V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) v Sloveniji, je p. Robin Schweiger prebral pismo, ki ga je napisal p. Xavier Jeyeraj iz Sekretariata za socialno pravičnost in ekologijo iz Generalne kurije sobratom jezuitom ob pandemiji zaradi novega koronavirusa. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz  domovine in tujine.

Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.

Med pravniki nas je kar nekaj zanesenjakov, ki v svojem poslanstvu uživamo in vsaj občasno doživljamo delovni zanos kot enega od načinov osmišljanja življenja. Idealno bi bilo, da bi slehernik kompleksno preobrazil svoje življenje v enotno zanosno izkustvo, da bi kultiviral smisel in smoter s pogosto zatopljenostjo v vita activa in vita contemplativa.

V podporo vladi je bila oblikovana peticija z naslovom Potrebujemo vlado, ki zna in zmore - in taka vlada potrebuje nas! To je po besedah ene izmed prvopodpisnic Metke Zevnik do danes podpisalo že 21.000 ljudi. K podpisu je v pogovoru za Radio Ognjišče povabila tudi evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romana Tomc, ki je tudi članica obora za pripravo protikoronskih ukrepov. Tomčeva je spregovorila tudi o sklepih majskega zasedanje Evropskega parlamenta.

Akcija, Slovensko mleko nas povezuje, v kateri so svoje moči združile mlekarne in skoraj vsi trgovci, nagovarja potrošnike, da z rednim poseganjem po slovenskih mlečnih izdelkih lahko bistveno doprinesejo k stabilnosti mlečnega sektorja. Ko vsak od nas poseže po domačem izdelku, podpre našega kmeta in delovna mesta v slovenskih podjetjih.

Mladi za zedinjen svet so v Tednu za zedinjeni svet pripravili posebno obliko Summerjoba. Zaradi epidemije so ga izvajali kar na svojih domovih. Dnevno so se spodbujali in objavljali izzive, klicali h konkretnim delom solidarnosti, hvaležnosti, k pomoči osamljenim in podobno. O tem smo govorili z Nejcem Povirkom in Patricijo ter Veroniko Žižek.

Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

Peter Pribožič, vodja kmetijske svetovalne službe na KGZ Ptuj pravi, da bi, če bi se vzpostavil stabilen odkup, lahko skoraj 3 milijone sredstev, kolikor jih slovenska živilska podjetja namenijo nakupu kumaric v tujini, ostalo v slovenskih rokah.

Ob rahljanju ukrepov za zajezitev epidemije se počasi vrača življenje v delovne kolektive. Mnogi se vračajo z dela na daljavo ali čakanja. Kako vstopiti to obdobje med že in še ne, kaj je pomembno upoštevati s stališča vodenja in ustvarjanja odnosov, ki so bili do zdaj na daljavo? V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za krizno vodenje dr. Damjana Pondelek.

Tokrat sm voščili Slovenski karitas, ki je 1. maja praznovala 30. obletnico začetka organiziranega delovanja. O delu, ki je zazrto v misijonske dežele, nam je spregovorila vodja mednarodne razvojne in humanitarne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Slovenska karitas je 1. maja praznovala 30. obletnico delovanja. Ob tem jubileju smo se pogovarjali z generalnim tajnikom Slovenske Karitas Petrom Tomažičem in predsednikom te organizacije nadškofom Alojzijem Cviklom.

V času dela na daljavo smo se v oddaji Za življenje vprašali, kaj nam sploh pomeni delo. Ali gre za zaslužek, samopotrditev, slavo, občutek varnosti...? Ali nam bodo razmere, v kateri se je znašlo človeštvo, pomagale najti pravo vrednost poštenega dela? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Z Julijo Pelc, psihologinjo in psihoterapevtko, družinsko terapevtko, smo govorili o vrednoti dela. Kako vzgajamo za zdravo delavnost, za pravo vrednotenje dela, željo po ustvarjanju, kako ohranjamo zanimanje za delo, ki ga opravljamo po več letih že skoraj rutinsko, in kako pomagamo ob izgubi dela?

Bog, delavec. Najprej je na delu Bog. Vsak delavec z delom ustvarja nekaj novega iz snovi, ki jo daje Bog. Delavec, na primer mizar mora odrezati slabe in nepomembne dele lesa, da lahko naredi nekaj novega.

V prazničnem Mozaiku dneva ste lahko prisluhnili pogovoru z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem. Zanimal nas je njegov pogled ali je delo še vrednota in kako drugačen je letos praznik dela ter kaj prinašajo trenutne razmere.

V oddaji pred praznikom dela smo spregovorili o izzivih, ki jih prinaša trenutna kriza. Rasti brezposelnosti, kršitev delovnopravne zakonodaje, izzivov pri iskanju novih zaposlitev ter odziva države. Gostje oddaje so bili predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič, glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić ter direktorica zaposlitvenega portala Optius.com Saša Boštjančič.

Pandemija ni kazen za človeštvo, pač pa milost, da se zavemo podarjenosti. Že tiste, na katero bolj ali manj pozabljamo, da smo bili devet mesecev v telesu svoje mame, da so starši in drugi 1000 dni in noči skrbeli za nas. Tako nas v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovarja Peter Leskovar, župnik župnij Zreče in Stranice.

Razkritja četrtkove oddaje Tarča so upravičeno zaznamovala notranjepolitično razpravo zadnjih nekaj dni. Najmanj kar lahko rečemo je, da so rotvajlerski pritiski Počivalškovih ljudi na zaposlene v blagovnih rezervah neprimerni in nedopustni. Motivi so lahko tudi koruptivni, a pri iskanju povezave med dobavitelji in tistimi, ki naj bi jim preko pritiskov posel zagotovili, je še veliko prostora za novinarsko, predvsem pa policijsko delo ...

Celoten komentar si lahko preberete na Domovina.je.

Direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger je povedal, kako poteka njihovo delo v času epidemije zaradi novega koronavirusa in o pomembnem srečanju o socialnem apostolatu, ki je bilo februarja v Belgiji.

Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sedel na Božjo desnico. Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je deloval z njimi ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala. (Mr 16, 19-20)

Pripravili smo iskanje besede, povezavovanje in kratko preverjanje poznavanja zgodovine. Vsem poslušalcem hvala za sodelovanje :)

Poleg nekaj tujih novosti smo se pogovarjali z Žanom Serčičem in delom primorske zasedbe, Andrejem Orlom. Glasbeniki kljub težkim razmeram ustvarjajo novo, lepo glasbo.

V rubriki Ostanímo povezano občestvo nas nagovarja župnik v Šentvidu v Ljubljani Ivan Jagodic: Po dobrem mesecu stanja, v katerem smo, vedno bolj razmišljam, da nam Bog v te naše vse mogoče duhovniške in človeške akcije želi tudi kaj povedati in sporočiti. Na primer, da bi se kot duhovniki bolj posvečali duhovnemu življenju, kar se nam je v teh dneh že dodobra zgodilo. Še sam več molim, več berem in premišljujem Sveto pismo ter imam čas tudi za knjige. Ali pa, da bi se mi duhovniki bolj kot na svoje sposobnosti in moči zanašali na Božje delovanje.

Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

18. aprila leta 2020 založba Ognjišče praznuje 55 let delovanja. K pogovoru smo povabili urednika založniškega programa Boža Rustjo in direktorja Miho Turka.

Tokrat smo vas povabili, da preko naših valov pozdravite tiste, ki so vam drugače blizu, v dneh izolacije in karantene pa na nek način daleč in nedosegljivi ... Postavili pa smo pogoj za sodelovanje v oddaji in sicer, da vaš pozdrav nagovarja nekoga, ki ne spada v vašo generacijo. Zvrstili so se klici, lepe želje, izpolnili pa smo tudi šopek različnih glasbenih želja.

Kmetje opozarjajo na škodljiv uvoz manjvrednega mesa iz vzhodnih držav, kar botruje dejstvu, da se je ustavil odkup živine, prašičev in drobnnice. Zaradi zaprtih gostišč in restavracij, se je namreč povpraševanje po svežem mesu znižalo, pravijo v klavnicah in mesno predelovalni industriji. Kako nastalo situacijo poskuša rešiti ministrtvo, kako zaplet vidi agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar in kako mag. Rok Roblek, ste lahko slišali v oddaji!

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ob 8. uri boste lahko sodelovali pri molitvi za velikonočni zajtrk, slišali pa boste tudi velikonočne poslanice slovenskih škofov.

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Zaradi epidemije novega koronavirusa je povečan obseg dela od doma. V nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost Sicert so pripravili nekaj navodil, da ne bi prihajalo do nevšečnosti. Tja smo poklicali Gorazda Božiča.

Kako je moral Evropski parlament prilagoditi svoje delo spremenjenim okoliščinam? Kakšne poteze bo morala po koncu pandemije novega koronavirusa potegniti Evropska unija, da bo znova vzpostavila zaupanje državljanov? To sta med drugim vprašanji, ki smo ju naslovili na evropskega poslanca iz vrst Evropske ljudske stranke Franca Bogoviča.

Še v začetku leta bi vsakemu, ki bi govoril, da bodo čez tri mesece potrebni ukrepi, ki bodo morali na pomoč priskočiti milijonu državljanom Slovenije rekel, da ne živi na realnih tleh. V petek sprejet paket ukrepov pri soočanju z epidemijo koronavirusa pa to prinaša. Vlada Janeza Janše ga je pripravila skupaj z vsemi deležniki. Sedaj je v nastajanju že protikoronski zakon 2. Kaj prinaša prvi in kakšne so želje pri drugem smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cvetom Uršičem in ministrom za obrambo Matejem Toninom. Ta je spregovoril tudi o potrebi po aktivaciji 37a člena zakona o obrambi. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali izjavo predsednika vlade Janeza Janše o stanju v državi v času epidemije bolezni covid-19 in o postopnem aktiviranju gospodars

Nadškof Stansilav Zore je sodeloval na novinarski konferenci o aktualnem dogajanju v zvezi z novim koronavirusom. Poleg njega so nastopili še predstavniki drugih verskih skupnosti.

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

8. aprila bo minilo 30 let, odkar so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank, združenih v koaliciji Demos, ki je s tem dobil pravico sestaviti vlado. Ta je bila imenovana 16. aprila 1990, vodil pa jo je Lojze Peterle. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je ob tej priložnosti pozvala k prenehanju nedemokratičnega delovanja iz ozadja, ki ima za posledico izgubo zaupanja v demokratično ureditev. Za naš radio je izjavo predstavil predsednik omenjene komisije nadškof Anton Stres.

Pandemija je posegla tudi v delovanje Katoliškega doma prosvete Sodalitas v Tinjah, slovensko veleposlaništvo v Buenos Airesu je pomagalo rojakom pri vrnitvi v Slovenijo.

V večernem pogovoru so mnogi poslušalci povedali, kako v življenju prepletajo delo in molitev. Tudi beseda hvala je lahko molitev, saj je tudi evharistija, beseda, ki izhaja iz grščine, pomeni pa zahvaljevanje. Z nami so bili tudi dr. Katarina Kompan Erzar, dr. Tomaž Erzar in salezijanec Peter Pučnik.

Če ne opravljam del svojega Očeta, mi nikar ne verujte; če pa jih opravljam, tudi če meni ne verujete, verujte delom, da boste spoznali in verovali, da je Oče v meni in jaz v Očetu. (Jn 10, 37-38)

V postnem času, na pomlad, mnoge zasedbe in izvajalci izdajajo nove skladbe in albume sodobne krščanske glasbe. V sodelovanju z založbo PrepihMedia smo tokrat predstavili nekaj skladb Paula Balocha. Izvrstna glasba in čuteča besedila ...

Tema dneva je ljubezen, skušali smo odgovoriti tudi na vprašanja kot so, kako v svojem življenju prepoznavam Božjo ljubezen? Kako Božja ljubezen navdihuje človeško ljubezen? Lahko je ljubiti vse, a težko bližnjega ... in končno tudi, kaj nam sporoča Bog v preizkušnji, ki smo ji zdaj priča v luči ljubezni? Pri pogovoru je sodeloval tudi Markos Fink, svetovno znani bas baritonist.

Naša otroška oddaja je povabila otroke, da zapojejo pesem, da se predstavijo s svojo točko, delom koncerta, ki je nastajal v dnevnih sobah. Pela sta tudi Sten Vilar in Damjana Golavšek.

V oddaji ste slišali posnetek pogovora z legendo slovenskega alpinizma, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo: Anton Sazonov Tonač je delil z nami legendarne spomine na svoje alpinistične podvige.

George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?

Mediji smo v minulih dneh opravljali, in še opravljamo veliko delo, v to so prepričani tako novinarji, predstavniki stanovskih organizacij in tudi predstavniki vlade. Ne glede na medijsko hišo, se v teh dneh vsi soočamo z odpovedmi oglasov, ki so levji delež prihodkov in predstavljajo vir preživetja. Mediji morajo biti v krizi verodostojni. »Čeprav je nehvaležno ocenjevati delo drugih novinarskih kolegov, pa se moramo v ZNP tudi jasno distancirati od dela novinarjev, ki ukrepe države, s katerimi skuša ta ustaviti širjenje koronavirusa, prikazujejo kot nekakšno uvajanje politične diktature. Gre za ravnanje, ki z novinarsko etiko in profesionalnostjo nima ničesar skupnega,« poudarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič.

V rubriki Ostanimo povezamo občestvo – pozdravi duhovnikov, se nam je oglasil Jože Plut, župnik župnije Polica. Najprej nas je pozdravil z vso srčnostjo, predvsem svoje poliške farane in se vsem, ki so v teh dneh v prvih bojnih linijah, zahvalil za požrtvovalno delo. Pozdravil je tudi svoje nekdanje farane, slovenske vojake in vojakinje, ter vse, ki delajo v civilni zaščiti in gasilce.

Poleg zdravstvenih delavcev in policistov so v teh dneh na udaru tudi predstavniki Civilne zaščite. Ti ponekod dostavljajo hrano, skrbijo za logistiko in so, ne glede na vse, ves čas pripravljeni priskočiti na pomoč. To zagotavljajo tudi občine. Poklicali smo poveljnika štaba regijske Civilne zaščite za Notranjsko Sandija Curka, poveljnika Civilne zaščite mestne občine Maribor Aleša Ciringerja, poveljnika Regijskega štaba Civilne zaščite za Gorenjsko Klemena Šmida ter župana Ivačne Gorice Dušana Strnada, ki vodi občinski razširjeni štab Civilne zaščite.

Gostjo ponedeljkove Svetovalnice ste pred meseci že spoznali. Svetovala je o poti iz izgorelosti, stresa. Maja Megla je bila novinarka in urednica, ki se ni pustila zlomiti težavam in pritiskom sodobnega časa. Zato je gotovo prava za nasvet o tem kako naj zdržimo vse, kar v teh časih pritiska na nas. Ko smo jo prosili za sodelovanje, je odgovorila: “Z veseljem, v teh dneh imam toliko klicev, da bi lahko odprla “delavnico” za samoizolacijo”.

V rubriki Ostanimo povezano občestvo – pozdravi duhovnikov, se nam je oglasil Jože Plut, župnik župnije Polica. Najprej nas je pozdravil z vso srčnostjo, predvsem svoje poliške farane in se vsem, ki so v teh dneh v prvih bojnih linijah, zahvalil za požrtvovalno delo. Pozdravil je tudi svoje nekdanje farane, slovenske vojake in vojakinje, ter vse, ki delajo v civilni zaščiti in gasilce.

Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.