak o mladih in zakramentih na misijonu Atede
Misijonar Danilo Lisjak nam je povedal kakšno veselje so mladi na misijonu in kaj jim pomeni zakrament prvega svetega obhajila. Besedi z misijona Atéde v Ugandi smo dodali še vabilo k darovanju čez teden dni, ko bo Krištofova nedelja.

Jure Sešek

otrocidružbaduhovnostmisijoniDanilo LisjakUgandamisijon Atede

Pojdite in učite

VEČ ...|21. 6. 2020
Razmišljanje Pavleta Novaka in pismi iz Ugande in Ruande

Lazarist Pavle Novak je urednik Misijonskih obzorij. V uvodniku v junijsko številko je razmišljal o pandemiji, akciji MIVA in poslanstvu današnjih misijonarjev. S. Bogdana Kavčič se je s pismom oglasila iz Runda in pogledala še v Burundi, misijonar Danilo Lisjak pa je pisal iz Ugande.

Razmišljanje Pavleta Novaka in pismi iz Ugande in Ruande

Lazarist Pavle Novak je urednik Misijonskih obzorij. V uvodniku v junijsko številko je razmišljal o pandemiji, akciji MIVA in poslanstvu današnjih misijonarjev. S. Bogdana Kavčič se je s pismom oglasila iz Runda in pogledala še v Burundi, misijonar Danilo Lisjak pa je pisal iz Ugande.

družbaduhovnostmisijoniMisijonska obzorjaPavle Novaks. Bogdana KavčičDanilo LisjakUgandaBurundi

Pojdite in učite

Razmišljanje Pavleta Novaka in pismi iz Ugande in Ruande
Lazarist Pavle Novak je urednik Misijonskih obzorij. V uvodniku v junijsko številko je razmišljal o pandemiji, akciji MIVA in poslanstvu današnjih misijonarjev. S. Bogdana Kavčič se je s pismom oglasila iz Runda in pogledala še v Burundi, misijonar Danilo Lisjak pa je pisal iz Ugande.
VEČ ...|21. 6. 2020
Razmišljanje Pavleta Novaka in pismi iz Ugande in Ruande
Lazarist Pavle Novak je urednik Misijonskih obzorij. V uvodniku v junijsko številko je razmišljal o pandemiji, akciji MIVA in poslanstvu današnjih misijonarjev. S. Bogdana Kavčič se je s pismom oglasila iz Runda in pogledala še v Burundi, misijonar Danilo Lisjak pa je pisal iz Ugande.

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijoniMisijonska obzorjaPavle Novaks. Bogdana KavčičDanilo LisjakUgandaBurundi

Pojdite in učite

VEČ ...|8. 12. 2019
Pogovor z dr. Jožetom Marketzem

V naši misijonski oddaji smo se tokrat spomnili pogovora v Ugandi. Med avstrijsko ekipo, ki je pred meseci obiskala misijon Danila Lisjaka, je bil namreč tudi pred dnevi imenovani krški škof dr. Jože Marketz. Prisluhnite njegovim pogledom na misijone, migracije in delo slovenskih misijonarjev. Pogovor, ki je z imenovanjem dobil drugačno odmevnost ...

Pogovor z dr. Jožetom Marketzem

V naši misijonski oddaji smo se tokrat spomnili pogovora v Ugandi. Med avstrijsko ekipo, ki je pred meseci obiskala misijon Danila Lisjaka, je bil namreč tudi pred dnevi imenovani krški škof dr. Jože Marketz. Prisluhnite njegovim pogledom na misijone, migracije in delo slovenskih misijonarjev. Pogovor, ki je z imenovanjem dobil drugačno odmevnost ...

družbaduhovnostmisijoniJože MarketzDanilo LisjakUgandamigracijebegunci

Pojdite in učite

Pogovor z dr. Jožetom Marketzem
V naši misijonski oddaji smo se tokrat spomnili pogovora v Ugandi. Med avstrijsko ekipo, ki je pred meseci obiskala misijon Danila Lisjaka, je bil namreč tudi pred dnevi imenovani krški škof dr. Jože Marketz. Prisluhnite njegovim pogledom na misijone, migracije in delo slovenskih misijonarjev. Pogovor, ki je z imenovanjem dobil drugačno odmevnost ...
VEČ ...|8. 12. 2019
Pogovor z dr. Jožetom Marketzem
V naši misijonski oddaji smo se tokrat spomnili pogovora v Ugandi. Med avstrijsko ekipo, ki je pred meseci obiskala misijon Danila Lisjaka, je bil namreč tudi pred dnevi imenovani krški škof dr. Jože Marketz. Prisluhnite njegovim pogledom na misijone, migracije in delo slovenskih misijonarjev. Pogovor, ki je z imenovanjem dobil drugačno odmevnost ...

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijoniJože MarketzDanilo LisjakUgandamigracijebegunci

Sobotna iskrica

VEČ ...|19. 10. 2019
Misijonar na obisku

Sobotna iskrica je tokrat prinesla predvsem zahvalo misijonarja. Pred Misijonsko nedeljo nas je obiskal Danilo Lisjak, s katerim smo bili povezani v letošnji Pustni Sobotni iskrici. Povedal nam je kako je z deli na misijonu, kako daleč je gradnja zdravstvenega centra za matere in otroke, ki bo lahko zrasel prav zaradi vaše dobrote, dragi poslušalci.

Misijonar na obisku

Sobotna iskrica je tokrat prinesla predvsem zahvalo misijonarja. Pred Misijonsko nedeljo nas je obiskal Danilo Lisjak, s katerim smo bili povezani v letošnji Pustni Sobotni iskrici. Povedal nam je kako je z deli na misijonu, kako daleč je gradnja zdravstvenega centra za matere in otroke, ki bo lahko zrasel prav zaradi vaše dobrote, dragi poslušalci.

otrocimladidružbapogovormisijonimisijonska nedeljaDanilo LisjakUgandaPustna Sobotna iskrica

Sobotna iskrica

Misijonar na obisku
Sobotna iskrica je tokrat prinesla predvsem zahvalo misijonarja. Pred Misijonsko nedeljo nas je obiskal Danilo Lisjak, s katerim smo bili povezani v letošnji Pustni Sobotni iskrici. Povedal nam je kako je z deli na misijonu, kako daleč je gradnja zdravstvenega centra za matere in otroke, ki bo lahko zrasel prav zaradi vaše dobrote, dragi poslušalci.
VEČ ...|19. 10. 2019
Misijonar na obisku
Sobotna iskrica je tokrat prinesla predvsem zahvalo misijonarja. Pred Misijonsko nedeljo nas je obiskal Danilo Lisjak, s katerim smo bili povezani v letošnji Pustni Sobotni iskrici. Povedal nam je kako je z deli na misijonu, kako daleč je gradnja zdravstvenega centra za matere in otroke, ki bo lahko zrasel prav zaradi vaše dobrote, dragi poslušalci.

Jure Sešek

otrocimladidružbapogovormisijonimisijonska nedeljaDanilo LisjakUgandaPustna Sobotna iskrica

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|16. 5. 2025
Habemus papam

Marjana Debevec, novinarka na Radiu Ognjišče, o izvolitvi Papeža Leona XIV. 

Habemus papam

Marjana Debevec, novinarka na Radiu Ognjišče, o izvolitvi Papeža Leona XIV. 

Radio Ognjišče

komentar

Naš pogled

VEČ ...|20. 5. 2025
Odpočij si tam gori

Jure Sešek je pogledal v misijone, se misijonarjem zahvalil za vse zglede, ki smo jih deležni tudi mi, ki njihovo delo občudujemo od daleč. Slišali smo radijsko slovo od misijonarja Danila Lisjaka, s katerim smo veliko sodelovali, pred tedni pa je v njegovi Ugandi sklenil svojo življenjsko pot.

Odpočij si tam gori

Jure Sešek je pogledal v misijone, se misijonarjem zahvalil za vse zglede, ki smo jih deležni tudi mi, ki njihovo delo občudujemo od daleč. Slišali smo radijsko slovo od misijonarja Danila Lisjaka, s katerim smo veliko sodelovali, pred tedni pa je v njegovi Ugandi sklenil svojo življenjsko pot.

Radio Ognjišče

komentarmisijonidanilo lisjak

Sol in luč

VEČ ...|20. 5. 2025
dr. Gordon Neufeld in dr. Gabor Maté: Otroci nas potrebujejo

Predstavili smo knjigo z naslovom Otroci nas potrebujejo v kateri avtorja v prostor starševstva in vzgoje vnašata številne nove teme ter opozarjata, kako nehote in nevede izgubljamo svoje otroke, še preden so dovolj zreli, da bi jih lahko izpustili izpod svojega okrilja. Zavedata se, da je starševstvo danes polno izzivov, da staršem pogosto zmanjkuje moči in da se soočajo s številnimi pritiski sodobnega časa. Knjiga je izšla pri založbi Primus.

dr. Gordon Neufeld in dr. Gabor Maté: Otroci nas potrebujejo

Predstavili smo knjigo z naslovom Otroci nas potrebujejo v kateri avtorja v prostor starševstva in vzgoje vnašata številne nove teme ter opozarjata, kako nehote in nevede izgubljamo svoje otroke, še preden so dovolj zreli, da bi jih lahko izpustili izpod svojega okrilja. Zavedata se, da je starševstvo danes polno izzivov, da staršem pogosto zmanjkuje moči in da se soočajo s številnimi pritiski sodobnega časa. Knjiga je izšla pri založbi Primus.

Tadej Sadar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 5. 2025
Žegnanje v Slovenski hiši

Ob prazniku Marije Pomagaj bo slovesno tudi v Buenos Airesu v Argentini, saj je cerkev v Slovenski hiši v središču mesta posvečena njej. Tako bo v soboto zvečer mladinska sveta maša, nato pa predstavitev delovanja misijonske skupine. Dan kasneje pa bo žegnanje. S sveto mašo se bodo zahvalili Mariji Pomagaj za življenje in vero ob 80-letnici begunstva. Slednjega so se spomnili že ob nedavnem tradicionalnem romanju rojakov k Materi Božji v Lujan. Zaslužni nadškof msgr. Andrej Stanovnik je v pridigi izpostavil, da nas obletnica spominja, kako so predniki s pomočjo vere premagali težke čase in postavili temelje za močan razvoj vere in kulture v novi domovini. Nadškof je poudaril, da nas zgodovina opominja na grozote vojne, a nas hkrati spodbuja, da odpustimo, zdravimo rane in gradimo prihodnost v miru in ljubezni. Kot romarji upanja želimo zaupati v Boga in imeti odprta srca za novo življenje, tako kot so to počeli predniki, ki so kljub globokim ranam ostali zvesti svoji veri. Danes častimo zaklad, ki so nam ga zapustili – zaklad vere, ljubezni in medsebojnega sodelovanja, ki povezuje slovensko in argentinsko kulturo, je še dejal nadškof Stanovnik

Žegnanje v Slovenski hiši

Ob prazniku Marije Pomagaj bo slovesno tudi v Buenos Airesu v Argentini, saj je cerkev v Slovenski hiši v središču mesta posvečena njej. Tako bo v soboto zvečer mladinska sveta maša, nato pa predstavitev delovanja misijonske skupine. Dan kasneje pa bo žegnanje. S sveto mašo se bodo zahvalili Mariji Pomagaj za življenje in vero ob 80-letnici begunstva. Slednjega so se spomnili že ob nedavnem tradicionalnem romanju rojakov k Materi Božji v Lujan. Zaslužni nadškof msgr. Andrej Stanovnik je v pridigi izpostavil, da nas obletnica spominja, kako so predniki s pomočjo vere premagali težke čase in postavili temelje za močan razvoj vere in kulture v novi domovini. Nadškof je poudaril, da nas zgodovina opominja na grozote vojne, a nas hkrati spodbuja, da odpustimo, zdravimo rane in gradimo prihodnost v miru in ljubezni. Kot romarji upanja želimo zaupati v Boga in imeti odprta srca za novo življenje, tako kot so to počeli predniki, ki so kljub globokim ranam ostali zvesti svoji veri. Danes častimo zaklad, ki so nam ga zapustili – zaklad vere, ljubezni in medsebojnega sodelovanja, ki povezuje slovensko in argentinsko kulturo, je še dejal nadškof Stanovnik

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Za življenje

VEČ ...|17. 5. 2025
Stiske otrok

Kako naj ob stiskah otrok starši in zlasti mame poskrbijo tudi zase. O tem je govorila Nada Zupančič.

Stiske otrok

Kako naj ob stiskah otrok starši in zlasti mame poskrbijo tudi zase. O tem je govorila Nada Zupančič.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Via positiva

VEČ ...|22. 5. 2025
Zlata Zavašnik: Obleka nas ne naredi, vpliva pa na naše počutje

K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa. 

Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja. 

       Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo. 

»Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«

»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.«

     Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre. 

»Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.« 

»Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.« 

»Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«

Zlata Zavašnik: Obleka nas ne naredi, vpliva pa na naše počutje

K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa. 

Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja. 

       Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo. 

»Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«

»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.«

     Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre. 

»Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.« 

»Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.« 

»Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«

Nataša Ličen

družbapogovor poslovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 5. 2025
Festival solzic

Spoznajte Festival solzíc. Snovalka in vodja tradicionalnega festivala Renata Picej nam je povedala, kako bodo v Kotljah, Železni Kapli in na Jezerskem izpeljali poklon Prežihovemu Vorancu, pa tudi kulturni in naravni dediščini Koroške.

Festival solzic

Spoznajte Festival solzíc. Snovalka in vodja tradicionalnega festivala Renata Picej nam je povedala, kako bodo v Kotljah, Železni Kapli in na Jezerskem izpeljali poklon Prežihovemu Vorancu, pa tudi kulturni in naravni dediščini Koroške.

Jure Sešek

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmkotlježelezna kaplajezerskofestival solzicrenata picej

Komentar Družina

VEČ ...|22. 5. 2025
Bogomir Štefanič: Grof ima še kako prav

Ob obletnici konca druge svetovne vojne so se zvrstile številne pietetne slovesnosti, ki so izžarevale neuničljivo moč spomina, ukoreninjenega v resnici in sočutju.


 

Bogomir Štefanič: Grof ima še kako prav

Ob obletnici konca druge svetovne vojne so se zvrstile številne pietetne slovesnosti, ki so izžarevale neuničljivo moč spomina, ukoreninjenega v resnici in sočutju.


 

Bogomir Štefanič

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|22. 5. 2025
Spominjamo se dne 22. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 22. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče