Duhovna misel

VEČ ...|28. 1. 2021
Naj svéti

Zdaj, ko je bilo malo pobeljeno okoli nas, se je zdelo, da je tudi dan malo daljši. Se je pa te dni zgodila

Naj svéti

Zdaj, ko je bilo malo pobeljeno okoli nas, se je zdelo, da je tudi dan malo daljši. Se je pa te dni zgodila

duhovnost

Duhovna misel

Naj svéti

Zdaj, ko je bilo malo pobeljeno okoli nas, se je zdelo, da je tudi dan malo daljši. Se je pa te dni zgodila

VEČ ...|28. 1. 2021
Naj svéti

Zdaj, ko je bilo malo pobeljeno okoli nas, se je zdelo, da je tudi dan malo daljši. Se je pa te dni zgodila

Simon Potnik

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|27. 1. 2021
Pogovor z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem

Minister je odgovoril na očitke iz vložene interpelacije, orisal trenutne razmere v domovih za starejše, pojasnil ključne ukrepe iz protikoronskih paketov, spremembe pokojninske zakonodaje ter spregovoril o nadaljnjih izzivih na področju skrbi za starejše in socialnih transferjev. 

Pogovor z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem

Minister je odgovoril na očitke iz vložene interpelacije, orisal trenutne razmere v domovih za starejše, pojasnil ključne ukrepe iz protikoronskih paketov, spremembe pokojninske zakonodaje ter spregovoril o nadaljnjih izzivih na področju skrbi za starejše in socialnih transferjev. 

koronavirusCigler Kraljpokojninastarejši

Pogovor o

Pogovor z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem

Minister je odgovoril na očitke iz vložene interpelacije, orisal trenutne razmere v domovih za starejše, pojasnil ključne ukrepe iz protikoronskih paketov, spremembe pokojninske zakonodaje ter spregovoril o nadaljnjih izzivih na področju skrbi za starejše in socialnih transferjev. 

VEČ ...|27. 1. 2021
Pogovor z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem

Minister je odgovoril na očitke iz vložene interpelacije, orisal trenutne razmere v domovih za starejše, pojasnil ključne ukrepe iz protikoronskih paketov, spremembe pokojninske zakonodaje ter spregovoril o nadaljnjih izzivih na področju skrbi za starejše in socialnih transferjev. 

Petra Stopar

koronavirusCigler Kraljpokojninastarejši

S svetnikom na ti

VEČ ...|26. 1. 2021
Sv. Timotej in Tit

Glede na vezi, ki so spletla med vama in svetim Pavlom, glede na delo, ki sta ga …

Sv. Timotej in Tit

Glede na vezi, ki so spletla med vama in svetim Pavlom, glede na delo, ki sta ga …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Timotej in Tit

Glede na vezi, ki so spletla med vama in svetim Pavlom, glede na delo, ki sta ga …

VEČ ...|26. 1. 2021
Sv. Timotej in Tit

Glede na vezi, ki so spletla med vama in svetim Pavlom, glede na delo, ki sta ga …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 1. 2021
Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

koronaviruspogovorzdravstvo

Informativni prispevki

Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

VEČ ...|26. 1. 2021
Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Alen Salihović

koronaviruspogovorzdravstvo

O klasiki drugače

VEČ ...|24. 1. 2021
Božične pesmi in Oktet Suha

V oddaji O klasiki drugače še vedno odmevajo božične pesmi. Med njimi je tudi ena najbolj znanih, Raduj, človek moj. V drugem delu pa se je razlegala lepa koroška pesem. V oddaji je bil Oktet Suha, ki je jeseni leta 2016 praznoval 35 let delovanja. Oktet predstavlja enega od stebrov slovenske pesmi na Avstrijskem Koroškem. Pevci pravijo: Slovenska pesem je najlepši dokaz, da je slovenščina dejanska obogatitev kulture v Avstriji. Petje združuje in podira predsodke do drugače govorečih. 

Božične pesmi in Oktet Suha

V oddaji O klasiki drugače še vedno odmevajo božične pesmi. Med njimi je tudi ena najbolj znanih, Raduj, človek moj. V drugem delu pa se je razlegala lepa koroška pesem. V oddaji je bil Oktet Suha, ki je jeseni leta 2016 praznoval 35 let delovanja. Oktet predstavlja enega od stebrov slovenske pesmi na Avstrijskem Koroškem. Pevci pravijo: Slovenska pesem je najlepši dokaz, da je slovenščina dejanska obogatitev kulture v Avstriji. Petje združuje in podira predsodke do drugače govorečih. 

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Božične pesmi in Oktet Suha

V oddaji O klasiki drugače še vedno odmevajo božične pesmi. Med njimi je tudi ena najbolj znanih, Raduj, človek moj. V drugem delu pa se je razlegala lepa koroška pesem. V oddaji je bil Oktet Suha, ki je jeseni leta 2016 praznoval 35 let delovanja. Oktet predstavlja enega od stebrov slovenske pesmi na Avstrijskem Koroškem. Pevci pravijo: Slovenska pesem je najlepši dokaz, da je slovenščina dejanska obogatitev kulture v Avstriji. Petje združuje in podira predsodke do drugače govorečih. 

VEČ ...|24. 1. 2021
Božične pesmi in Oktet Suha

V oddaji O klasiki drugače še vedno odmevajo božične pesmi. Med njimi je tudi ena najbolj znanih, Raduj, človek moj. V drugem delu pa se je razlegala lepa koroška pesem. V oddaji je bil Oktet Suha, ki je jeseni leta 2016 praznoval 35 let delovanja. Oktet predstavlja enega od stebrov slovenske pesmi na Avstrijskem Koroškem. Pevci pravijo: Slovenska pesem je najlepši dokaz, da je slovenščina dejanska obogatitev kulture v Avstriji. Petje združuje in podira predsodke do drugače govorečih. 

Tadej Sadardr. Tadej JakopičJure Sešek

duhovnostglasbakultura

Sveta maša

VEČ ...|23. 1. 2021
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru dne 23. 1.

Maševal je Ervin Mozetič. Pri posnetih pesmih so sodelovali: Andreja Škerjanec, Vida Vuga, Ciril Bajt in Ervin Mozetič.

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru dne 23. 1.

Maševal je Ervin Mozetič. Pri posnetih pesmih so sodelovali: Andreja Škerjanec, Vida Vuga, Ciril Bajt in Ervin Mozetič.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru dne 23. 1.

Maševal je Ervin Mozetič. Pri posnetih pesmih so sodelovali: Andreja Škerjanec, Vida Vuga, Ciril Bajt in Ervin Mozetič.

VEČ ...|23. 1. 2021
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru dne 23. 1.

Maševal je Ervin Mozetič. Pri posnetih pesmih so sodelovali: Andreja Škerjanec, Vida Vuga, Ciril Bajt in Ervin Mozetič.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativne oddaje

VEČ ...|22. 1. 2021
Mozaik dneva dne 22. 1.

  • Krek: Od sredine februarja začetek cepljenja v širšem obsegu.
  • Učitelji, ki se ne bodo testirali, pouka v živo ne bodo mogli izvajati.
  • Vložena interpelacija zoper ministra za delo po besedah Janše dokazuje, da v strankah KUL-a ne verjamejo v svojo nezaupnico.
  • Pred godom sv. Frančiška Saleškega smo se pogovarjali z direktorji in uredniki katoliškega tiska.
  • Vreme: Oblačno s pogostimi padavinami.

Mozaik dneva dne 22. 1.

  • Krek: Od sredine februarja začetek cepljenja v širšem obsegu.
  • Učitelji, ki se ne bodo testirali, pouka v živo ne bodo mogli izvajati.
  • Vložena interpelacija zoper ministra za delo po besedah Janše dokazuje, da v strankah KUL-a ne verjamejo v svojo nezaupnico.
  • Pred godom sv. Frančiška Saleškega smo se pogovarjali z direktorji in uredniki katoliškega tiska.
  • Vreme: Oblačno s pogostimi padavinami.

info

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 22. 1.
  • Krek: Od sredine februarja začetek cepljenja v širšem obsegu.
  • Učitelji, ki se ne bodo testirali, pouka v živo ne bodo mogli izvajati.
  • Vložena interpelacija zoper ministra za delo po besedah Janše dokazuje, da v strankah KUL-a ne verjamejo v svojo nezaupnico.
  • Pred godom sv. Frančiška Saleškega smo se pogovarjali z direktorji in uredniki katoliškega tiska.
  • Vreme: Oblačno s pogostimi padavinami.
VEČ ...|22. 1. 2021
Mozaik dneva dne 22. 1.
  • Krek: Od sredine februarja začetek cepljenja v širšem obsegu.
  • Učitelji, ki se ne bodo testirali, pouka v živo ne bodo mogli izvajati.
  • Vložena interpelacija zoper ministra za delo po besedah Janše dokazuje, da v strankah KUL-a ne verjamejo v svojo nezaupnico.
  • Pred godom sv. Frančiška Saleškega smo se pogovarjali z direktorji in uredniki katoliškega tiska.
  • Vreme: Oblačno s pogostimi padavinami.

Radio Ognjišče

info

Informativne oddaje

VEČ ...|21. 1. 2021
Utrip dneva dne 21. 1.

  • Novi predsednik Biden začel z delom; na začetku spremenil nekatere politike Trumpa
  • V soboto v devetih statističnih regijah odprtje smučišč, a le ob predložitvi negativnega testa; dodatno se s ponedeljkom odpira še nekaj dejavnosti.
  • Vračanje v vzgojno izobraževalne zavode: Učitelji in vzgojitelji bodo morali maske nositi ves čas, otroci zunaj učilnic.
  • Conte po zaupnici v senatu išče dodatno podporo v parlamentu.
  • Humanitarne organizacije: največji izziv za nas pride šele po krizi.
  • Vreme: Danes bo na zahodu rahlo deževalo, jutri se bodo padavine okrepile in širile proti vzhodu.
  • V NADALJEVANJU…
  • Slovenska karitas zagotovila sredstva še za 10 zabojnikov za prizadete v potresu na Hrvaškem
  • Največji sejem izobraževanja in poklicev, Informativa zaradi epidemije letos preko spleta.
  • Šport: Slovenski rokometaši do prve zmage v drugem delu Svetovnega prvenstva v Egiptu.

Utrip dneva dne 21. 1.

  • Novi predsednik Biden začel z delom; na začetku spremenil nekatere politike Trumpa
  • V soboto v devetih statističnih regijah odprtje smučišč, a le ob predložitvi negativnega testa; dodatno se s ponedeljkom odpira še nekaj dejavnosti.
  • Vračanje v vzgojno izobraževalne zavode: Učitelji in vzgojitelji bodo morali maske nositi ves čas, otroci zunaj učilnic.
  • Conte po zaupnici v senatu išče dodatno podporo v parlamentu.
  • Humanitarne organizacije: največji izziv za nas pride šele po krizi.
  • Vreme: Danes bo na zahodu rahlo deževalo, jutri se bodo padavine okrepile in širile proti vzhodu.
  • V NADALJEVANJU…
  • Slovenska karitas zagotovila sredstva še za 10 zabojnikov za prizadete v potresu na Hrvaškem
  • Največji sejem izobraževanja in poklicev, Informativa zaradi epidemije letos preko spleta.
  • Šport: Slovenski rokometaši do prve zmage v drugem delu Svetovnega prvenstva v Egiptu.

info

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 21. 1.
  • Novi predsednik Biden začel z delom; na začetku spremenil nekatere politike Trumpa
  • V soboto v devetih statističnih regijah odprtje smučišč, a le ob predložitvi negativnega testa; dodatno se s ponedeljkom odpira še nekaj dejavnosti.
  • Vračanje v vzgojno izobraževalne zavode: Učitelji in vzgojitelji bodo morali maske nositi ves čas, otroci zunaj učilnic.
  • Conte po zaupnici v senatu išče dodatno podporo v parlamentu.
  • Humanitarne organizacije: največji izziv za nas pride šele po krizi.
  • Vreme: Danes bo na zahodu rahlo deževalo, jutri se bodo padavine okrepile in širile proti vzhodu.
  • V NADALJEVANJU…
  • Slovenska karitas zagotovila sredstva še za 10 zabojnikov za prizadete v potresu na Hrvaškem
  • Največji sejem izobraževanja in poklicev, Informativa zaradi epidemije letos preko spleta.
  • Šport: Slovenski rokometaši do prve zmage v drugem delu Svetovnega prvenstva v Egiptu.
VEČ ...|21. 1. 2021
Utrip dneva dne 21. 1.
  • Novi predsednik Biden začel z delom; na začetku spremenil nekatere politike Trumpa
  • V soboto v devetih statističnih regijah odprtje smučišč, a le ob predložitvi negativnega testa; dodatno se s ponedeljkom odpira še nekaj dejavnosti.
  • Vračanje v vzgojno izobraževalne zavode: Učitelji in vzgojitelji bodo morali maske nositi ves čas, otroci zunaj učilnic.
  • Conte po zaupnici v senatu išče dodatno podporo v parlamentu.
  • Humanitarne organizacije: največji izziv za nas pride šele po krizi.
  • Vreme: Danes bo na zahodu rahlo deževalo, jutri se bodo padavine okrepile in širile proti vzhodu.
  • V NADALJEVANJU…
  • Slovenska karitas zagotovila sredstva še za 10 zabojnikov za prizadete v potresu na Hrvaškem
  • Največji sejem izobraževanja in poklicev, Informativa zaradi epidemije letos preko spleta.
  • Šport: Slovenski rokometaši do prve zmage v drugem delu Svetovnega prvenstva v Egiptu.

Radio Ognjišče

info

Pogovor o

VEČ ...|20. 1. 2021
Cepljenje proti novemu koronavirusu

Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.

Cepljenje proti novemu koronavirusu

Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.

koronaviruszdravstvopandemijacepljenje

Pogovor o

Cepljenje proti novemu koronavirusu

Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.

VEČ ...|20. 1. 2021
Cepljenje proti novemu koronavirusu

Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.

Blaž Lesnik

koronaviruszdravstvopandemijacepljenje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 1. 2021
Plačilni promet lahjko traja. Zakaj je v nekaterih primerih prišlo do zavrnitve vlog?

Pri plačilu davčnih in drugih nedavčnih obveznosti je potrebno biti pozoren na datum plačila, natančneje na trenutek izvedbe plačila. Po Zakonu o davčnem postopku se šteje, da je davek plačan, na dan, ko izvajalec plačilnega prometa izvrši nalog za plačilo davka, oziroma na dan plačila davka, če se davek plača v gotovini ali z brezgotovinskim plačilom pri upravnem ali drugem državnem organu. Načeloma velja, da se vseh težav rešimo, če davčne obveznosti poravnamo vsaj en delovni dan pred oddajo vloge. Vpogled v knjigovodsko stanje pri finančni upravi je mogoč prek sistema Edavki, informacijo pa lahko dobite tudi prek telefona.

Plačilni promet lahjko traja. Zakaj je v nekaterih primerih prišlo do zavrnitve vlog?

Pri plačilu davčnih in drugih nedavčnih obveznosti je potrebno biti pozoren na datum plačila, natančneje na trenutek izvedbe plačila. Po Zakonu o davčnem postopku se šteje, da je davek plačan, na dan, ko izvajalec plačilnega prometa izvrši nalog za plačilo davka, oziroma na dan plačila davka, če se davek plača v gotovini ali z brezgotovinskim plačilom pri upravnem ali drugem državnem organu. Načeloma velja, da se vseh težav rešimo, če davčne obveznosti poravnamo vsaj en delovni dan pred oddajo vloge. Vpogled v knjigovodsko stanje pri finančni upravi je mogoč prek sistema Edavki, informacijo pa lahko dobite tudi prek telefona.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Plačilni promet lahjko traja. Zakaj je v nekaterih primerih prišlo do zavrnitve vlog?

Pri plačilu davčnih in drugih nedavčnih obveznosti je potrebno biti pozoren na datum plačila, natančneje na trenutek izvedbe plačila. Po Zakonu o davčnem postopku se šteje, da je davek plačan, na dan, ko izvajalec plačilnega prometa izvrši nalog za plačilo davka, oziroma na dan plačila davka, če se davek plača v gotovini ali z brezgotovinskim plačilom pri upravnem ali drugem državnem organu. Načeloma velja, da se vseh težav rešimo, če davčne obveznosti poravnamo vsaj en delovni dan pred oddajo vloge. Vpogled v knjigovodsko stanje pri finančni upravi je mogoč prek sistema Edavki, informacijo pa lahko dobite tudi prek telefona.

VEČ ...|20. 1. 2021
Plačilni promet lahjko traja. Zakaj je v nekaterih primerih prišlo do zavrnitve vlog?

Pri plačilu davčnih in drugih nedavčnih obveznosti je potrebno biti pozoren na datum plačila, natančneje na trenutek izvedbe plačila. Po Zakonu o davčnem postopku se šteje, da je davek plačan, na dan, ko izvajalec plačilnega prometa izvrši nalog za plačilo davka, oziroma na dan plačila davka, če se davek plača v gotovini ali z brezgotovinskim plačilom pri upravnem ali drugem državnem organu. Načeloma velja, da se vseh težav rešimo, če davčne obveznosti poravnamo vsaj en delovni dan pred oddajo vloge. Vpogled v knjigovodsko stanje pri finančni upravi je mogoč prek sistema Edavki, informacijo pa lahko dobite tudi prek telefona.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 1. 2021
Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

odnosipogovorpolitikaZavod Iskrenirazpisinfo

Informativni prispevki

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

VEČ ...|20. 1. 2021
Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Marta Jerebič

odnosipogovorpolitikaZavod Iskrenirazpisinfo

Od slike do besede

VEČ ...|19. 1. 2021
Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

duhovnostizobraževanjekultura

Od slike do besede

Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

VEČ ...|19. 1. 2021
Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanjekultura

Informativne oddaje

VEČ ...|17. 1. 2021
Utrip dneva dne 17. 1.

  • Sloveniji z jutrišnjim dnem do 25 odstotkov manj Pfizerjevega cepiva; država bo nekoliko spremenila načrt cepljenja.
  • Počivalšek ostro o brutalnem pritisku na poslance, ki ne podpirajo Erjavčeve mandatarske kandidature.
  • Papež: Največja sreča za vsakega vernega človeka je, da daruje svoje življenje v služenju.
  • V Avstriji zaprtje javnega življenja v veljavi vsaj do 7. februarja.
  • Ameriška veleposlanica v Sloveniji prihodnji teden, ko bo v ZDA prisegel novi predsednik Joe Biden, odhaja iz Ljubljane.
  • Slovenec zaradi agresivnega ravnanja ohromil delovanje letališča v Frankfurtu.
  • Šport: Meta Hrovat odlična tretja na veleslalomu za 57. Zlato lisico v Kranjski Gori, do točk tudi Andreja Slokar, Neja Dvornik in Ana Bucik.
  • Vreme: Popoldne bo zmerno, ponekod pretežno oblačno. Jutri bo delno jasno.

Utrip dneva dne 17. 1.

  • Sloveniji z jutrišnjim dnem do 25 odstotkov manj Pfizerjevega cepiva; država bo nekoliko spremenila načrt cepljenja.
  • Počivalšek ostro o brutalnem pritisku na poslance, ki ne podpirajo Erjavčeve mandatarske kandidature.
  • Papež: Največja sreča za vsakega vernega človeka je, da daruje svoje življenje v služenju.
  • V Avstriji zaprtje javnega življenja v veljavi vsaj do 7. februarja.
  • Ameriška veleposlanica v Sloveniji prihodnji teden, ko bo v ZDA prisegel novi predsednik Joe Biden, odhaja iz Ljubljane.
  • Slovenec zaradi agresivnega ravnanja ohromil delovanje letališča v Frankfurtu.
  • Šport: Meta Hrovat odlična tretja na veleslalomu za 57. Zlato lisico v Kranjski Gori, do točk tudi Andreja Slokar, Neja Dvornik in Ana Bucik.
  • Vreme: Popoldne bo zmerno, ponekod pretežno oblačno. Jutri bo delno jasno.

infodružba

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 17. 1.
  • Sloveniji z jutrišnjim dnem do 25 odstotkov manj Pfizerjevega cepiva; država bo nekoliko spremenila načrt cepljenja.
  • Počivalšek ostro o brutalnem pritisku na poslance, ki ne podpirajo Erjavčeve mandatarske kandidature.
  • Papež: Največja sreča za vsakega vernega človeka je, da daruje svoje življenje v služenju.
  • V Avstriji zaprtje javnega življenja v veljavi vsaj do 7. februarja.
  • Ameriška veleposlanica v Sloveniji prihodnji teden, ko bo v ZDA prisegel novi predsednik Joe Biden, odhaja iz Ljubljane.
  • Slovenec zaradi agresivnega ravnanja ohromil delovanje letališča v Frankfurtu.
  • Šport: Meta Hrovat odlična tretja na veleslalomu za 57. Zlato lisico v Kranjski Gori, do točk tudi Andreja Slokar, Neja Dvornik in Ana Bucik.
  • Vreme: Popoldne bo zmerno, ponekod pretežno oblačno. Jutri bo delno jasno.
VEČ ...|17. 1. 2021
Utrip dneva dne 17. 1.
  • Sloveniji z jutrišnjim dnem do 25 odstotkov manj Pfizerjevega cepiva; država bo nekoliko spremenila načrt cepljenja.
  • Počivalšek ostro o brutalnem pritisku na poslance, ki ne podpirajo Erjavčeve mandatarske kandidature.
  • Papež: Največja sreča za vsakega vernega človeka je, da daruje svoje življenje v služenju.
  • V Avstriji zaprtje javnega življenja v veljavi vsaj do 7. februarja.
  • Ameriška veleposlanica v Sloveniji prihodnji teden, ko bo v ZDA prisegel novi predsednik Joe Biden, odhaja iz Ljubljane.
  • Slovenec zaradi agresivnega ravnanja ohromil delovanje letališča v Frankfurtu.
  • Šport: Meta Hrovat odlična tretja na veleslalomu za 57. Zlato lisico v Kranjski Gori, do točk tudi Andreja Slokar, Neja Dvornik in Ana Bucik.
  • Vreme: Popoldne bo zmerno, ponekod pretežno oblačno. Jutri bo delno jasno.

Alen Salihović

infodružba

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|17. 1. 2021
Vasilij Melik (1921 - 2009)

Ob 100. rojstnem dnevu zgodovinarja Vasilija Melika smo predstavili njegovo življenje in delo. Med drugim je poudarjal, da je v naši zgodovini obdobje 1861- 1914 čas, ko smo Slovenci najbolj napredovali, ko smo premostili ves kulturni zaostanek, ki nas je težil od srednjega veka naprej, ko smo postali pravi, drugim enakovreden narod, ko smo doživeli največji vzpon v vsej naši zgodovini.

Vasilij Melik (1921 - 2009)

Ob 100. rojstnem dnevu zgodovinarja Vasilija Melika smo predstavili njegovo življenje in delo. Med drugim je poudarjal, da je v naši zgodovini obdobje 1861- 1914 čas, ko smo Slovenci najbolj napredovali, ko smo premostili ves kulturni zaostanek, ki nas je težil od srednjega veka naprej, ko smo postali pravi, drugim enakovreden narod, ko smo doživeli največji vzpon v vsej naši zgodovini.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Vasilij Melik (1921 - 2009)

Ob 100. rojstnem dnevu zgodovinarja Vasilija Melika smo predstavili njegovo življenje in delo. Med drugim je poudarjal, da je v naši zgodovini obdobje 1861- 1914 čas, ko smo Slovenci najbolj napredovali, ko smo premostili ves kulturni zaostanek, ki nas je težil od srednjega veka naprej, ko smo postali pravi, drugim enakovreden narod, ko smo doživeli največji vzpon v vsej naši zgodovini.

VEČ ...|17. 1. 2021
Vasilij Melik (1921 - 2009)

Ob 100. rojstnem dnevu zgodovinarja Vasilija Melika smo predstavili njegovo življenje in delo. Med drugim je poudarjal, da je v naši zgodovini obdobje 1861- 1914 čas, ko smo Slovenci najbolj napredovali, ko smo premostili ves kulturni zaostanek, ki nas je težil od srednjega veka naprej, ko smo postali pravi, drugim enakovreden narod, ko smo doživeli največji vzpon v vsej naši zgodovini.

Tone Gorjup

spomin

Naš gost

VEČ ...|16. 1. 2021
Milan Matos

Naš gost je bil sodelavec in dolgoletni direktor založbe Mladinska knjiga. Bil je avtoriteta slovenskega založništva; o svojem življenju je napisal tudi knjigo s pomenljivim naslovom Hiša velikih zgodb. Milan Matos je prejel številne nagrade in odlikovanja, med drugim Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo, častni znak svobode za zasluge pri razvoju slovenskega založništva in priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Milana Matosa smo v oddaji Naš gost gostili v letu 2015, bil pa je tudi gost v oddaji Via positiva v začetku leta 2020. V spomin nanj smo pripravili mozaično oddajo.

Milan Matos

Naš gost je bil sodelavec in dolgoletni direktor založbe Mladinska knjiga. Bil je avtoriteta slovenskega založništva; o svojem življenju je napisal tudi knjigo s pomenljivim naslovom Hiša velikih zgodb. Milan Matos je prejel številne nagrade in odlikovanja, med drugim Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo, častni znak svobode za zasluge pri razvoju slovenskega založništva in priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Milana Matosa smo v oddaji Naš gost gostili v letu 2015, bil pa je tudi gost v oddaji Via positiva v začetku leta 2020. V spomin nanj smo pripravili mozaično oddajo.

založništvoknjige

Naš gost

Milan Matos

Naš gost je bil sodelavec in dolgoletni direktor založbe Mladinska knjiga. Bil je avtoriteta slovenskega založništva; o svojem življenju je napisal tudi knjigo s pomenljivim naslovom Hiša velikih zgodb. Milan Matos je prejel številne nagrade in odlikovanja, med drugim Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo, častni znak svobode za zasluge pri razvoju slovenskega založništva in priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Milana Matosa smo v oddaji Naš gost gostili v letu 2015, bil pa je tudi gost v oddaji Via positiva v začetku leta 2020. V spomin nanj smo pripravili mozaično oddajo.

VEČ ...|16. 1. 2021
Milan Matos

Naš gost je bil sodelavec in dolgoletni direktor založbe Mladinska knjiga. Bil je avtoriteta slovenskega založništva; o svojem življenju je napisal tudi knjigo s pomenljivim naslovom Hiša velikih zgodb. Milan Matos je prejel številne nagrade in odlikovanja, med drugim Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo, častni znak svobode za zasluge pri razvoju slovenskega založništva in priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Milana Matosa smo v oddaji Naš gost gostili v letu 2015, bil pa je tudi gost v oddaji Via positiva v začetku leta 2020. V spomin nanj smo pripravili mozaično oddajo.

Damijana Medved

založništvoknjige

Informativne oddaje

VEČ ...|16. 1. 2021
Utrip dneva

Premier Janez Janša o vsebini konstruktivne nezaupnice: Gre za patetičen izliv ideološkega sovraštva do drugače mislečih.

Po 20-ih letih prihaja na čelo nemške krščansko socialne unije katoličan; Aleš Maver o Arminu Laschetu: Gre za kontinuiteto dela Angele Merkel.

Policisti v Kranjski Gori, kjer poteka tekmovanje za Zlato lisico, izvedli nadzor nad več kot 400 vozili in zaznali osem kršitev odlokov.

Vreme: Danes bo na vzhodu oblačno, na zahodu pa pretežno jasno. Jutri se bo pooblačilo od zahoda, na vzhodu pa delno zjasnilo.

VMESNIK…

Gospodarska zbornica Slovenije 170-letnico svojega delovanja praznovala s kolegi iz Češke, Slovaške in Hrvaške.

Diplomat Ernest Petrič pred inavguracijo novega predsednika ZDA: Zahodnemu svetu šibka Amerika ne koristi, a je lahko priložnost za Evropo.

Šport: Od treh Slovenk, ki so se uvrstile v finalne veleslaloma za Zlato Lisico do cilja prišli le dve.

Utrip dneva

Premier Janez Janša o vsebini konstruktivne nezaupnice: Gre za patetičen izliv ideološkega sovraštva do drugače mislečih.

Po 20-ih letih prihaja na čelo nemške krščansko socialne unije katoličan; Aleš Maver o Arminu Laschetu: Gre za kontinuiteto dela Angele Merkel.

Policisti v Kranjski Gori, kjer poteka tekmovanje za Zlato lisico, izvedli nadzor nad več kot 400 vozili in zaznali osem kršitev odlokov.

Vreme: Danes bo na vzhodu oblačno, na zahodu pa pretežno jasno. Jutri se bo pooblačilo od zahoda, na vzhodu pa delno zjasnilo.

VMESNIK…

Gospodarska zbornica Slovenije 170-letnico svojega delovanja praznovala s kolegi iz Češke, Slovaške in Hrvaške.

Diplomat Ernest Petrič pred inavguracijo novega predsednika ZDA: Zahodnemu svetu šibka Amerika ne koristi, a je lahko priložnost za Evropo.

Šport: Od treh Slovenk, ki so se uvrstile v finalne veleslaloma za Zlato Lisico do cilja prišli le dve.

info

Informativne oddaje

Utrip dneva

Premier Janez Janša o vsebini konstruktivne nezaupnice: Gre za patetičen izliv ideološkega sovraštva do drugače mislečih.

Po 20-ih letih prihaja na čelo nemške krščansko socialne unije katoličan; Aleš Maver o Arminu Laschetu: Gre za kontinuiteto dela Angele Merkel.

Policisti v Kranjski Gori, kjer poteka tekmovanje za Zlato lisico, izvedli nadzor nad več kot 400 vozili in zaznali osem kršitev odlokov.

Vreme: Danes bo na vzhodu oblačno, na zahodu pa pretežno jasno. Jutri se bo pooblačilo od zahoda, na vzhodu pa delno zjasnilo.

VMESNIK…

Gospodarska zbornica Slovenije 170-letnico svojega delovanja praznovala s kolegi iz Češke, Slovaške in Hrvaške.

Diplomat Ernest Petrič pred inavguracijo novega predsednika ZDA: Zahodnemu svetu šibka Amerika ne koristi, a je lahko priložnost za Evropo.

Šport: Od treh Slovenk, ki so se uvrstile v finalne veleslaloma za Zlato Lisico do cilja prišli le dve.

VEČ ...|16. 1. 2021
Utrip dneva

Premier Janez Janša o vsebini konstruktivne nezaupnice: Gre za patetičen izliv ideološkega sovraštva do drugače mislečih.

Po 20-ih letih prihaja na čelo nemške krščansko socialne unije katoličan; Aleš Maver o Arminu Laschetu: Gre za kontinuiteto dela Angele Merkel.

Policisti v Kranjski Gori, kjer poteka tekmovanje za Zlato lisico, izvedli nadzor nad več kot 400 vozili in zaznali osem kršitev odlokov.

Vreme: Danes bo na vzhodu oblačno, na zahodu pa pretežno jasno. Jutri se bo pooblačilo od zahoda, na vzhodu pa delno zjasnilo.

VMESNIK…

Gospodarska zbornica Slovenije 170-letnico svojega delovanja praznovala s kolegi iz Češke, Slovaške in Hrvaške.

Diplomat Ernest Petrič pred inavguracijo novega predsednika ZDA: Zahodnemu svetu šibka Amerika ne koristi, a je lahko priložnost za Evropo.

Šport: Od treh Slovenk, ki so se uvrstile v finalne veleslaloma za Zlato Lisico do cilja prišli le dve.

Alen Salihović

info

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 1. 2021
Pomen pravilne vzreje telic za učinkovito pridelavo mleka

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so že potegnili črto in zbrali podatke o mlečnostih po posameznih pasmah krav. Mlečnost krav vseh pasem se je v splošnem dvignila, to kaže tudi podatek o povprečni prireji 7.161 kg na kravo, kar pomeni 118 kg več kot lansko leto. Andrej Jereb pravi, da ne gre toliko za vpliv boljše genetike, kot za načrtno delo rejcev na vzgoji odličnih telic.

Pomen pravilne vzreje telic za učinkovito pridelavo mleka

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so že potegnili črto in zbrali podatke o mlečnostih po posameznih pasmah krav. Mlečnost krav vseh pasem se je v splošnem dvignila, to kaže tudi podatek o povprečni prireji 7.161 kg na kravo, kar pomeni 118 kg več kot lansko leto. Andrej Jereb pravi, da ne gre toliko za vpliv boljše genetike, kot za načrtno delo rejcev na vzgoji odličnih telic.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomen pravilne vzreje telic za učinkovito pridelavo mleka

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so že potegnili črto in zbrali podatke o mlečnostih po posameznih pasmah krav. Mlečnost krav vseh pasem se je v splošnem dvignila, to kaže tudi podatek o povprečni prireji 7.161 kg na kravo, kar pomeni 118 kg več kot lansko leto. Andrej Jereb pravi, da ne gre toliko za vpliv boljše genetike, kot za načrtno delo rejcev na vzgoji odličnih telic.

VEČ ...|15. 1. 2021
Pomen pravilne vzreje telic za učinkovito pridelavo mleka

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so že potegnili črto in zbrali podatke o mlečnostih po posameznih pasmah krav. Mlečnost krav vseh pasem se je v splošnem dvignila, to kaže tudi podatek o povprečni prireji 7.161 kg na kravo, kar pomeni 118 kg več kot lansko leto. Andrej Jereb pravi, da ne gre toliko za vpliv boljše genetike, kot za načrtno delo rejcev na vzgoji odličnih telic.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativne oddaje

VEČ ...|15. 1. 2021
Mozaik dneva dne 15. 1.

  • Konstruktivna nezaupnica vladi vložena z manj od želenih glasov; Maver o Erjavcu: Razumska presoja pri njem je popolnoma odpovedala.
  • V prihodnjih tednih zamude pri dobavi Pfizerjevega cepiva po Evropi; predsednica Evropske komisije miri.
  • Sodelovanje občin z državo ključno pri soočanju z epidemijo.
  • Šport: V Kranjski gori vse nared za začetek Mariborske Zlate Lisice.
  • Vreme: Ponoči se bo na vzhodu pooblačilo. Jutri bo v vzhodnih krajih oblačno.

Mozaik dneva dne 15. 1.

  • Konstruktivna nezaupnica vladi vložena z manj od želenih glasov; Maver o Erjavcu: Razumska presoja pri njem je popolnoma odpovedala.
  • V prihodnjih tednih zamude pri dobavi Pfizerjevega cepiva po Evropi; predsednica Evropske komisije miri.
  • Sodelovanje občin z državo ključno pri soočanju z epidemijo.
  • Šport: V Kranjski gori vse nared za začetek Mariborske Zlate Lisice.
  • Vreme: Ponoči se bo na vzhodu pooblačilo. Jutri bo v vzhodnih krajih oblačno.

info

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 15. 1.
  • Konstruktivna nezaupnica vladi vložena z manj od želenih glasov; Maver o Erjavcu: Razumska presoja pri njem je popolnoma odpovedala.
  • V prihodnjih tednih zamude pri dobavi Pfizerjevega cepiva po Evropi; predsednica Evropske komisije miri.
  • Sodelovanje občin z državo ključno pri soočanju z epidemijo.
  • Šport: V Kranjski gori vse nared za začetek Mariborske Zlate Lisice.
  • Vreme: Ponoči se bo na vzhodu pooblačilo. Jutri bo v vzhodnih krajih oblačno.
VEČ ...|15. 1. 2021
Mozaik dneva dne 15. 1.
  • Konstruktivna nezaupnica vladi vložena z manj od želenih glasov; Maver o Erjavcu: Razumska presoja pri njem je popolnoma odpovedala.
  • V prihodnjih tednih zamude pri dobavi Pfizerjevega cepiva po Evropi; predsednica Evropske komisije miri.
  • Sodelovanje občin z državo ključno pri soočanju z epidemijo.
  • Šport: V Kranjski gori vse nared za začetek Mariborske Zlate Lisice.
  • Vreme: Ponoči se bo na vzhodu pooblačilo. Jutri bo v vzhodnih krajih oblačno.

Radio Ognjišče

info

Svetovalnica

VEČ ...|14. 1. 2021
Ukrepi protikoronske zakonodaje

Kateri ukrepi so na voljo v sklopu protikoronske zakonodaje? Kako je z različnimi oblikami transferjev in pomoči? V Svetovalnici je bila z nami Valentina Vehovar z Ministrstva za delo.

Ukrepi protikoronske zakonodaje

Kateri ukrepi so na voljo v sklopu protikoronske zakonodaje? Kako je z različnimi oblikami transferjev in pomoči? V Svetovalnici je bila z nami Valentina Vehovar z Ministrstva za delo.

svetovanjepogovordružbakoronavirus

Svetovalnica

Ukrepi protikoronske zakonodaje

Kateri ukrepi so na voljo v sklopu protikoronske zakonodaje? Kako je z različnimi oblikami transferjev in pomoči? V Svetovalnici je bila z nami Valentina Vehovar z Ministrstva za delo.

VEČ ...|14. 1. 2021
Ukrepi protikoronske zakonodaje

Kateri ukrepi so na voljo v sklopu protikoronske zakonodaje? Kako je z različnimi oblikami transferjev in pomoči? V Svetovalnici je bila z nami Valentina Vehovar z Ministrstva za delo.

Tanja Dominko

svetovanjepogovordružbakoronavirus

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 1. 2021
Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov?

Rejci živali so vabljeni da sodelujejo v anketi, s katero želijo ugotoviti kakšno mnenje imate rejci o različnih sistemih uhlevitve živali. Raziskavo izvajajo v okviru CRP projekta »Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov«, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP), pravi dr. Marija Klopčič
Sodelovanje v anketi je prostovoljno in anonimno. Izpolnjevanje ankete vam bo vzelo približno 15 minut.
Govedo: https://forms.gle/wyaY86k72atxFZty5
Prašiči: https://forms.gle/mJWnVfSDnTG5wXnh9
Ovce: https://forms.gle/nmLE9R4MSVFmg2Z67
Koze: https://forms.gle/ESHXW1npGwjEDJM16
Perutnina: https://forms.gle/fwhSYBWofZ3zMuvG9
Konji: https://forms.gle/y6tgCf5uaniGX6Ue9

Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov?

Rejci živali so vabljeni da sodelujejo v anketi, s katero želijo ugotoviti kakšno mnenje imate rejci o različnih sistemih uhlevitve živali. Raziskavo izvajajo v okviru CRP projekta »Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov«, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP), pravi dr. Marija Klopčič
Sodelovanje v anketi je prostovoljno in anonimno. Izpolnjevanje ankete vam bo vzelo približno 15 minut.
Govedo: https://forms.gle/wyaY86k72atxFZty5
Prašiči: https://forms.gle/mJWnVfSDnTG5wXnh9
Ovce: https://forms.gle/nmLE9R4MSVFmg2Z67
Koze: https://forms.gle/ESHXW1npGwjEDJM16
Perutnina: https://forms.gle/fwhSYBWofZ3zMuvG9
Konji: https://forms.gle/y6tgCf5uaniGX6Ue9

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov?

Rejci živali so vabljeni da sodelujejo v anketi, s katero želijo ugotoviti kakšno mnenje imate rejci o različnih sistemih uhlevitve živali. Raziskavo izvajajo v okviru CRP projekta »Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov«, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP), pravi dr. Marija Klopčič
Sodelovanje v anketi je prostovoljno in anonimno. Izpolnjevanje ankete vam bo vzelo približno 15 minut.
Govedo: https://forms.gle/wyaY86k72atxFZty5
Prašiči: https://forms.gle/mJWnVfSDnTG5wXnh9
Ovce: https://forms.gle/nmLE9R4MSVFmg2Z67
Koze: https://forms.gle/ESHXW1npGwjEDJM16
Perutnina: https://forms.gle/fwhSYBWofZ3zMuvG9
Konji: https://forms.gle/y6tgCf5uaniGX6Ue9

VEČ ...|14. 1. 2021
Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov?

Rejci živali so vabljeni da sodelujejo v anketi, s katero želijo ugotoviti kakšno mnenje imate rejci o različnih sistemih uhlevitve živali. Raziskavo izvajajo v okviru CRP projekta »Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov«, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP), pravi dr. Marija Klopčič
Sodelovanje v anketi je prostovoljno in anonimno. Izpolnjevanje ankete vam bo vzelo približno 15 minut.
Govedo: https://forms.gle/wyaY86k72atxFZty5
Prašiči: https://forms.gle/mJWnVfSDnTG5wXnh9
Ovce: https://forms.gle/nmLE9R4MSVFmg2Z67
Koze: https://forms.gle/ESHXW1npGwjEDJM16
Perutnina: https://forms.gle/fwhSYBWofZ3zMuvG9
Konji: https://forms.gle/y6tgCf5uaniGX6Ue9

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Duhovna misel

VEČ ...|12. 1. 2021
Oblast

Evangelist Marko nam predstavi prvi čudež, ki ga Jezus stori na začetku svojega javnega delovanja, ko v shodnici izvede …

Oblast

Evangelist Marko nam predstavi prvi čudež, ki ga Jezus stori na začetku svojega javnega delovanja, ko v shodnici izvede …

duhovnost

Duhovna misel

Oblast

Evangelist Marko nam predstavi prvi čudež, ki ga Jezus stori na začetku svojega javnega delovanja, ko v shodnici izvede …

VEČ ...|12. 1. 2021
Oblast

Evangelist Marko nam predstavi prvi čudež, ki ga Jezus stori na začetku svojega javnega delovanja, ko v shodnici izvede …

p. dr. Andraž Arko OFM

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 1. 2021
Vezana ali odvezana? In zakaj brez etilen oksida?

Dr. Marija Klopčič je povedala svoje mnenje o izsiljevanju z opustitvijo vezane reje govedi in povabila k sodelovanju v anketah na temo dobrobiti v različnih rejah živali. O zgodbi z rakotvornim sezamom in nepravilno označenim mesom pa glavna inšpektorica Andreja Bizjak. 


 


 

Vezana ali odvezana? In zakaj brez etilen oksida?

Dr. Marija Klopčič je povedala svoje mnenje o izsiljevanju z opustitvijo vezane reje govedi in povabila k sodelovanju v anketah na temo dobrobiti v različnih rejah živali. O zgodbi z rakotvornim sezamom in nepravilno označenim mesom pa glavna inšpektorica Andreja Bizjak. 


 


 

kmetijstvo

Kmetijska oddaja

Vezana ali odvezana? In zakaj brez etilen oksida?

Dr. Marija Klopčič je povedala svoje mnenje o izsiljevanju z opustitvijo vezane reje govedi in povabila k sodelovanju v anketah na temo dobrobiti v različnih rejah živali. O zgodbi z rakotvornim sezamom in nepravilno označenim mesom pa glavna inšpektorica Andreja Bizjak. 


 


 

VEČ ...|10. 1. 2021
Vezana ali odvezana? In zakaj brez etilen oksida?

Dr. Marija Klopčič je povedala svoje mnenje o izsiljevanju z opustitvijo vezane reje govedi in povabila k sodelovanju v anketah na temo dobrobiti v različnih rejah živali. O zgodbi z rakotvornim sezamom in nepravilno označenim mesom pa glavna inšpektorica Andreja Bizjak. 


 


 

Robert Božič

kmetijstvo

Sobotna iskrica

VEČ ...|9. 1. 2021
Šolarji in koledniki o Delo od doma

Ob devetih je čas za Sobotno iskrico, ki jo najmlajši spremljali tako, kot že dolgo spremljajo pouk. Od doma! Vprašali smo jih kako jim gre. Bi šli že radi v šolo? Zakaj? Kaj je dobrega pri pouku od doma in kaj jih najbolj moti? Ker bo (je) sobota dan pred nedeljo Jezusovega krsta, pa bo čas tudi še za odmev lepe božične zgodbe. Ne smemo pustiti, da veselje božiča izzveni. Naj svetloba iz jaslic žari v vse dni novega leta. 

Šolarji in koledniki o Delo od doma

Ob devetih je čas za Sobotno iskrico, ki jo najmlajši spremljali tako, kot že dolgo spremljajo pouk. Od doma! Vprašali smo jih kako jim gre. Bi šli že radi v šolo? Zakaj? Kaj je dobrega pri pouku od doma in kaj jih najbolj moti? Ker bo (je) sobota dan pred nedeljo Jezusovega krsta, pa bo čas tudi še za odmev lepe božične zgodbe. Ne smemo pustiti, da veselje božiča izzveni. Naj svetloba iz jaslic žari v vse dni novega leta. 

Zgodbe za otrokedružbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Šolarji in koledniki o Delo od doma

Ob devetih je čas za Sobotno iskrico, ki jo najmlajši spremljali tako, kot že dolgo spremljajo pouk. Od doma! Vprašali smo jih kako jim gre. Bi šli že radi v šolo? Zakaj? Kaj je dobrega pri pouku od doma in kaj jih najbolj moti? Ker bo (je) sobota dan pred nedeljo Jezusovega krsta, pa bo čas tudi še za odmev lepe božične zgodbe. Ne smemo pustiti, da veselje božiča izzveni. Naj svetloba iz jaslic žari v vse dni novega leta. 

VEČ ...|9. 1. 2021
Šolarji in koledniki o Delo od doma

Ob devetih je čas za Sobotno iskrico, ki jo najmlajši spremljali tako, kot že dolgo spremljajo pouk. Od doma! Vprašali smo jih kako jim gre. Bi šli že radi v šolo? Zakaj? Kaj je dobrega pri pouku od doma in kaj jih najbolj moti? Ker bo (je) sobota dan pred nedeljo Jezusovega krsta, pa bo čas tudi še za odmev lepe božične zgodbe. Ne smemo pustiti, da veselje božiča izzveni. Naj svetloba iz jaslic žari v vse dni novega leta. 

Jure Sešek

Zgodbe za otrokedružbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Ritem srca

VEČ ...|8. 1. 2021
Tauren Wells in Mel Crothers

Tauren Wells je pred kratkim izdal single All Gods Children, ki je nastal v sodelovanju s fundacijo Tim Tebow. Pesem je posvečena ozaveščanju o trgovini z ljudmi, ves izkupiček od prodaje pesmi pa so namenili boju s to kriminalno dejavnostjo. Predstavili smo tudi nekaj pesmi sorazmeroma neznane avstralske kantavtorice Mel Crothers.

V oddaji smo slišali:

  • Neža in Damjan Pančur - Naše sestre in bratje
  • Tauren Wells - Hills and Valleys (acoustic)
  • Tauren Wells - All Gods Children
  • For King And Country - Priceless
  • Mel Crothers - You Are Loved
  • Mel Crothers - The Declaration

Tauren Wells in Mel Crothers

Tauren Wells je pred kratkim izdal single All Gods Children, ki je nastal v sodelovanju s fundacijo Tim Tebow. Pesem je posvečena ozaveščanju o trgovini z ljudmi, ves izkupiček od prodaje pesmi pa so namenili boju s to kriminalno dejavnostjo. Predstavili smo tudi nekaj pesmi sorazmeroma neznane avstralske kantavtorice Mel Crothers.

V oddaji smo slišali:

  • Neža in Damjan Pančur - Naše sestre in bratje
  • Tauren Wells - Hills and Valleys (acoustic)
  • Tauren Wells - All Gods Children
  • For King And Country - Priceless
  • Mel Crothers - You Are Loved
  • Mel Crothers - The Declaration

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovostitrgovina z ljudmi

Ritem srca

Tauren Wells in Mel Crothers

Tauren Wells je pred kratkim izdal single All Gods Children, ki je nastal v sodelovanju s fundacijo Tim Tebow. Pesem je posvečena ozaveščanju o trgovini z ljudmi, ves izkupiček od prodaje pesmi pa so namenili boju s to kriminalno dejavnostjo. Predstavili smo tudi nekaj pesmi sorazmeroma neznane avstralske kantavtorice Mel Crothers.

V oddaji smo slišali:

  • Neža in Damjan Pančur - Naše sestre in bratje
  • Tauren Wells - Hills and Valleys (acoustic)
  • Tauren Wells - All Gods Children
  • For King And Country - Priceless
  • Mel Crothers - You Are Loved
  • Mel Crothers - The Declaration
VEČ ...|8. 1. 2021
Tauren Wells in Mel Crothers

Tauren Wells je pred kratkim izdal single All Gods Children, ki je nastal v sodelovanju s fundacijo Tim Tebow. Pesem je posvečena ozaveščanju o trgovini z ljudmi, ves izkupiček od prodaje pesmi pa so namenili boju s to kriminalno dejavnostjo. Predstavili smo tudi nekaj pesmi sorazmeroma neznane avstralske kantavtorice Mel Crothers.

V oddaji smo slišali:

  • Neža in Damjan Pančur - Naše sestre in bratje
  • Tauren Wells - Hills and Valleys (acoustic)
  • Tauren Wells - All Gods Children
  • For King And Country - Priceless
  • Mel Crothers - You Are Loved
  • Mel Crothers - The Declaration

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovostitrgovina z ljudmi

Via positiva

VEČ ...|7. 1. 2021
Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

VEČ ...|7. 1. 2021
Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 1. 2021
Ribogojništvo kot dobra ideja

Mag. Miha Štular, s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je opisal koristi ribogojništva, tudi prednosti sladkovodnih rib v vsakdanji prehrani, kot dobro idejo za kakovostnejšo prehrano in tudi možnost ter priložnost novih delovnih mest.

Ribogojništvo kot dobra ideja

Mag. Miha Štular, s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je opisal koristi ribogojništva, tudi prednosti sladkovodnih rib v vsakdanji prehrani, kot dobro idejo za kakovostnejšo prehrano in tudi možnost ter priložnost novih delovnih mest.

izobraževanjeinovativnostkulinarikazdravje

Ni meje za dobre ideje

Ribogojništvo kot dobra ideja

Mag. Miha Štular, s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je opisal koristi ribogojništva, tudi prednosti sladkovodnih rib v vsakdanji prehrani, kot dobro idejo za kakovostnejšo prehrano in tudi možnost ter priložnost novih delovnih mest.

VEČ ...|7. 1. 2021
Ribogojništvo kot dobra ideja

Mag. Miha Štular, s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je opisal koristi ribogojništva, tudi prednosti sladkovodnih rib v vsakdanji prehrani, kot dobro idejo za kakovostnejšo prehrano in tudi možnost ter priložnost novih delovnih mest.

Nataša Ličen

izobraževanjeinovativnostkulinarikazdravje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|5. 1. 2021
Dominika Klavž: Dobro je dobro poznati zahteve HACCP

Zveza slovenske podeželske mladine zvečer ob 20.00 pripravlja spletno izobraževanje o izpolnjevanju zahtev HACCP v primeru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki se ukvarjajo s predelavo pridelkov v živila. Vabljeni k sodelovanju. Potrebna je prijava!

Dominika Klavž: Dobro je dobro poznati zahteve HACCP

Zveza slovenske podeželske mladine zvečer ob 20.00 pripravlja spletno izobraževanje o izpolnjevanju zahtev HACCP v primeru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki se ukvarjajo s predelavo pridelkov v živila. Vabljeni k sodelovanju. Potrebna je prijava!

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dominika Klavž: Dobro je dobro poznati zahteve HACCP

Zveza slovenske podeželske mladine zvečer ob 20.00 pripravlja spletno izobraževanje o izpolnjevanju zahtev HACCP v primeru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki se ukvarjajo s predelavo pridelkov v živila. Vabljeni k sodelovanju. Potrebna je prijava!

VEČ ...|5. 1. 2021
Dominika Klavž: Dobro je dobro poznati zahteve HACCP

Zveza slovenske podeželske mladine zvečer ob 20.00 pripravlja spletno izobraževanje o izpolnjevanju zahtev HACCP v primeru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki se ukvarjajo s predelavo pridelkov v živila. Vabljeni k sodelovanju. Potrebna je prijava!

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 1. 2021
Minister Podgoršek: »Nekaj je sicer dovoljeno, ni pa pošteno!«

Stopili smo v novo leto, ki je, vsaj tako se zdi, veliko bolj polno neznank in vprašanj, kot smo bili vajeni ob teh korakih v minulih letih. Na kmetijskem področju bo letos gotovo največ pozornosti usmerjene k ureditvi posameznih prehranskih verig, za to pa je nujno združevanje in složnost.

Minister Podgoršek: »Nekaj je sicer dovoljeno, ni pa pošteno!«

Stopili smo v novo leto, ki je, vsaj tako se zdi, veliko bolj polno neznank in vprašanj, kot smo bili vajeni ob teh korakih v minulih letih. Na kmetijskem področju bo letos gotovo največ pozornosti usmerjene k ureditvi posameznih prehranskih verig, za to pa je nujno združevanje in složnost.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Minister Podgoršek: »Nekaj je sicer dovoljeno, ni pa pošteno!«

Stopili smo v novo leto, ki je, vsaj tako se zdi, veliko bolj polno neznank in vprašanj, kot smo bili vajeni ob teh korakih v minulih letih. Na kmetijskem področju bo letos gotovo največ pozornosti usmerjene k ureditvi posameznih prehranskih verig, za to pa je nujno združevanje in složnost.

VEČ ...|4. 1. 2021
Minister Podgoršek: »Nekaj je sicer dovoljeno, ni pa pošteno!«

Stopili smo v novo leto, ki je, vsaj tako se zdi, veliko bolj polno neznank in vprašanj, kot smo bili vajeni ob teh korakih v minulih letih. Na kmetijskem področju bo letos gotovo največ pozornosti usmerjene k ureditvi posameznih prehranskih verig, za to pa je nujno združevanje in složnost.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Moja zgodba

VEČ ...|3. 1. 2021
Stanislav Novačan - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje Stanislava Novačana, ki je bil kot študent v času druge svetovne vojne interniran v Gonarsu, po koncu vojne pa so ga poslali za učitelja v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče. Zavzel se je za kulturno poživitev življenja na vasi, dokler nista na njegova vrata potrkala dva udbovca iz Tolmina in ga odpeljala v zapor. Ker ni želel sodelovati z Udbo je bil kazensko premeščen v Borovnico, kjer se je nadaljevala njegova poklicna pot.

Stanislav Novačan - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje Stanislava Novačana, ki je bil kot študent v času druge svetovne vojne interniran v Gonarsu, po koncu vojne pa so ga poslali za učitelja v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče. Zavzel se je za kulturno poživitev življenja na vasi, dokler nista na njegova vrata potrkala dva udbovca iz Tolmina in ga odpeljala v zapor. Ker ni želel sodelovati z Udbo je bil kazensko premeščen v Borovnico, kjer se je nadaljevala njegova poklicna pot.

spominpogovorStanislav Novačan

Moja zgodba

Stanislav Novačan - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje Stanislava Novačana, ki je bil kot študent v času druge svetovne vojne interniran v Gonarsu, po koncu vojne pa so ga poslali za učitelja v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče. Zavzel se je za kulturno poživitev življenja na vasi, dokler nista na njegova vrata potrkala dva udbovca iz Tolmina in ga odpeljala v zapor. Ker ni želel sodelovati z Udbo je bil kazensko premeščen v Borovnico, kjer se je nadaljevala njegova poklicna pot.

VEČ ...|3. 1. 2021
Stanislav Novačan - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje Stanislava Novačana, ki je bil kot študent v času druge svetovne vojne interniran v Gonarsu, po koncu vojne pa so ga poslali za učitelja v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče. Zavzel se je za kulturno poživitev življenja na vasi, dokler nista na njegova vrata potrkala dva udbovca iz Tolmina in ga odpeljala v zapor. Ker ni želel sodelovati z Udbo je bil kazensko premeščen v Borovnico, kjer se je nadaljevala njegova poklicna pot.

Jože Bartolj

spominpogovorStanislav Novačan

Naš gost

VEČ ...|2. 1. 2021
Marko Mušič, arhitekt in akademik, prejemnik velike Prešernove nagrade za življenjsko delo 2021

Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.

Marko Mušič, arhitekt in akademik, prejemnik velike Prešernove nagrade za življenjsko delo 2021

Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.

pogovordružbaizobraževanjekultura

Naš gost

Marko Mušič, arhitekt in akademik, prejemnik velike Prešernove nagrade za življenjsko delo 2021

Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.

VEČ ...|2. 1. 2021
Marko Mušič, arhitekt in akademik, prejemnik velike Prešernove nagrade za življenjsko delo 2021

Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.

Nataša Ličen

pogovordružbaizobraževanjekultura

Dogodki

VEČ ...|29. 12. 2020
Radijska igra: Leta nič, en dan potem

V sodelovanju z ljubiteljskim gledališčem Petra Simonitija iz Celja smo pripravili radijsko igro, ki je nastala po dramskem delu Zorka Simčiča Leta nič en dan potem.

To je božična legenda o rojstvu Jezusa in skorajšnjem nerojstvu Simona iz Cirene.

Igrajo: Debora: Saraja Špec, Lameh: Andrej Hribernik, Noema: Ljudmila Konradi, Marija: Ana Klincov, Jožef: Lovro Tacol.

Režija: Jože Bartolj

Tehnična izvedba: Jakob Čuk

Radijska igra: Leta nič, en dan potem

V sodelovanju z ljubiteljskim gledališčem Petra Simonitija iz Celja smo pripravili radijsko igro, ki je nastala po dramskem delu Zorka Simčiča Leta nič en dan potem.

To je božična legenda o rojstvu Jezusa in skorajšnjem nerojstvu Simona iz Cirene.

Igrajo: Debora: Saraja Špec, Lameh: Andrej Hribernik, Noema: Ljudmila Konradi, Marija: Ana Klincov, Jožef: Lovro Tacol.

Režija: Jože Bartolj

Tehnična izvedba: Jakob Čuk

radijska igraBožič

Dogodki

Radijska igra: Leta nič, en dan potem

V sodelovanju z ljubiteljskim gledališčem Petra Simonitija iz Celja smo pripravili radijsko igro, ki je nastala po dramskem delu Zorka Simčiča Leta nič en dan potem.

To je božična legenda o rojstvu Jezusa in skorajšnjem nerojstvu Simona iz Cirene.

Igrajo: Debora: Saraja Špec, Lameh: Andrej Hribernik, Noema: Ljudmila Konradi, Marija: Ana Klincov, Jožef: Lovro Tacol.

Režija: Jože Bartolj

Tehnična izvedba: Jakob Čuk

VEČ ...|29. 12. 2020
Radijska igra: Leta nič, en dan potem

V sodelovanju z ljubiteljskim gledališčem Petra Simonitija iz Celja smo pripravili radijsko igro, ki je nastala po dramskem delu Zorka Simčiča Leta nič en dan potem.

To je božična legenda o rojstvu Jezusa in skorajšnjem nerojstvu Simona iz Cirene.

Igrajo: Debora: Saraja Špec, Lameh: Andrej Hribernik, Noema: Ljudmila Konradi, Marija: Ana Klincov, Jožef: Lovro Tacol.

Režija: Jože Bartolj

Tehnična izvedba: Jakob Čuk

Jože BartoljJakob Čuk

radijska igraBožič

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 12. 2020
Dr. Klemen Jaklič o o 30-letnici samostojne Slovenije in delu ustavnega sodišča v času epidemije

V tokratni oddaji smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo najprej spregovorili o zadevah, ki jih obravnavajo na ustavnem sodišču v zvezi z epidemijo, na kratko je spregovoril o 30-letnici samostojne Slovenije, z vprašanji pa so sodelovali tudi poslušalci.

Dr. Klemen Jaklič o o 30-letnici samostojne Slovenije in delu ustavnega sodišča v času epidemije

V tokratni oddaji smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo najprej spregovorili o zadevah, ki jih obravnavajo na ustavnem sodišču v zvezi z epidemijo, na kratko je spregovoril o 30-letnici samostojne Slovenije, z vprašanji pa so sodelovali tudi poslušalci.

politikakomentardružba

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Klemen Jaklič o o 30-letnici samostojne Slovenije in delu ustavnega sodišča v času epidemije

V tokratni oddaji smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo najprej spregovorili o zadevah, ki jih obravnavajo na ustavnem sodišču v zvezi z epidemijo, na kratko je spregovoril o 30-letnici samostojne Slovenije, z vprašanji pa so sodelovali tudi poslušalci.

VEČ ...|21. 12. 2020
Dr. Klemen Jaklič o o 30-letnici samostojne Slovenije in delu ustavnega sodišča v času epidemije

V tokratni oddaji smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo najprej spregovorili o zadevah, ki jih obravnavajo na ustavnem sodišču v zvezi z epidemijo, na kratko je spregovoril o 30-letnici samostojne Slovenije, z vprašanji pa so sodelovali tudi poslušalci.

Alen Salihović

politikakomentardružba

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|20. 12. 2020
Škof Anton Mahnič (1850 - 1920)

Doma je bil s Kobdilja na Krasu. Od mladih let je bil v Gorici: najprej dijak, bogoslovec, prefekt, duhovnik in po doktoratu iz teologije profesor v bogoslovju, urednik, jasen in neomajen zagovornik katoliških načel. Zatem je skoraj četrt stoletja vodil škofijo na otoku Krku. Velja za začetnika katoliškega gibanja pri obeh narodih. Pri njegovem delu ga je vodila ljubezen do Jezusa v evharistiji, iz katere je črpal moč, za vse svoje delo. Predvsem zato je danes tudi svetniški kandidat.

Škof Anton Mahnič (1850 - 1920)

Doma je bil s Kobdilja na Krasu. Od mladih let je bil v Gorici: najprej dijak, bogoslovec, prefekt, duhovnik in po doktoratu iz teologije profesor v bogoslovju, urednik, jasen in neomajen zagovornik katoliških načel. Zatem je skoraj četrt stoletja vodil škofijo na otoku Krku. Velja za začetnika katoliškega gibanja pri obeh narodih. Pri njegovem delu ga je vodila ljubezen do Jezusa v evharistiji, iz katere je črpal moč, za vse svoje delo. Predvsem zato je danes tudi svetniški kandidat.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Škof Anton Mahnič (1850 - 1920)
Doma je bil s Kobdilja na Krasu. Od mladih let je bil v Gorici: najprej dijak, bogoslovec, prefekt, duhovnik in po doktoratu iz teologije profesor v bogoslovju, urednik, jasen in neomajen zagovornik katoliških načel. Zatem je skoraj četrt stoletja vodil škofijo na otoku Krku. Velja za začetnika katoliškega gibanja pri obeh narodih. Pri njegovem delu ga je vodila ljubezen do Jezusa v evharistiji, iz katere je črpal moč, za vse svoje delo. Predvsem zato je danes tudi svetniški kandidat.
VEČ ...|20. 12. 2020
Škof Anton Mahnič (1850 - 1920)
Doma je bil s Kobdilja na Krasu. Od mladih let je bil v Gorici: najprej dijak, bogoslovec, prefekt, duhovnik in po doktoratu iz teologije profesor v bogoslovju, urednik, jasen in neomajen zagovornik katoliških načel. Zatem je skoraj četrt stoletja vodil škofijo na otoku Krku. Velja za začetnika katoliškega gibanja pri obeh narodih. Pri njegovem delu ga je vodila ljubezen do Jezusa v evharistiji, iz katere je črpal moč, za vse svoje delo. Predvsem zato je danes tudi svetniški kandidat.

Tone Gorjup

spomin

Naš gost

VEČ ...|19. 12. 2020
Dr. Alfons Žibert, župnik iz Boštanja

Naš gost je tudi integrativni geštalt pedagog, geštalt svetovalec in geštalt trener. Spomladi je izdal knjigo Hrepenenje po sebi in tudi o tem je tekla beseda. Prisluhnite.

Dr. Alfons Žibert, župnik iz Boštanja

Naš gost je tudi integrativni geštalt pedagog, geštalt svetovalec in geštalt trener. Spomladi je izdal knjigo Hrepenenje po sebi in tudi o tem je tekla beseda. Prisluhnite.

Alfons Žibertgeštalt pedagogikaBoštanjHrepenenje po sebisodelovanje

Naš gost

Dr. Alfons Žibert, župnik iz Boštanja

Naš gost je tudi integrativni geštalt pedagog, geštalt svetovalec in geštalt trener. Spomladi je izdal knjigo Hrepenenje po sebi in tudi o tem je tekla beseda. Prisluhnite.

VEČ ...|19. 12. 2020
Dr. Alfons Žibert, župnik iz Boštanja

Naš gost je tudi integrativni geštalt pedagog, geštalt svetovalec in geštalt trener. Spomladi je izdal knjigo Hrepenenje po sebi in tudi o tem je tekla beseda. Prisluhnite.

Damijana Medved

Alfons Žibertgeštalt pedagogikaBoštanjHrepenenje po sebisodelovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 12. 2020
Anja Mager: Mladi smo med pobudniki organiziranega sodelovanja

Mladi smo bili med pobudniki organiziranega sodelovanja in smo aktivno vpeti v povezovanje kmetijskih nevladnih organizacij ...  Kajti ključno je, da zdaj, ko je stanje alarmantno, ko odkupne cene ne pokrivajo niti proizvodnih stroškov,  kmetijske nevladne organizacije opravimo svoje delo, se povežemo in javno izpostavimo probleme kmetov..., pravi Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine. Več in podrobneje pa na tej povezavi!

Anja Mager: Mladi smo med pobudniki organiziranega sodelovanja

Mladi smo bili med pobudniki organiziranega sodelovanja in smo aktivno vpeti v povezovanje kmetijskih nevladnih organizacij ...  Kajti ključno je, da zdaj, ko je stanje alarmantno, ko odkupne cene ne pokrivajo niti proizvodnih stroškov,  kmetijske nevladne organizacije opravimo svoje delo, se povežemo in javno izpostavimo probleme kmetov..., pravi Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine. Več in podrobneje pa na tej povezavi!

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Anja Mager: Mladi smo med pobudniki organiziranega sodelovanja

Mladi smo bili med pobudniki organiziranega sodelovanja in smo aktivno vpeti v povezovanje kmetijskih nevladnih organizacij ...  Kajti ključno je, da zdaj, ko je stanje alarmantno, ko odkupne cene ne pokrivajo niti proizvodnih stroškov,  kmetijske nevladne organizacije opravimo svoje delo, se povežemo in javno izpostavimo probleme kmetov..., pravi Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine. Več in podrobneje pa na tej povezavi!

VEČ ...|18. 12. 2020
Anja Mager: Mladi smo med pobudniki organiziranega sodelovanja

Mladi smo bili med pobudniki organiziranega sodelovanja in smo aktivno vpeti v povezovanje kmetijskih nevladnih organizacij ...  Kajti ključno je, da zdaj, ko je stanje alarmantno, ko odkupne cene ne pokrivajo niti proizvodnih stroškov,  kmetijske nevladne organizacije opravimo svoje delo, se povežemo in javno izpostavimo probleme kmetov..., pravi Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine. Več in podrobneje pa na tej povezavi!

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Doživetja narave

VEČ ...|18. 12. 2020
Beremo gore

Tokrat smo se pridružili Festivalu Brati gore, ki v ospredje postavlja gorniško literaturo. Skozi vrstice različnih avtorjev in njihovih zapisov smo se pomikali ob vašem sodelovanju in pozornem poslušanju. Vse tri orehe vam je uspelo uspešno streti! Oddaja vsekakor prinaša nekaj namigov za praznično planinsko branje.

Beremo gore

Tokrat smo se pridružili Festivalu Brati gore, ki v ospredje postavlja gorniško literaturo. Skozi vrstice različnih avtorjev in njihovih zapisov smo se pomikali ob vašem sodelovanju in pozornem poslušanju. Vse tri orehe vam je uspelo uspešno streti! Oddaja vsekakor prinaša nekaj namigov za praznično planinsko branje.

goreliteraturaplaninstvoalpinizemknjige

Doživetja narave

Beremo gore

Tokrat smo se pridružili Festivalu Brati gore, ki v ospredje postavlja gorniško literaturo. Skozi vrstice različnih avtorjev in njihovih zapisov smo se pomikali ob vašem sodelovanju in pozornem poslušanju. Vse tri orehe vam je uspelo uspešno streti! Oddaja vsekakor prinaša nekaj namigov za praznično planinsko branje.

VEČ ...|18. 12. 2020
Beremo gore

Tokrat smo se pridružili Festivalu Brati gore, ki v ospredje postavlja gorniško literaturo. Skozi vrstice različnih avtorjev in njihovih zapisov smo se pomikali ob vašem sodelovanju in pozornem poslušanju. Vse tri orehe vam je uspelo uspešno streti! Oddaja vsekakor prinaša nekaj namigov za praznično planinsko branje.

Blaž Lesnik

goreliteraturaplaninstvoalpinizemknjige

Svetovalnica

VEČ ...|17. 12. 2020
O virusih in okužbah

Epidemiološke razmere se ne umirjajo, trend okužb ne nakazuje upada. Tokrat je v Svetovalnici sodelovala infektologinja dr. Mateja Logar. Spregovorili smo tudi o tem, kako naj se obnašamo med prihajajočimi prazniki in kako poteka zdravljenje bolnikov s plazmo.

O virusih in okužbah

Epidemiološke razmere se ne umirjajo, trend okužb ne nakazuje upada. Tokrat je v Svetovalnici sodelovala infektologinja dr. Mateja Logar. Spregovorili smo tudi o tem, kako naj se obnašamo med prihajajočimi prazniki in kako poteka zdravljenje bolnikov s plazmo.

svetovanjekoronaviruszdravstvo

Svetovalnica

O virusih in okužbah
Epidemiološke razmere se ne umirjajo, trend okužb ne nakazuje upada. Tokrat je v Svetovalnici sodelovala infektologinja dr. Mateja Logar. Spregovorili smo tudi o tem, kako naj se obnašamo med prihajajočimi prazniki in kako poteka zdravljenje bolnikov s plazmo.
VEČ ...|17. 12. 2020
O virusih in okužbah
Epidemiološke razmere se ne umirjajo, trend okužb ne nakazuje upada. Tokrat je v Svetovalnici sodelovala infektologinja dr. Mateja Logar. Spregovorili smo tudi o tem, kako naj se obnašamo med prihajajočimi prazniki in kako poteka zdravljenje bolnikov s plazmo.

Blaž Lesnik

svetovanjekoronaviruszdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|17. 12. 2020
Popoldne 19. posvet o pridelavi jagod

Vsako leto v začetku decembra se na KIS tradicionalno odvija posvet o pridelovanju jagod in jagodičevja. Letos ga bo Kmetijski inštitut Slovenije prvič pripravil prek spleta, odvijal pase bo popoldne od 16.00 naprej.

Popoldne 19. posvet o pridelavi jagod

Vsako leto v začetku decembra se na KIS tradicionalno odvija posvet o pridelovanju jagod in jagodičevja. Letos ga bo Kmetijski inštitut Slovenije prvič pripravil prek spleta, odvijal pase bo popoldne od 16.00 naprej.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Popoldne 19. posvet o pridelavi jagod

Vsako leto v začetku decembra se na KIS tradicionalno odvija posvet o pridelovanju jagod in jagodičevja. Letos ga bo Kmetijski inštitut Slovenije prvič pripravil prek spleta, odvijal pase bo popoldne od 16.00 naprej.

VEČ ...|17. 12. 2020
Popoldne 19. posvet o pridelavi jagod

Vsako leto v začetku decembra se na KIS tradicionalno odvija posvet o pridelovanju jagod in jagodičevja. Letos ga bo Kmetijski inštitut Slovenije prvič pripravil prek spleta, odvijal pase bo popoldne od 16.00 naprej.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Ritem srca

VEČ ...|16. 12. 2020
Stephen McWirther - Choir Sessions

Neposrednost pesmi in posebnost njegove življenske zgodbe sta značilnosti Stephena McWirtherja, ameriškega krščanskega kantavtorja, ki se tokrat med poslušalce vrača z albumom Choir Sessions. Ta je nastal v sodelovanju z gospel vokalno skupino The Atmosphere Changers pod vodstvom Jasona Clayborna, ki se v nekaterih pesmih pojavi tudi kot soovokalist.

V oddaji smo slišali:

  • Marko Nzobandora - Luč življenja
  • Stephen McWirther (feat. Jason Clayborn & The Atmosphere Changers) - Stand Up
  • Stephen McWirther (feat. Jason Clayborn & The Atmosphere Changers) - We Repent
  • Stephen McWirther (feat. Jason Clayborn & The Atmosphere Changers) - Glory Hallelujah
  • Stephen McWirther (feat. Jason Clayborn & The Atmosphere Changers) - Come Jesus Come
  • Stephen McWirther - God That Saves

Stephen McWirther - Choir Sessions

Neposrednost pesmi in posebnost njegove življenske zgodbe sta značilnosti Stephena McWirtherja, ameriškega krščanskega kantavtorja, ki se tokrat med poslušalce vrača z albumom Choir Sessions. Ta je nastal v sodelovanju z gospel vokalno skupino The Atmosphere Changers pod vodstvom Jasona Clayborna, ki se v nekaterih pesmih pojavi tudi kot soovokalist.

V oddaji smo slišali:

  • Marko Nzobandora - Luč življenja
  • Stephen McWirther (feat. Jason Clayborn & The Atmosphere Changers) - Stand Up
  • Stephen McWirther (feat. Jason Clayborn & The Atmosphere Changers) - We Repent
  • Stephen McWirther (feat. Jason Clayborn & The Atmosphere Changers) - Glory Hallelujah
  • Stephen McWirther (feat. Jason Clayborn & The Atmosphere Changers) - Come Jesus Come
  • Stephen McWirther - God That Saves

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovostigospel

Ritem srca

Stephen McWirther - Choir Sessions

Neposrednost pesmi in posebnost njegove življenske zgodbe sta značilnosti Stephena McWirtherja, ameriškega krščanskega kantavtorja, ki se tokrat med poslušalce vrača z albumom Choir Sessions. Ta je nastal v sodelovanju z gospel vokalno skupino The Atmosphere Changers pod vodstvom Jasona Clayborna, ki se v nekaterih pesmih pojavi tudi kot soovokalist.

V oddaji smo slišali:

  • Marko Nzobandora - Luč življenja
  • Stephen McWirther (feat. Jason Clayborn & The Atmosphere Changers) - Stand Up
  • Stephen McWirther (feat. Jason Clayborn & The Atmosphere Changers) - We Repent
  • Stephen McWirther (feat. Jason Clayborn & The Atmosphere Changers) - Glory Hallelujah
  • Stephen McWirther (feat. Jason Clayborn & The Atmosphere Changers) - Come Jesus Come
  • Stephen McWirther - God That Saves
VEČ ...|16. 12. 2020
Stephen McWirther - Choir Sessions

Neposrednost pesmi in posebnost njegove življenske zgodbe sta značilnosti Stephena McWirtherja, ameriškega krščanskega kantavtorja, ki se tokrat med poslušalce vrača z albumom Choir Sessions. Ta je nastal v sodelovanju z gospel vokalno skupino The Atmosphere Changers pod vodstvom Jasona Clayborna, ki se v nekaterih pesmih pojavi tudi kot soovokalist.

V oddaji smo slišali:

  • Marko Nzobandora - Luč življenja
  • Stephen McWirther (feat. Jason Clayborn & The Atmosphere Changers) - Stand Up
  • Stephen McWirther (feat. Jason Clayborn & The Atmosphere Changers) - We Repent
  • Stephen McWirther (feat. Jason Clayborn & The Atmosphere Changers) - Glory Hallelujah
  • Stephen McWirther (feat. Jason Clayborn & The Atmosphere Changers) - Come Jesus Come
  • Stephen McWirther - God That Saves

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovostigospel

Pogovor o

VEČ ...|16. 12. 2020
Položaj žensk na trgu dela in ob upokojevanju

Predstavili smo projekt Moje delo.Moja pokojnina, ki naslavlja problem pokojninske vrzeli med ženskami in moškimi, predvsem pa želi ozaveščati o pomenu odločitev in možnosti v poklicnem in zasebnem življenju na pokojnino in varno starost.Sogovornice v oddaji so bile vodja projekta mag. Tanja Salecl, Maruša Gorišek iz Inštituta za razvojne in strateške analize ter podjetnica Karmen Meze.

Položaj žensk na trgu dela in ob upokojevanju

Predstavili smo projekt Moje delo.Moja pokojnina, ki naslavlja problem pokojninske vrzeli med ženskami in moškimi, predvsem pa želi ozaveščati o pomenu odločitev in možnosti v poklicnem in zasebnem življenju na pokojnino in varno starost.Sogovornice v oddaji so bile vodja projekta mag. Tanja Salecl, Maruša Gorišek iz Inštituta za razvojne in strateške analize ter podjetnica Karmen Meze.

delopokojnina

Pogovor o

Položaj žensk na trgu dela in ob upokojevanju
Predstavili smo projekt Moje delo.Moja pokojnina, ki naslavlja problem pokojninske vrzeli med ženskami in moškimi, predvsem pa želi ozaveščati o pomenu odločitev in možnosti v poklicnem in zasebnem življenju na pokojnino in varno starost.Sogovornice v oddaji so bile vodja projekta mag. Tanja Salecl, Maruša Gorišek iz Inštituta za razvojne in strateške analize ter podjetnica Karmen Meze.
VEČ ...|16. 12. 2020
Položaj žensk na trgu dela in ob upokojevanju
Predstavili smo projekt Moje delo.Moja pokojnina, ki naslavlja problem pokojninske vrzeli med ženskami in moškimi, predvsem pa želi ozaveščati o pomenu odločitev in možnosti v poklicnem in zasebnem življenju na pokojnino in varno starost.Sogovornice v oddaji so bile vodja projekta mag. Tanja Salecl, Maruša Gorišek iz Inštituta za razvojne in strateške analize ter podjetnica Karmen Meze.

Damijana Medved

delopokojnina

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 12. 2020
Kako razumeti poročilo AVK o stanju v mesni verigi?

V Sindikatu kmetov Slovenije od države in pristojnih inštitucij pričakujejo, da se jasno ugotovi, kdo v verigi mesa na račun obeh skrajnih členov, torej pridelovalcev in potrošnikov kuje dobičke, potrošnike pa vseeno prosijo, da se pri nakupu odločajo za nakup izdelkov, ki so narejeni iz surovin slovenskega izvora. V oddaji pa smo pod drobnogled vzeli tudi poročilo Agencije za varstvo konkurence.

Kako razumeti poročilo AVK o stanju v mesni verigi?

V Sindikatu kmetov Slovenije od države in pristojnih inštitucij pričakujejo, da se jasno ugotovi, kdo v verigi mesa na račun obeh skrajnih členov, torej pridelovalcev in potrošnikov kuje dobičke, potrošnike pa vseeno prosijo, da se pri nakupu odločajo za nakup izdelkov, ki so narejeni iz surovin slovenskega izvora. V oddaji pa smo pod drobnogled vzeli tudi poročilo Agencije za varstvo konkurence.

kmetijstvopolitika

Kmetijska oddaja

Kako razumeti poročilo AVK o stanju v mesni verigi?

V Sindikatu kmetov Slovenije od države in pristojnih inštitucij pričakujejo, da se jasno ugotovi, kdo v verigi mesa na račun obeh skrajnih členov, torej pridelovalcev in potrošnikov kuje dobičke, potrošnike pa vseeno prosijo, da se pri nakupu odločajo za nakup izdelkov, ki so narejeni iz surovin slovenskega izvora. V oddaji pa smo pod drobnogled vzeli tudi poročilo Agencije za varstvo konkurence.

VEČ ...|13. 12. 2020
Kako razumeti poročilo AVK o stanju v mesni verigi?

V Sindikatu kmetov Slovenije od države in pristojnih inštitucij pričakujejo, da se jasno ugotovi, kdo v verigi mesa na račun obeh skrajnih členov, torej pridelovalcev in potrošnikov kuje dobičke, potrošnike pa vseeno prosijo, da se pri nakupu odločajo za nakup izdelkov, ki so narejeni iz surovin slovenskega izvora. V oddaji pa smo pod drobnogled vzeli tudi poročilo Agencije za varstvo konkurence.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 12. 2020
Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

koronavirusvatikansmrekanadškof alojzij cviklanže logar

Informativni prispevki

Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

VEČ ...|11. 12. 2020
Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

Alen Salihović

koronavirusvatikansmrekanadškof alojzij cviklanže logar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 12. 2020
Imaš predloge za gospodarjenje z divjadjo in gozdom? Predlagaj popravke načrtov gospodarjenja!

Do 31. decembra lahko podate pripombe in predloge na območne načrte za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Zdaj je čas, da izpostavite vaše probleme, ki jih imate pri gospodarjenju z gozdovi ali zaradi škode po divjadi, da se usmeritve za odpravo vaših problemov lahko vnesejo v spremembe načrtov. Naj se sliši vas glas.

Imaš predloge za gospodarjenje z divjadjo in gozdom? Predlagaj popravke načrtov gospodarjenja!

Do 31. decembra lahko podate pripombe in predloge na območne načrte za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Zdaj je čas, da izpostavite vaše probleme, ki jih imate pri gospodarjenju z gozdovi ali zaradi škode po divjadi, da se usmeritve za odpravo vaših problemov lahko vnesejo v spremembe načrtov. Naj se sliši vas glas.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Imaš predloge za gospodarjenje z divjadjo in gozdom? Predlagaj popravke načrtov gospodarjenja!

Do 31. decembra lahko podate pripombe in predloge na območne načrte za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Zdaj je čas, da izpostavite vaše probleme, ki jih imate pri gospodarjenju z gozdovi ali zaradi škode po divjadi, da se usmeritve za odpravo vaših problemov lahko vnesejo v spremembe načrtov. Naj se sliši vas glas.

VEČ ...|7. 12. 2020
Imaš predloge za gospodarjenje z divjadjo in gozdom? Predlagaj popravke načrtov gospodarjenja!

Do 31. decembra lahko podate pripombe in predloge na območne načrte za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Zdaj je čas, da izpostavite vaše probleme, ki jih imate pri gospodarjenju z gozdovi ali zaradi škode po divjadi, da se usmeritve za odpravo vaših problemov lahko vnesejo v spremembe načrtov. Naj se sliši vas glas.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 12. 2020
Peterle in Rupel zadovoljna, da se Slovenija z obiskom Janše v Izraelu in Logarja v ZDA vrača na zunanjepolitični parket

Premier Janez Janša začenja uradni obisk v Izraelu. Gre za priložnost za pogovore o ključnih zunanjepolitičnih temah, kot so Sirija, Irak, Iran in bližnjevzhodni mirovni proces, ter o sodelovanju na področjih kibernetske varnosti in umetne inteligence. Zunanji minister Anže Logar pa začenja obisk v Washingtonu, kjer se bo srečal z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom. Da gre za pomembna obiska menita kar dva nekdanja zunanja ministra Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

Peterle in Rupel zadovoljna, da se Slovenija z obiskom Janše v Izraelu in Logarja v ZDA vrača na zunanjepolitični parket

Premier Janez Janša začenja uradni obisk v Izraelu. Gre za priložnost za pogovore o ključnih zunanjepolitičnih temah, kot so Sirija, Irak, Iran in bližnjevzhodni mirovni proces, ter o sodelovanju na področjih kibernetske varnosti in umetne inteligence. Zunanji minister Anže Logar pa začenja obisk v Washingtonu, kjer se bo srečal z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom. Da gre za pomembna obiska menita kar dva nekdanja zunanja ministra Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

politikaslovenijavladainfopogovor

Informativni prispevki

Peterle in Rupel zadovoljna, da se Slovenija z obiskom Janše v Izraelu in Logarja v ZDA vrača na zunanjepolitični parket

Premier Janez Janša začenja uradni obisk v Izraelu. Gre za priložnost za pogovore o ključnih zunanjepolitičnih temah, kot so Sirija, Irak, Iran in bližnjevzhodni mirovni proces, ter o sodelovanju na področjih kibernetske varnosti in umetne inteligence. Zunanji minister Anže Logar pa začenja obisk v Washingtonu, kjer se bo srečal z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom. Da gre za pomembna obiska menita kar dva nekdanja zunanja ministra Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

VEČ ...|7. 12. 2020
Peterle in Rupel zadovoljna, da se Slovenija z obiskom Janše v Izraelu in Logarja v ZDA vrača na zunanjepolitični parket

Premier Janez Janša začenja uradni obisk v Izraelu. Gre za priložnost za pogovore o ključnih zunanjepolitičnih temah, kot so Sirija, Irak, Iran in bližnjevzhodni mirovni proces, ter o sodelovanju na področjih kibernetske varnosti in umetne inteligence. Zunanji minister Anže Logar pa začenja obisk v Washingtonu, kjer se bo srečal z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom. Da gre za pomembna obiska menita kar dva nekdanja zunanja ministra Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

Alen Salihović

politikaslovenijavladainfopogovor

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 12. 2020
Vloga žensk na kmetijah

Kmetijska oddaja na god svetega Miklavža bo zelo »ženska«, saj bodo naše gostje Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine in Andrejka Krt, vodja službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS. Spregovorile bodo o pomembnosti praznikov, predstavile delovna področja, ki jih zastopajo, razkrile, zakaj je povezovanje in sodelovanje pomembno ter na koncu izpostavile vlogo žensk na kmetijah. 

Vloga žensk na kmetijah

Kmetijska oddaja na god svetega Miklavža bo zelo »ženska«, saj bodo naše gostje Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine in Andrejka Krt, vodja službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS. Spregovorile bodo o pomembnosti praznikov, predstavile delovna področja, ki jih zastopajo, razkrile, zakaj je povezovanje in sodelovanje pomembno ter na koncu izpostavile vlogo žensk na kmetijah. 

kmetijstvoženskeprazniki

Kmetijska oddaja

Vloga žensk na kmetijah

Kmetijska oddaja na god svetega Miklavža bo zelo »ženska«, saj bodo naše gostje Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine in Andrejka Krt, vodja službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS. Spregovorile bodo o pomembnosti praznikov, predstavile delovna področja, ki jih zastopajo, razkrile, zakaj je povezovanje in sodelovanje pomembno ter na koncu izpostavile vlogo žensk na kmetijah. 

VEČ ...|6. 12. 2020
Vloga žensk na kmetijah

Kmetijska oddaja na god svetega Miklavža bo zelo »ženska«, saj bodo naše gostje Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine in Andrejka Krt, vodja službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS. Spregovorile bodo o pomembnosti praznikov, predstavile delovna področja, ki jih zastopajo, razkrile, zakaj je povezovanje in sodelovanje pomembno ter na koncu izpostavile vlogo žensk na kmetijah. 

Slavi KoširRobert Božič

kmetijstvoženskeprazniki

Via positiva

VEČ ...|3. 12. 2020
Uspešen podjetnik na dolgi rok mora biti dober človek

Dr. Zoran Vaupot, doktor znanosti s predmetnega področja managementa, dekan Fakultete za pravo in poslovne vede, ki deluje v sklopu Katoliškega inštituta, je spregovoril o akademskem okolju in še največ o poslovnem. O odgovornosti, sodelovanju in ostalih vrednotah, etičnih držah, ki so nujne za razvoj družbe, smo se pogovarjali.

Uspešen podjetnik na dolgi rok mora biti dober človek

Dr. Zoran Vaupot, doktor znanosti s predmetnega področja managementa, dekan Fakultete za pravo in poslovne vede, ki deluje v sklopu Katoliškega inštituta, je spregovoril o akademskem okolju in še največ o poslovnem. O odgovornosti, sodelovanju in ostalih vrednotah, etičnih držah, ki so nujne za razvoj družbe, smo se pogovarjali.

družbapogovor

Via positiva

Uspešen podjetnik na dolgi rok mora biti dober človek

Dr. Zoran Vaupot, doktor znanosti s predmetnega področja managementa, dekan Fakultete za pravo in poslovne vede, ki deluje v sklopu Katoliškega inštituta, je spregovoril o akademskem okolju in še največ o poslovnem. O odgovornosti, sodelovanju in ostalih vrednotah, etičnih držah, ki so nujne za razvoj družbe, smo se pogovarjali.

VEČ ...|3. 12. 2020
Uspešen podjetnik na dolgi rok mora biti dober človek

Dr. Zoran Vaupot, doktor znanosti s predmetnega področja managementa, dekan Fakultete za pravo in poslovne vede, ki deluje v sklopu Katoliškega inštituta, je spregovoril o akademskem okolju in še največ o poslovnem. O odgovornosti, sodelovanju in ostalih vrednotah, etičnih držah, ki so nujne za razvoj družbe, smo se pogovarjali.

Nataša Ličen

družbapogovor

Pogovor o

VEČ ...|2. 12. 2020
Predsednik države Borut Pahor za Radio Ognjišče o epidemiji: Ta kriza terja odziv slehernega od nas!

O epidemiji in soočanju z njo je v posebnem pogovoru za RadioOgnjišče spregovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.Opozoril je, da trenutna zdravstvena kriza terja odziv slehernega odnas. Vseeno pa z optimizmom in velikim veseljem gleda v prihodnjeleto, ko upa, da se bo s pomočjo cepiva mogoče vrniti k starimoblikam sodelovanja, pogovarjanja, objemanja, k vsemu temu, karpotrebujemo ljudje, da se počutimo zaželene in dobrodošle. Precejrazdeljene politike pa je pozval k sodelovanju. Pahor je spregovorilše o sodelovanju s sosednjimi državami in spomnil na skorajšnjo30-letnico plebiscita.

Predsednik države Borut Pahor za Radio Ognjišče o epidemiji: Ta kriza terja odziv slehernega od nas!

O epidemiji in soočanju z njo je v posebnem pogovoru za RadioOgnjišče spregovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.Opozoril je, da trenutna zdravstvena kriza terja odziv slehernega odnas. Vseeno pa z optimizmom in velikim veseljem gleda v prihodnjeleto, ko upa, da se bo s pomočjo cepiva mogoče vrniti k starimoblikam sodelovanja, pogovarjanja, objemanja, k vsemu temu, karpotrebujemo ljudje, da se počutimo zaželene in dobrodošle. Precejrazdeljene politike pa je pozval k sodelovanju. Pahor je spregovorilše o sodelovanju s sosednjimi državami in spomnil na skorajšnjo30-letnico plebiscita.

koronavirusinfopolitikapogovorborut pahorpogovor o

Pogovor o

Predsednik države Borut Pahor za Radio Ognjišče o epidemiji: Ta kriza terja odziv slehernega od nas!

O epidemiji in soočanju z njo je v posebnem pogovoru za RadioOgnjišče spregovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.Opozoril je, da trenutna zdravstvena kriza terja odziv slehernega odnas. Vseeno pa z optimizmom in velikim veseljem gleda v prihodnjeleto, ko upa, da se bo s pomočjo cepiva mogoče vrniti k starimoblikam sodelovanja, pogovarjanja, objemanja, k vsemu temu, karpotrebujemo ljudje, da se počutimo zaželene in dobrodošle. Precejrazdeljene politike pa je pozval k sodelovanju. Pahor je spregovorilše o sodelovanju s sosednjimi državami in spomnil na skorajšnjo30-letnico plebiscita.

VEČ ...|2. 12. 2020
Predsednik države Borut Pahor za Radio Ognjišče o epidemiji: Ta kriza terja odziv slehernega od nas!

O epidemiji in soočanju z njo je v posebnem pogovoru za RadioOgnjišče spregovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.Opozoril je, da trenutna zdravstvena kriza terja odziv slehernega odnas. Vseeno pa z optimizmom in velikim veseljem gleda v prihodnjeleto, ko upa, da se bo s pomočjo cepiva mogoče vrniti k starimoblikam sodelovanja, pogovarjanja, objemanja, k vsemu temu, karpotrebujemo ljudje, da se počutimo zaželene in dobrodošle. Precejrazdeljene politike pa je pozval k sodelovanju. Pahor je spregovorilše o sodelovanju s sosednjimi državami in spomnil na skorajšnjo30-letnico plebiscita.

Alen Salihović

koronavirusinfopolitikapogovorborut pahorpogovor o

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|30. 11. 2020
Imaš priložnost: Boš povedal odgovornim svoje mnenje?

Javna razprava o analizi stanja in potrebah Strateškega načrta skupne kmetijske politike za novo programsko obdobje Skupne EU kmetijske politike je podaljšana za teden dni, še do srede opolnoči. Na MKGP so, ko so razpravo odprli, k oddaji pripomb in mnenj predvsem pa sodelovanju v spletni anketi povabili vso zainteresirano javnost, tako kmete in prebivalce podeželja, kot tudi vse, ki se s področjem kmetijstva na kakršen koli drug način ukvarjajo. Boš sodeloval tudi ti ali boš vpliv prepustil drugim?

Imaš priložnost: Boš povedal odgovornim svoje mnenje?

Javna razprava o analizi stanja in potrebah Strateškega načrta skupne kmetijske politike za novo programsko obdobje Skupne EU kmetijske politike je podaljšana za teden dni, še do srede opolnoči. Na MKGP so, ko so razpravo odprli, k oddaji pripomb in mnenj predvsem pa sodelovanju v spletni anketi povabili vso zainteresirano javnost, tako kmete in prebivalce podeželja, kot tudi vse, ki se s področjem kmetijstva na kakršen koli drug način ukvarjajo. Boš sodeloval tudi ti ali boš vpliv prepustil drugim?

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Imaš priložnost: Boš povedal odgovornim svoje mnenje?

Javna razprava o analizi stanja in potrebah Strateškega načrta skupne kmetijske politike za novo programsko obdobje Skupne EU kmetijske politike je podaljšana za teden dni, še do srede opolnoči. Na MKGP so, ko so razpravo odprli, k oddaji pripomb in mnenj predvsem pa sodelovanju v spletni anketi povabili vso zainteresirano javnost, tako kmete in prebivalce podeželja, kot tudi vse, ki se s področjem kmetijstva na kakršen koli drug način ukvarjajo. Boš sodeloval tudi ti ali boš vpliv prepustil drugim?

VEČ ...|30. 11. 2020
Imaš priložnost: Boš povedal odgovornim svoje mnenje?

Javna razprava o analizi stanja in potrebah Strateškega načrta skupne kmetijske politike za novo programsko obdobje Skupne EU kmetijske politike je podaljšana za teden dni, še do srede opolnoči. Na MKGP so, ko so razpravo odprli, k oddaji pripomb in mnenj predvsem pa sodelovanju v spletni anketi povabili vso zainteresirano javnost, tako kmete in prebivalce podeželja, kot tudi vse, ki se s področjem kmetijstva na kakršen koli drug način ukvarjajo. Boš sodeloval tudi ti ali boš vpliv prepustil drugim?

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Sveta maša

VEČ ...|29. 11. 2020
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 29. 11.

Na 1. adventno nedeljo je iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru mašo daroval nadškof Alojzij Cvikl. Vabljeni k sodelovanju.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 29. 11.

Na 1. adventno nedeljo je iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru mašo daroval nadškof Alojzij Cvikl. Vabljeni k sodelovanju.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 29. 11.

Na 1. adventno nedeljo je iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru mašo daroval nadškof Alojzij Cvikl. Vabljeni k sodelovanju.

VEČ ...|29. 11. 2020
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 29. 11.

Na 1. adventno nedeljo je iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru mašo daroval nadškof Alojzij Cvikl. Vabljeni k sodelovanju.

Radio Ognjišče

duhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|28. 11. 2020
Sin in jež

Si predstavljate, otroci, da bi se kar naenkrat znašli v ježevi koži? No, v njegovih bodicah. Deček v naši pravljici se je, a s svojo iznajdljivostjo, pridnim delom in pravljično srečo je postal … No, vsega pa ne smemo povedati. Prisluhnite.

Sin in jež

Si predstavljate, otroci, da bi se kar naenkrat znašli v ježevi koži? No, v njegovih bodicah. Deček v naši pravljici se je, a s svojo iznajdljivostjo, pridnim delom in pravljično srečo je postal … No, vsega pa ne smemo povedati. Prisluhnite.

pravljicapravljicezgodbaotroci otrok

Zgodbe za otroke

Sin in jež

Si predstavljate, otroci, da bi se kar naenkrat znašli v ježevi koži? No, v njegovih bodicah. Deček v naši pravljici se je, a s svojo iznajdljivostjo, pridnim delom in pravljično srečo je postal … No, vsega pa ne smemo povedati. Prisluhnite.

VEČ ...|28. 11. 2020
Sin in jež

Si predstavljate, otroci, da bi se kar naenkrat znašli v ježevi koži? No, v njegovih bodicah. Deček v naši pravljici se je, a s svojo iznajdljivostjo, pridnim delom in pravljično srečo je postal … No, vsega pa ne smemo povedati. Prisluhnite.

Jure Sešek

pravljicapravljicezgodbaotroci otrok

Priporočamo
|
Aktualno

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 1. 2021
Brez jezika ni manjšine

Pogovarjali smo se z Anno Wedam, pokrajinsko predsednico Sveta slovenskih organizacij iz Italije za Videmsko pokrajino in predsednico Združenja don Mario Černet, in sicer na temo 20-letnice zaščitnega zakona. Slišali boste odzive na mazaško akcijo dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem in vabilo na Novoletno srečanje v Tinjah ter novico glede Govorniškega natečaja KKZ in NSKS na avstrijskem Koroškem. 


 

Brez jezika ni manjšine

Pogovarjali smo se z Anno Wedam, pokrajinsko predsednico Sveta slovenskih organizacij iz Italije za Videmsko pokrajino in predsednico Združenja don Mario Černet, in sicer na temo 20-letnice zaščitnega zakona. Slišali boste odzive na mazaško akcijo dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem in vabilo na Novoletno srečanje v Tinjah ter novico glede Govorniškega natečaja KKZ in NSKS na avstrijskem Koroškem. 


 

Matjaž Merljak

rojaki

Sol in luč

VEČ ...|26. 1. 2021
Simon Sinek: (Infinite game) Neskončna igra.

Predstavili smo knjigo, ki govori o temeljnem premisleku - za kaj trošiti svojo življenjsko energijo in svoj čas. Avtor Simon Sinek je v zadnjem njegovem delu z naslovom “Neskončna igra” predstavil dve različni poti, dva pristopa k “igranju igre” v poslu, pa tudi v življenju samem.

Simon Sinek: (Infinite game) Neskončna igra.

Predstavili smo knjigo, ki govori o temeljnem premisleku - za kaj trošiti svojo življenjsko energijo in svoj čas. Avtor Simon Sinek je v zadnjem njegovem delu z naslovom “Neskončna igra” predstavil dve različni poti, dva pristopa k “igranju igre” v poslu, pa tudi v življenju samem.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|24. 1. 2021
Dr. Jože Dežman aktualni pogovor

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost dr. Jože Dežman novoimenovani direktor Muzeja Novejše zgodovine Slovenije. V aktualnem pogovoru smo se dotaknili menjav v javnih zavodih, ki so sprožile val nezadovoljstva predvsem levice. Prav tako smo govorili o poskusih prisvojitve osamosvojitvenih zaslug s strani kontinuitetnih sil in o tem zakaj potrebujemo Muzej osamosvojitve.

Dr. Jože Dežman aktualni pogovor

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost dr. Jože Dežman novoimenovani direktor Muzeja Novejše zgodovine Slovenije. V aktualnem pogovoru smo se dotaknili menjav v javnih zavodih, ki so sprožile val nezadovoljstva predvsem levice. Prav tako smo govorili o poskusih prisvojitve osamosvojitvenih zaslug s strani kontinuitetnih sil in o tem zakaj potrebujemo Muzej osamosvojitve.

Jože Bartolj

kulturapogovorpolitikaJože Dežman

Komentar tedna

VEČ ...|22. 1. 2021
Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

Božo Rustja

družbakomentarpolitika

Zgodbe za otroke

VEČ ...|27. 1. 2021
Ubožni mladenič in modra kraljična

Mlada kraljična išče moža in uganko, na katero ne bo znala odgovoriti. No, išče v obratnem vrstnem redu. Ko bo našla neodgovorjeno uganko, bo imela tudi moža.

Ubožni mladenič in modra kraljična

Mlada kraljična išče moža in uganko, na katero ne bo znala odgovoriti. No, išče v obratnem vrstnem redu. Ko bo našla neodgovorjeno uganko, bo imela tudi moža.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke

Duhovna misel

VEČ ...|28. 1. 2021
Naj svéti

Zdaj, ko je bilo malo pobeljeno okoli nas, se je zdelo, da je tudi dan malo daljši. Se je pa te dni zgodila

Naj svéti

Zdaj, ko je bilo malo pobeljeno okoli nas, se je zdelo, da je tudi dan malo daljši. Se je pa te dni zgodila

Simon Potnik

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|28. 1. 2021
Veseli del dne 28. 1.

Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.

Veseli del dne 28. 1.

Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|28. 1. 2021
Sv. Tomaž

To pa je kariera! Študij v Neaplju, Parizu in Kölnu. Profesura v Neaplju, Parizu in Kölnu. Ter jasno …

Sv. Tomaž

To pa je kariera! Študij v Neaplju, Parizu in Kölnu. Profesura v Neaplju, Parizu in Kölnu. Ter jasno …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Za nasmeh

VEČ ...|28. 1. 2021
Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče