Duhovna misel

VEČ ...|18. 10. 2019
Delo je delo ...

Žetev je velika, delavcev pa malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. (Lk 10, 2)

Delo je delo ...

Žetev je velika, delavcev pa malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. (Lk 10, 2)

duhovnost

Duhovna misel

Delo je delo ...
Žetev je velika, delavcev pa malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. (Lk 10, 2)
VEČ ...|18. 10. 2019
Delo je delo ...
Žetev je velika, delavcev pa malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. (Lk 10, 2)

Gregor Čušin

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|16. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi

Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«

Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi

Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«

verica trstenjakinfopogovorpolitikakomentar

Pogovor o

Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi
Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«
VEČ ...|16. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi
Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«

Alen Salihović

verica trstenjakinfopogovorpolitikakomentar

Svetovalnica

VEČ ...|15. 10. 2019
Ozimnica

Z Barbaro Lombar iz Zveze podeželjske mladine smo govorili o hrambi ozimnice, kaj je primerno za hrambo v kleti, kaj lahko shranimo v zamrzovalniku, pa tudi o kisanju zelja. Gostja je spregovorila tudi o svojem pogledu na delo na kmetiji, saj praznujemo svetovni dan kmetic.

Ozimnica

Z Barbaro Lombar iz Zveze podeželjske mladine smo govorili o hrambi ozimnice, kaj je primerno za hrambo v kleti, kaj lahko shranimo v zamrzovalniku, pa tudi o kisanju zelja. Gostja je spregovorila tudi o svojem pogledu na delo na kmetiji, saj praznujemo svetovni dan kmetic.

svetovanjekmetijstvo

Svetovalnica

Ozimnica
Z Barbaro Lombar iz Zveze podeželjske mladine smo govorili o hrambi ozimnice, kaj je primerno za hrambo v kleti, kaj lahko shranimo v zamrzovalniku, pa tudi o kisanju zelja. Gostja je spregovorila tudi o svojem pogledu na delo na kmetiji, saj praznujemo svetovni dan kmetic.
VEČ ...|15. 10. 2019
Ozimnica
Z Barbaro Lombar iz Zveze podeželjske mladine smo govorili o hrambi ozimnice, kaj je primerno za hrambo v kleti, kaj lahko shranimo v zamrzovalniku, pa tudi o kisanju zelja. Gostja je spregovorila tudi o svojem pogledu na delo na kmetiji, saj praznujemo svetovni dan kmetic.

Tanja Dominko

svetovanjekmetijstvo

Sveta maša

VEČ ...|13. 10. 2019
Sv. maša iz župnije Nova Štifta pri Gornjem Gradu

Iz župnijske cerkve Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu smo prenašali sveto mašo, pri kateri je maševal tamkajšnji župnik Alojzij Ternar. S petjem je sodeloval domač mešani pevski zbor pod vodstvom Riharda Majcna ter otroško-mladinski pevski zbor pod vodstvom Anje Rajter. Na orgle je igral Jože Pustoslemšek.

Sv. maša iz župnije Nova Štifta pri Gornjem Gradu

Iz župnijske cerkve Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu smo prenašali sveto mašo, pri kateri je maševal tamkajšnji župnik Alojzij Ternar. S petjem je sodeloval domač mešani pevski zbor pod vodstvom Riharda Majcna ter otroško-mladinski pevski zbor pod vodstvom Anje Rajter. Na orgle je igral Jože Pustoslemšek.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Nova Štifta pri Gornjem Gradu
Iz župnijske cerkve Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu smo prenašali sveto mašo, pri kateri je maševal tamkajšnji župnik Alojzij Ternar. S petjem je sodeloval domač mešani pevski zbor pod vodstvom Riharda Majcna ter otroško-mladinski pevski zbor pod vodstvom Anje Rajter. Na orgle je igral Jože Pustoslemšek.
VEČ ...|13. 10. 2019
Sv. maša iz župnije Nova Štifta pri Gornjem Gradu
Iz župnijske cerkve Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu smo prenašali sveto mašo, pri kateri je maševal tamkajšnji župnik Alojzij Ternar. S petjem je sodeloval domač mešani pevski zbor pod vodstvom Riharda Majcna ter otroško-mladinski pevski zbor pod vodstvom Anje Rajter. Na orgle je igral Jože Pustoslemšek.

Radio Ognjišče

duhovnost

Luč v temi

VEČ ...|13. 10. 2019
100 let izobraževanja slepih na slovenskem

Center IRISS letos obeležuje stoto obletnico svojega delovanja. Ta pomemben jubilej so kronali z akademijo, ki je potekala v Filharmoniji. Med prejemniki zahval za sodelovanje je tudi oddaja Luč v temi in Radio Ognjišče. V mesecu oktobru pa obeležujemo tudi mednarodni dan vida in dan bele palice.

100 let izobraževanja slepih na slovenskem

Center IRISS letos obeležuje stoto obletnico svojega delovanja. Ta pomemben jubilej so kronali z akademijo, ki je potekala v Filharmoniji. Med prejemniki zahval za sodelovanje je tudi oddaja Luč v temi in Radio Ognjišče. V mesecu oktobru pa obeležujemo tudi mednarodni dan vida in dan bele palice.

družbaspominslepi in slabovidni

Luč v temi

100 let izobraževanja slepih na slovenskem
Center IRISS letos obeležuje stoto obletnico svojega delovanja. Ta pomemben jubilej so kronali z akademijo, ki je potekala v Filharmoniji. Med prejemniki zahval za sodelovanje je tudi oddaja Luč v temi in Radio Ognjišče. V mesecu oktobru pa obeležujemo tudi mednarodni dan vida in dan bele palice.
VEČ ...|13. 10. 2019
100 let izobraževanja slepih na slovenskem
Center IRISS letos obeležuje stoto obletnico svojega delovanja. Ta pomemben jubilej so kronali z akademijo, ki je potekala v Filharmoniji. Med prejemniki zahval za sodelovanje je tudi oddaja Luč v temi in Radio Ognjišče. V mesecu oktobru pa obeležujemo tudi mednarodni dan vida in dan bele palice.

Sonja Pungertnik

družbaspominslepi in slabovidni

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 10. 2019
Boršnikov prstan za Marinko Štern - Razglasili Nobelovo nagrado za literaturo

Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo je igralka Marinka Štern.Nobelovo nagrado za literaturo za leto 2018 prejme poljska pisateljica Olga Tokarczuk. Nobelov lavreat za literaturo za leto 2019 pa je avstrijski pisatelj Peter Handke.

Boršnikov prstan za Marinko Štern - Razglasili Nobelovo nagrado za literaturo

Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo je igralka Marinka Štern.Nobelovo nagrado za literaturo za leto 2018 prejme poljska pisateljica Olga Tokarczuk. Nobelov lavreat za literaturo za leto 2019 pa je avstrijski pisatelj Peter Handke.

Marinka ŠternBoršnikov prstanNobelova nagrada za litaraturoPeter Handke

Kulturni utrinki

Boršnikov prstan za Marinko Štern - Razglasili Nobelovo nagrado za literaturo
Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo je igralka Marinka Štern.Nobelovo nagrado za literaturo za leto 2018 prejme poljska pisateljica Olga Tokarczuk. Nobelov lavreat za literaturo za leto 2019 pa je avstrijski pisatelj Peter Handke.
VEČ ...|11. 10. 2019
Boršnikov prstan za Marinko Štern - Razglasili Nobelovo nagrado za literaturo
Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo je igralka Marinka Štern.Nobelovo nagrado za literaturo za leto 2018 prejme poljska pisateljica Olga Tokarczuk. Nobelov lavreat za literaturo za leto 2019 pa je avstrijski pisatelj Peter Handke.

Jože Bartolj

Marinka ŠternBoršnikov prstanNobelova nagrada za litaraturoPeter Handke

Via positiva

VEČ ...|10. 10. 2019
Spoštovanje na delovnem mestu

Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju s podjetjem Optius. Govorili smo o spoštovanju na delovnem mestu. Gostji sta bili Mateja Geržina s podjetja Zavarovalnica Triglav in Sanda Jerman s podjetja Optius.

Spoštovanje na delovnem mestu

Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju s podjetjem Optius. Govorili smo o spoštovanju na delovnem mestu. Gostji sta bili Mateja Geržina s podjetja Zavarovalnica Triglav in Sanda Jerman s podjetja Optius.

izobraževanjesvetovanjeodnosi

Via positiva

Spoštovanje na delovnem mestu
Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju s podjetjem Optius. Govorili smo o spoštovanju na delovnem mestu. Gostji sta bili Mateja Geržina s podjetja Zavarovalnica Triglav in Sanda Jerman s podjetja Optius.
VEČ ...|10. 10. 2019
Spoštovanje na delovnem mestu
Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju s podjetjem Optius. Govorili smo o spoštovanju na delovnem mestu. Gostji sta bili Mateja Geržina s podjetja Zavarovalnica Triglav in Sanda Jerman s podjetja Optius.

Mateja Feltrin Novljan

izobraževanjesvetovanjeodnosi

Ritem srca XXL

VEČ ...|9. 10. 2019
Pred festivalom Ritem srca 2019

V tokratni oddaji, ki je posvečena sodobni krščanski glasbi, smo se pripravljali na festival Ritem srca 2019, ki prinaša deset svežih skladb. Z izvajalci smo se pogovarjali o vzgibih za sodelovanje, njihovih pogledih na to glasbeno zvrst, glasbenem in siceršnjem življenju. Slišali ste lahko tudi vse skladbe, ki so se večer pozneje slišale s festivalskega odra.

Pred festivalom Ritem srca 2019

V tokratni oddaji, ki je posvečena sodobni krščanski glasbi, smo se pripravljali na festival Ritem srca 2019, ki prinaša deset svežih skladb. Z izvajalci smo se pogovarjali o vzgibih za sodelovanje, njihovih pogledih na to glasbeno zvrst, glasbenem in siceršnjem življenju. Slišali ste lahko tudi vse skladbe, ki so se večer pozneje slišale s festivalskega odra.

Ritem srca 2019duhovnostmladi

Ritem srca XXL

Pred festivalom Ritem srca 2019
V tokratni oddaji, ki je posvečena sodobni krščanski glasbi, smo se pripravljali na festival Ritem srca 2019, ki prinaša deset svežih skladb. Z izvajalci smo se pogovarjali o vzgibih za sodelovanje, njihovih pogledih na to glasbeno zvrst, glasbenem in siceršnjem življenju. Slišali ste lahko tudi vse skladbe, ki so se večer pozneje slišale s festivalskega odra.
VEČ ...|9. 10. 2019
Pred festivalom Ritem srca 2019
V tokratni oddaji, ki je posvečena sodobni krščanski glasbi, smo se pripravljali na festival Ritem srca 2019, ki prinaša deset svežih skladb. Z izvajalci smo se pogovarjali o vzgibih za sodelovanje, njihovih pogledih na to glasbeno zvrst, glasbenem in siceršnjem življenju. Slišali ste lahko tudi vse skladbe, ki so se večer pozneje slišale s festivalskega odra.

Andrej JermanMateja Feltrin NovljanJure Sešek

Ritem srca 2019duhovnostmladi

Naš pogled

VEČ ...|8. 10. 2019
800 let nazaj in 8000 km južno

Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.

800 let nazaj in 8000 km južno

Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.

duhovnostdružbakomentar

Naš pogled

800 let nazaj in 8000 km južno
Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.
VEČ ...|8. 10. 2019
800 let nazaj in 8000 km južno
Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.

Blaž Lesnik

duhovnostdružbakomentar

Sveta maša

VEČ ...|6. 10. 2019
Sveta maša iz župnije Šent Peter na Vašinjah

Iz župnije Šent Peter na Višinjah na Avstrijskem Koroškem smo neposredno prenašali sveto mašo. Maševal je župnik Jože Valeško, sodelovali pa tamkajšnji verniki.

Sveta maša iz župnije Šent Peter na Vašinjah

Iz župnije Šent Peter na Višinjah na Avstrijskem Koroškem smo neposredno prenašali sveto mašo. Maševal je župnik Jože Valeško, sodelovali pa tamkajšnji verniki.

duhovnost

Sveta maša

Sveta maša iz župnije Šent Peter na Vašinjah
Iz župnije Šent Peter na Višinjah na Avstrijskem Koroškem smo neposredno prenašali sveto mašo. Maševal je župnik Jože Valeško, sodelovali pa tamkajšnji verniki.
VEČ ...|6. 10. 2019
Sveta maša iz župnije Šent Peter na Vašinjah
Iz župnije Šent Peter na Višinjah na Avstrijskem Koroškem smo neposredno prenašali sveto mašo. Maševal je župnik Jože Valeško, sodelovali pa tamkajšnji verniki.

Radio Ognjišče

duhovnost

Radijska kateheza

VEČ ...|5. 10. 2019
Kreposti

V tokratni oddaji je sodeloval nadškof Anton Stres. Kako pomembno je, da je človek razumen, pravičen, srčen in zmeren, ugotovimo takrat, ko doživimo nerazumnost, krivico, mlačnost, skrajnost.

Kreposti

V tokratni oddaji je sodeloval nadškof Anton Stres. Kako pomembno je, da je človek razumen, pravičen, srčen in zmeren, ugotovimo takrat, ko doživimo nerazumnost, krivico, mlačnost, skrajnost.

duhovnostpogovor

Radijska kateheza

Kreposti
V tokratni oddaji je sodeloval nadškof Anton Stres. Kako pomembno je, da je človek razumen, pravičen, srčen in zmeren, ugotovimo takrat, ko doživimo nerazumnost, krivico, mlačnost, skrajnost.
VEČ ...|5. 10. 2019
Kreposti
V tokratni oddaji je sodeloval nadškof Anton Stres. Kako pomembno je, da je človek razumen, pravičen, srčen in zmeren, ugotovimo takrat, ko doživimo nerazumnost, krivico, mlačnost, skrajnost.

Silvestra Sadar

duhovnostpogovor

Komentar tedna

VEČ ...|4. 10. 2019
Nacionalna RTV

Avtor komentarja, tudi svétnik RTV, je opozarjal na nujnost, da bi se televizija vsestransko angažirala in delovala kot nacionalna ustanova vseh Slovencev, tudi vernih.

Nacionalna RTV

Avtor komentarja, tudi svétnik RTV, je opozarjal na nujnost, da bi se televizija vsestransko angažirala in delovala kot nacionalna ustanova vseh Slovencev, tudi vernih.

komentardružbatelevizija

Komentar tedna

Nacionalna RTV
Avtor komentarja, tudi svétnik RTV, je opozarjal na nujnost, da bi se televizija vsestransko angažirala in delovala kot nacionalna ustanova vseh Slovencev, tudi vernih.
VEČ ...|4. 10. 2019
Nacionalna RTV
Avtor komentarja, tudi svétnik RTV, je opozarjal na nujnost, da bi se televizija vsestransko angažirala in delovala kot nacionalna ustanova vseh Slovencev, tudi vernih.

Janez Juhant

komentardružbatelevizija

Via positiva

VEČ ...|3. 10. 2019
Kakšen je moj odziv na konflikte?

Muzealka, trenerka več metod za boljše sobivanje in vodenje, profesorica zgodovine in sociologije Janja Rebolj pravi, da jo njeno delo vodi k ljudem, kako smo živeli, kako živimo in kako bi lahko še bolje. Pogovarjali smo se o učinkovitejših odnosih in komunikaciji.

Kakšen je moj odziv na konflikte?

Muzealka, trenerka več metod za boljše sobivanje in vodenje, profesorica zgodovine in sociologije Janja Rebolj pravi, da jo njeno delo vodi k ljudem, kako smo živeli, kako živimo in kako bi lahko še bolje. Pogovarjali smo se o učinkovitejših odnosih in komunikaciji.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Kakšen je moj odziv na konflikte?
Muzealka, trenerka več metod za boljše sobivanje in vodenje, profesorica zgodovine in sociologije Janja Rebolj pravi, da jo njeno delo vodi k ljudem, kako smo živeli, kako živimo in kako bi lahko še bolje. Pogovarjali smo se o učinkovitejših odnosih in komunikaciji.
VEČ ...|3. 10. 2019
Kakšen je moj odziv na konflikte?
Muzealka, trenerka več metod za boljše sobivanje in vodenje, profesorica zgodovine in sociologije Janja Rebolj pravi, da jo njeno delo vodi k ljudem, kako smo živeli, kako živimo in kako bi lahko še bolje. Pogovarjali smo se o učinkovitejših odnosih in komunikaciji.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 10. 2019
Inovativne tehnike pridelave krompirja

Kakšne so nove inovativne tehnološke rešitve v pridelovanju krompirja, ki bodo zaznamovale prihodnost kako se boriti z najpomembnejšimi boleznimi in škodljivci krompirja, s poudarkom na obvladovanju krompirjeve plesni boste lahko slišali na jutrišnjih predavanjih pred začetkom jesenskega kmetijskega sejma v Komendi.

Inovativne tehnike pridelave krompirja

Kakšne so nove inovativne tehnološke rešitve v pridelovanju krompirja, ki bodo zaznamovale prihodnost kako se boriti z najpomembnejšimi boleznimi in škodljivci krompirja, s poudarkom na obvladovanju krompirjeve plesni boste lahko slišali na jutrišnjih predavanjih pred začetkom jesenskega kmetijskega sejma v Komendi.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Inovativne tehnike pridelave krompirja
Kakšne so nove inovativne tehnološke rešitve v pridelovanju krompirja, ki bodo zaznamovale prihodnost kako se boriti z najpomembnejšimi boleznimi in škodljivci krompirja, s poudarkom na obvladovanju krompirjeve plesni boste lahko slišali na jutrišnjih predavanjih pred začetkom jesenskega kmetijskega sejma v Komendi.
VEČ ...|3. 10. 2019
Inovativne tehnike pridelave krompirja
Kakšne so nove inovativne tehnološke rešitve v pridelovanju krompirja, ki bodo zaznamovale prihodnost kako se boriti z najpomembnejšimi boleznimi in škodljivci krompirja, s poudarkom na obvladovanju krompirjeve plesni boste lahko slišali na jutrišnjih predavanjih pred začetkom jesenskega kmetijskega sejma v Komendi.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 10. 2019
Pogovor o pripravah na repatriacijo Slovencev iz Venezuele

Priprave na repatriacijo Slovencev iz Venezuele so v polnem teku. Njihovi tukaj živeči sorodniki in humanitarne organizacije so se vključile v postopek, ki ga vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu medresorske delovne skupine. Kdaj bi lahko 55 oseb, ki so zaprosile za repatriacijo, zapustilo svoj dom v obubožani južnoameriški državi, ni natančno jasno. Slovenska karitas medtem še vedno vabi k darovanju sredstev zanje, našla je tudi nekaj nastanitev. Kako gleda na repatriacijo in s tem povezane postopke, smo vprašali eno od sorodnic v Sloveniji, Mirjam Jarc.

Pogovor o pripravah na repatriacijo Slovencev iz Venezuele

Priprave na repatriacijo Slovencev iz Venezuele so v polnem teku. Njihovi tukaj živeči sorodniki in humanitarne organizacije so se vključile v postopek, ki ga vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu medresorske delovne skupine. Kdaj bi lahko 55 oseb, ki so zaprosile za repatriacijo, zapustilo svoj dom v obubožani južnoameriški državi, ni natančno jasno. Slovenska karitas medtem še vedno vabi k darovanju sredstev zanje, našla je tudi nekaj nastanitev. Kako gleda na repatriacijo in s tem povezane postopke, smo vprašali eno od sorodnic v Sloveniji, Mirjam Jarc.

infodružbapolitikapogovor

Informativni prispevki

Pogovor o pripravah na repatriacijo Slovencev iz Venezuele
Priprave na repatriacijo Slovencev iz Venezuele so v polnem teku. Njihovi tukaj živeči sorodniki in humanitarne organizacije so se vključile v postopek, ki ga vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu medresorske delovne skupine. Kdaj bi lahko 55 oseb, ki so zaprosile za repatriacijo, zapustilo svoj dom v obubožani južnoameriški državi, ni natančno jasno. Slovenska karitas medtem še vedno vabi k darovanju sredstev zanje, našla je tudi nekaj nastanitev. Kako gleda na repatriacijo in s tem povezane postopke, smo vprašali eno od sorodnic v Sloveniji, Mirjam Jarc.
VEČ ...|3. 10. 2019
Pogovor o pripravah na repatriacijo Slovencev iz Venezuele
Priprave na repatriacijo Slovencev iz Venezuele so v polnem teku. Njihovi tukaj živeči sorodniki in humanitarne organizacije so se vključile v postopek, ki ga vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu medresorske delovne skupine. Kdaj bi lahko 55 oseb, ki so zaprosile za repatriacijo, zapustilo svoj dom v obubožani južnoameriški državi, ni natančno jasno. Slovenska karitas medtem še vedno vabi k darovanju sredstev zanje, našla je tudi nekaj nastanitev. Kako gleda na repatriacijo in s tem povezane postopke, smo vprašali eno od sorodnic v Sloveniji, Mirjam Jarc.

Petra Stopar

infodružbapolitikapogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 10. 2019
Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh

Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh

Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

inovativnostidejarazvojgospodarstvoturizem

Ni meje za dobre ideje

Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh
Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.
VEČ ...|3. 10. 2019
Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh
Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

Nataša Ličen

inovativnostidejarazvojgospodarstvoturizem

Duhovna misel

VEČ ...|2. 10. 2019
Naporno delo!

Nihče kdor roko položi na plug in se nazaj ozira, ni pripraven za Božje kraljestvo. (Lk 9, 62)

Naporno delo!

Nihče kdor roko položi na plug in se nazaj ozira, ni pripraven za Božje kraljestvo. (Lk 9, 62)

duhovnost

Duhovna misel

Naporno delo!
Nihče kdor roko položi na plug in se nazaj ozira, ni pripraven za Božje kraljestvo. (Lk 9, 62)
VEČ ...|2. 10. 2019
Naporno delo!
Nihče kdor roko položi na plug in se nazaj ozira, ni pripraven za Božje kraljestvo. (Lk 9, 62)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|2. 10. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

časnikkomentarslovenijadomoljubjeodbojkaštuhec

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca
Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.
VEČ ...|2. 10. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca
Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijadomoljubjeodbojkaštuhec

Komentar Domovina.je

VEČ ...|30. 9. 2019
Matej Hrastar: Nauki slovenske športne evforije

Slovenska odbojkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu osvojila srebro. Ni izgubila zlata, čeprav mu je bila presneto blizu. Z izjemnimi predstavami so nas odbojkarji prepričali, da so lahko tudi oni najboljši in podobno kot pred dvema letoma se je zdelo, da Slovencev na poti do vrha nič ne more ustaviti. Kljub porazu proti Srbiji pa je Slovenija znova opozorila nase. Z igro, z navijanjem in še z nečim, kar ni povsem jasno, od kod izvira.

Matej Hrastar: Nauki slovenske športne evforije

Slovenska odbojkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu osvojila srebro. Ni izgubila zlata, čeprav mu je bila presneto blizu. Z izjemnimi predstavami so nas odbojkarji prepričali, da so lahko tudi oni najboljši in podobno kot pred dvema letoma se je zdelo, da Slovencev na poti do vrha nič ne more ustaviti. Kljub porazu proti Srbiji pa je Slovenija znova opozorila nase. Z igro, z navijanjem in še z nečim, kar ni povsem jasno, od kod izvira.

komentaršport

Komentar Domovina.je

Matej Hrastar: Nauki slovenske športne evforije
Slovenska odbojkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu osvojila srebro. Ni izgubila zlata, čeprav mu je bila presneto blizu. Z izjemnimi predstavami so nas odbojkarji prepričali, da so lahko tudi oni najboljši in podobno kot pred dvema letoma se je zdelo, da Slovencev na poti do vrha nič ne more ustaviti. Kljub porazu proti Srbiji pa je Slovenija znova opozorila nase. Z igro, z navijanjem in še z nečim, kar ni povsem jasno, od kod izvira.
VEČ ...|30. 9. 2019
Matej Hrastar: Nauki slovenske športne evforije
Slovenska odbojkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu osvojila srebro. Ni izgubila zlata, čeprav mu je bila presneto blizu. Z izjemnimi predstavami so nas odbojkarji prepričali, da so lahko tudi oni najboljši in podobno kot pred dvema letoma se je zdelo, da Slovencev na poti do vrha nič ne more ustaviti. Kljub porazu proti Srbiji pa je Slovenija znova opozorila nase. Z igro, z navijanjem in še z nečim, kar ni povsem jasno, od kod izvira.

Matej Hrastar

komentaršport

Moja zgodba

VEČ ...|29. 9. 2019
Mag. Radovan Pulko o Ruskem zamejstvu v slovenskih deželah

V oddaji Moja zgodba smo gostili zgodovinarja mag. Radovana Pulka, ki je avtor dveh knjih o ruski emigraciji, ki se je po oktobrski revoluciji preselila na slovensko ozemlje. Predstavili smo delo Rusko zamejstvo v slovenskih deželah, ki je lani izšlo pri Zgodovinskem društvu Kidričevo.

Mag. Radovan Pulko o Ruskem zamejstvu v slovenskih deželah

V oddaji Moja zgodba smo gostili zgodovinarja mag. Radovana Pulka, ki je avtor dveh knjih o ruski emigraciji, ki se je po oktobrski revoluciji preselila na slovensko ozemlje. Predstavili smo delo Rusko zamejstvo v slovenskih deželah, ki je lani izšlo pri Zgodovinskem društvu Kidričevo.

Radovan PulkoRuska emigracijaRusko zamejstvo v slovenskih deželahJože Dežman

Moja zgodba

Mag. Radovan Pulko o Ruskem zamejstvu v slovenskih deželah
V oddaji Moja zgodba smo gostili zgodovinarja mag. Radovana Pulka, ki je avtor dveh knjih o ruski emigraciji, ki se je po oktobrski revoluciji preselila na slovensko ozemlje. Predstavili smo delo Rusko zamejstvo v slovenskih deželah, ki je lani izšlo pri Zgodovinskem društvu Kidričevo.
VEČ ...|29. 9. 2019
Mag. Radovan Pulko o Ruskem zamejstvu v slovenskih deželah
V oddaji Moja zgodba smo gostili zgodovinarja mag. Radovana Pulka, ki je avtor dveh knjih o ruski emigraciji, ki se je po oktobrski revoluciji preselila na slovensko ozemlje. Predstavili smo delo Rusko zamejstvo v slovenskih deželah, ki je lani izšlo pri Zgodovinskem društvu Kidričevo.

Jože Bartolj

Radovan PulkoRuska emigracijaRusko zamejstvo v slovenskih deželahJože Dežman

Petkov večer

VEČ ...|27. 9. 2019
Fanika Požek - spominska oddaja

Tudi žlahtno pesniško pero se ustavi, pa vendar kitice ostanejo. Ne bomo pozabili čudovitih besedil, ki jih je napisala nedavno preminula tekstopiska Fanika Požek. V oddaji so spregovorili glasbeniki s katerimi je sodelovala in zavrteli nekaj njenih najlepših...

Fanika Požek - spominska oddaja

Tudi žlahtno pesniško pero se ustavi, pa vendar kitice ostanejo. Ne bomo pozabili čudovitih besedil, ki jih je napisala nedavno preminula tekstopiska Fanika Požek. V oddaji so spregovorili glasbeniki s katerimi je sodelovala in zavrteli nekaj njenih najlepših...

glasba

Petkov večer

Fanika Požek - spominska oddaja
Tudi žlahtno pesniško pero se ustavi, pa vendar kitice ostanejo. Ne bomo pozabili čudovitih besedil, ki jih je napisala nedavno preminula tekstopiska Fanika Požek. V oddaji so spregovorili glasbeniki s katerimi je sodelovala in zavrteli nekaj njenih najlepših...
VEČ ...|27. 9. 2019
Fanika Požek - spominska oddaja
Tudi žlahtno pesniško pero se ustavi, pa vendar kitice ostanejo. Ne bomo pozabili čudovitih besedil, ki jih je napisala nedavno preminula tekstopiska Fanika Požek. V oddaji so spregovorili glasbeniki s katerimi je sodelovala in zavrteli nekaj njenih najlepših...

Jure Sešek

glasba

Svetovalnica

VEČ ...|25. 9. 2019
Vinogradništvo

Na Trški gori smo v sodelovanju s šolskim centrom Grm Novo mesto izpeljali svetovalnico. Z nami so bili direktor centra Grm Tone Hrovat, učitelj strokovnih in teoretičnih predmetov Franci Avsec in dekanja visoke šole Lea Marija Colarič Jakše, ki deluje v sklopu šolskega centra Grm. Z gosti smo se pogovarjali o vinogradništvu.

Vinogradništvo

Na Trški gori smo v sodelovanju s šolskim centrom Grm Novo mesto izpeljali svetovalnico. Z nami so bili direktor centra Grm Tone Hrovat, učitelj strokovnih in teoretičnih predmetov Franci Avsec in dekanja visoke šole Lea Marija Colarič Jakše, ki deluje v sklopu šolskega centra Grm. Z gosti smo se pogovarjali o vinogradništvu.

Svetovalnica

Vinogradništvo
Na Trški gori smo v sodelovanju s šolskim centrom Grm Novo mesto izpeljali svetovalnico. Z nami so bili direktor centra Grm Tone Hrovat, učitelj strokovnih in teoretičnih predmetov Franci Avsec in dekanja visoke šole Lea Marija Colarič Jakše, ki deluje v sklopu šolskega centra Grm. Z gosti smo se pogovarjali o vinogradništvu.
VEČ ...|25. 9. 2019
Vinogradništvo
Na Trški gori smo v sodelovanju s šolskim centrom Grm Novo mesto izpeljali svetovalnico. Z nami so bili direktor centra Grm Tone Hrovat, učitelj strokovnih in teoretičnih predmetov Franci Avsec in dekanja visoke šole Lea Marija Colarič Jakše, ki deluje v sklopu šolskega centra Grm. Z gosti smo se pogovarjali o vinogradništvu.

Tanja Dominko

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 9. 2019
Ali se Slovenci ne počutimo varno v svoji državi?

V oddaji je bil z nami duhovnik Branko Cestnik. Tudi tokrat je bil pogovor v znamenju tem, ki nas pestijo. Med drugim smo se dotaknili delovanja države, ki očitno ne opravlja ene od svojih osnovnih nalog, namreč zagotavljanja varnosti. Zato se ustanavljajo različne varde, straže in podobno. Prav tako o novodobnem veganstvu, ki prerašča v ideologijo.

Ali se Slovenci ne počutimo varno v svoji državi?

V oddaji je bil z nami duhovnik Branko Cestnik. Tudi tokrat je bil pogovor v znamenju tem, ki nas pestijo. Med drugim smo se dotaknili delovanja države, ki očitno ne opravlja ene od svojih osnovnih nalog, namreč zagotavljanja varnosti. Zato se ustanavljajo različne varde, straže in podobno. Prav tako o novodobnem veganstvu, ki prerašča v ideologijo.

pogovorpolitikamladidružba

Spoznanje več, predsodek manj

Ali se Slovenci ne počutimo varno v svoji državi?
V oddaji je bil z nami duhovnik Branko Cestnik. Tudi tokrat je bil pogovor v znamenju tem, ki nas pestijo. Med drugim smo se dotaknili delovanja države, ki očitno ne opravlja ene od svojih osnovnih nalog, namreč zagotavljanja varnosti. Zato se ustanavljajo različne varde, straže in podobno. Prav tako o novodobnem veganstvu, ki prerašča v ideologijo.
VEČ ...|23. 9. 2019
Ali se Slovenci ne počutimo varno v svoji državi?
V oddaji je bil z nami duhovnik Branko Cestnik. Tudi tokrat je bil pogovor v znamenju tem, ki nas pestijo. Med drugim smo se dotaknili delovanja države, ki očitno ne opravlja ene od svojih osnovnih nalog, namreč zagotavljanja varnosti. Zato se ustanavljajo različne varde, straže in podobno. Prav tako o novodobnem veganstvu, ki prerašča v ideologijo.

Jože Bartolj

pogovorpolitikamladidružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|23. 9. 2019
Informacije iz prve roke o ustanavljanju skupin in organizacij pridelovalcev

KGZS jutri in v sredo pripravlja dve izobraževanji na temo ustanavljanja skupin in organizacij proizvajalcev. Jutri 24. septembra bo delavnica potekala na sedežu Kmetijsko gozdarskega Ptuj, v sredo 25. 9. 2019 pa na sedežu KGZS v Ljubljani. Med vsem drugim boste bili opozorjeni na morebitne probleme oziroma izzive pri vzpostavitvi, posebno pozornost pa bodo namenili predstavitvi potrebne dokumentacije za vzpostavitev skupine.

Informacije iz prve roke o ustanavljanju skupin in organizacij pridelovalcev

KGZS jutri in v sredo pripravlja dve izobraževanji na temo ustanavljanja skupin in organizacij proizvajalcev. Jutri 24. septembra bo delavnica potekala na sedežu Kmetijsko gozdarskega Ptuj, v sredo 25. 9. 2019 pa na sedežu KGZS v Ljubljani. Med vsem drugim boste bili opozorjeni na morebitne probleme oziroma izzive pri vzpostavitvi, posebno pozornost pa bodo namenili predstavitvi potrebne dokumentacije za vzpostavitev skupine.

izobraževanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Informacije iz prve roke o ustanavljanju skupin in organizacij pridelovalcev
KGZS jutri in v sredo pripravlja dve izobraževanji na temo ustanavljanja skupin in organizacij proizvajalcev. Jutri 24. septembra bo delavnica potekala na sedežu Kmetijsko gozdarskega Ptuj, v sredo 25. 9. 2019 pa na sedežu KGZS v Ljubljani. Med vsem drugim boste bili opozorjeni na morebitne probleme oziroma izzive pri vzpostavitvi, posebno pozornost pa bodo namenili predstavitvi potrebne dokumentacije za vzpostavitev skupine.
VEČ ...|23. 9. 2019
Informacije iz prve roke o ustanavljanju skupin in organizacij pridelovalcev
KGZS jutri in v sredo pripravlja dve izobraževanji na temo ustanavljanja skupin in organizacij proizvajalcev. Jutri 24. septembra bo delavnica potekala na sedežu Kmetijsko gozdarskega Ptuj, v sredo 25. 9. 2019 pa na sedežu KGZS v Ljubljani. Med vsem drugim boste bili opozorjeni na morebitne probleme oziroma izzive pri vzpostavitvi, posebno pozornost pa bodo namenili predstavitvi potrebne dokumentacije za vzpostavitev skupine.

Robert Božič

izobraževanjepolitika

Sveta maša

VEČ ...|23. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Maševal je župnik Marko Veršič, orgle je igrala Lučka Fortek. Pri maši so sodelovale šolske sestre v zahvalo za 150 let kongregacije.

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Maševal je župnik Marko Veršič, orgle je igrala Lučka Fortek. Pri maši so sodelovale šolske sestre v zahvalo za 150 let kongregacije.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Maševal je župnik Marko Veršič, orgle je igrala Lučka Fortek. Pri maši so sodelovale šolske sestre v zahvalo za 150 let kongregacije.
VEČ ...|23. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Maševal je župnik Marko Veršič, orgle je igrala Lučka Fortek. Pri maši so sodelovale šolske sestre v zahvalo za 150 let kongregacije.

Radio Ognjišče

duhovnost

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 9. 2019
Aleš Meden: Tuja delovna sila in izgubljeno desetletje v Sloveniji

Veseljačenje se počasi končuje. Celo najbolj potratna vlada je za naslednje leto znižala proračunske odhodke za 100 milijonov. Glede na to, da Evropi preti nova gospodarska kriza, gre šele za začetek. Članek nekako povzema dogajanje na slovenskem trgu dela po recesiji 2008. Rezultati so - milo rečeno - porazni. Komentar je prebral Matjaž Merljak.

Aleš Meden: Tuja delovna sila in izgubljeno desetletje v Sloveniji

Veseljačenje se počasi končuje. Celo najbolj potratna vlada je za naslednje leto znižala proračunske odhodke za 100 milijonov. Glede na to, da Evropi preti nova gospodarska kriza, gre šele za začetek. Članek nekako povzema dogajanje na slovenskem trgu dela po recesiji 2008. Rezultati so - milo rečeno - porazni. Komentar je prebral Matjaž Merljak.

politikakomentar

Komentar Domovina.je

Aleš Meden: Tuja delovna sila in izgubljeno desetletje v Sloveniji
Veseljačenje se počasi končuje. Celo najbolj potratna vlada je za naslednje leto znižala proračunske odhodke za 100 milijonov. Glede na to, da Evropi preti nova gospodarska kriza, gre šele za začetek. Članek nekako povzema dogajanje na slovenskem trgu dela po recesiji 2008. Rezultati so - milo rečeno - porazni. Komentar je prebral Matjaž Merljak.
VEČ ...|23. 9. 2019
Aleš Meden: Tuja delovna sila in izgubljeno desetletje v Sloveniji
Veseljačenje se počasi končuje. Celo najbolj potratna vlada je za naslednje leto znižala proračunske odhodke za 100 milijonov. Glede na to, da Evropi preti nova gospodarska kriza, gre šele za začetek. Članek nekako povzema dogajanje na slovenskem trgu dela po recesiji 2008. Rezultati so - milo rečeno - porazni. Komentar je prebral Matjaž Merljak.

Aleš Meden

politikakomentar

Radijska kateheza

VEČ ...|21. 9. 2019
Bolni otroci

V oddaji je sodeloval msgr. Miro Šlibar. Pozornost je bila usmerjena k bolnim otrokom. Z evangeljskim odlomkom Mladenič, rečem ti, vstani (Lk 7, 11-17) smo iskali sporočilo tudi za vse starše bolnih otrok.

Bolni otroci

V oddaji je sodeloval msgr. Miro Šlibar. Pozornost je bila usmerjena k bolnim otrokom. Z evangeljskim odlomkom Mladenič, rečem ti, vstani (Lk 7, 11-17) smo iskali sporočilo tudi za vse starše bolnih otrok.

duhovnost

Radijska kateheza

Bolni otroci
V oddaji je sodeloval msgr. Miro Šlibar. Pozornost je bila usmerjena k bolnim otrokom. Z evangeljskim odlomkom Mladenič, rečem ti, vstani (Lk 7, 11-17) smo iskali sporočilo tudi za vse starše bolnih otrok.
VEČ ...|21. 9. 2019
Bolni otroci
V oddaji je sodeloval msgr. Miro Šlibar. Pozornost je bila usmerjena k bolnim otrokom. Z evangeljskim odlomkom Mladenič, rečem ti, vstani (Lk 7, 11-17) smo iskali sporočilo tudi za vse starše bolnih otrok.

Damijana Medved

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|21. 9. 2019
Lojze Ljubič

Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.

Lojze Ljubič

Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.

pogovorspomin

Naš gost

Lojze Ljubič
Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.
VEČ ...|21. 9. 2019
Lojze Ljubič
Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.

Jure Sešek

pogovorspomin

Srečanja

VEČ ...|17. 9. 2019
Pozitivno sporočilo o spolnosti

Se tudi vi znajdete v zagati, kako pomen spolnosti pravilno predstaviti svojim otrokom? Ste imeli težave na tem področju, mogoče tudi s pornografijo? Zato, ker se mnogi ljudje soočajo s takšnimi izzivi, je skupina mladih odgovorila na notranji klic in ustanovila Inštitut Integrum. Ta ponuja pozitivno iskanje celostne vrednosti vsakega človeka s poudarkom integritete telesnosti kot enega izmed bistvenih delov človeškega bitja. Mojca in Benjamin Tomažič, ki ju je navdušila teologija telesa Janeza Pavla II. sta v oddaji Srečanja spregovorila o svoji zgodbi, pa tudi o tem, kako skupaj z otroki iskati načine celostnega razvoja in rasti v ljubezni.

Pozitivno sporočilo o spolnosti

Se tudi vi znajdete v zagati, kako pomen spolnosti pravilno predstaviti svojim otrokom? Ste imeli težave na tem področju, mogoče tudi s pornografijo? Zato, ker se mnogi ljudje soočajo s takšnimi izzivi, je skupina mladih odgovorila na notranji klic in ustanovila Inštitut Integrum. Ta ponuja pozitivno iskanje celostne vrednosti vsakega človeka s poudarkom integritete telesnosti kot enega izmed bistvenih delov človeškega bitja. Mojca in Benjamin Tomažič, ki ju je navdušila teologija telesa Janeza Pavla II. sta v oddaji Srečanja spregovorila o svoji zgodbi, pa tudi o tem, kako skupaj z otroki iskati načine celostnega razvoja in rasti v ljubezni.

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanje

Srečanja

Pozitivno sporočilo o spolnosti
Se tudi vi znajdete v zagati, kako pomen spolnosti pravilno predstaviti svojim otrokom? Ste imeli težave na tem področju, mogoče tudi s pornografijo? Zato, ker se mnogi ljudje soočajo s takšnimi izzivi, je skupina mladih odgovorila na notranji klic in ustanovila Inštitut Integrum. Ta ponuja pozitivno iskanje celostne vrednosti vsakega človeka s poudarkom integritete telesnosti kot enega izmed bistvenih delov človeškega bitja. Mojca in Benjamin Tomažič, ki ju je navdušila teologija telesa Janeza Pavla II. sta v oddaji Srečanja spregovorila o svoji zgodbi, pa tudi o tem, kako skupaj z otroki iskati načine celostnega razvoja in rasti v ljubezni.
VEČ ...|17. 9. 2019
Pozitivno sporočilo o spolnosti
Se tudi vi znajdete v zagati, kako pomen spolnosti pravilno predstaviti svojim otrokom? Ste imeli težave na tem področju, mogoče tudi s pornografijo? Zato, ker se mnogi ljudje soočajo s takšnimi izzivi, je skupina mladih odgovorila na notranji klic in ustanovila Inštitut Integrum. Ta ponuja pozitivno iskanje celostne vrednosti vsakega človeka s poudarkom integritete telesnosti kot enega izmed bistvenih delov človeškega bitja. Mojca in Benjamin Tomažič, ki ju je navdušila teologija telesa Janeza Pavla II. sta v oddaji Srečanja spregovorila o svoji zgodbi, pa tudi o tem, kako skupaj z otroki iskati načine celostnega razvoja in rasti v ljubezni.

Marjana Debevec

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|17. 9. 2019
Odprt je razpis za skupinske namakalne sisteme

Od včeraj je po elektronski poti mogoča vložitev vloge za sodelovanje na 3. javnem razpisu za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom. Namen razpisa je krepitev aktivnosti na področju zagotavljanja stabilnosti in kakovosti v kmetijski pridelavi in večji konkurenčnosti le te, za ta namen pa je rezerviranih 3 milijone evrov nepovratnih sredstev. S stopnjo podpore, ki znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov MKGP daje jasen signal k čim večjim vlaganjem v namakalne sisteme, hkrati pa je to tudi spodbuda uporabnikom namakalnih sistemov k intenzivnejšemu povezovanju, saj se na ta način pomembno zmanjšajo stroški uporabe namakalnih sistemov in doseže večja stroškovna učinkovitost porabe sredstev v kmetijstvu.

Odprt je razpis za skupinske namakalne sisteme

Od včeraj je po elektronski poti mogoča vložitev vloge za sodelovanje na 3. javnem razpisu za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom. Namen razpisa je krepitev aktivnosti na področju zagotavljanja stabilnosti in kakovosti v kmetijski pridelavi in večji konkurenčnosti le te, za ta namen pa je rezerviranih 3 milijone evrov nepovratnih sredstev. S stopnjo podpore, ki znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov MKGP daje jasen signal k čim večjim vlaganjem v namakalne sisteme, hkrati pa je to tudi spodbuda uporabnikom namakalnih sistemov k intenzivnejšemu povezovanju, saj se na ta način pomembno zmanjšajo stroški uporabe namakalnih sistemov in doseže večja stroškovna učinkovitost porabe sredstev v kmetijstvu.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Odprt je razpis za skupinske namakalne sisteme
Od včeraj je po elektronski poti mogoča vložitev vloge za sodelovanje na 3. javnem razpisu za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom. Namen razpisa je krepitev aktivnosti na področju zagotavljanja stabilnosti in kakovosti v kmetijski pridelavi in večji konkurenčnosti le te, za ta namen pa je rezerviranih 3 milijone evrov nepovratnih sredstev. S stopnjo podpore, ki znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov MKGP daje jasen signal k čim večjim vlaganjem v namakalne sisteme, hkrati pa je to tudi spodbuda uporabnikom namakalnih sistemov k intenzivnejšemu povezovanju, saj se na ta način pomembno zmanjšajo stroški uporabe namakalnih sistemov in doseže večja stroškovna učinkovitost porabe sredstev v kmetijstvu.
VEČ ...|17. 9. 2019
Odprt je razpis za skupinske namakalne sisteme
Od včeraj je po elektronski poti mogoča vložitev vloge za sodelovanje na 3. javnem razpisu za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom. Namen razpisa je krepitev aktivnosti na področju zagotavljanja stabilnosti in kakovosti v kmetijski pridelavi in večji konkurenčnosti le te, za ta namen pa je rezerviranih 3 milijone evrov nepovratnih sredstev. S stopnjo podpore, ki znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov MKGP daje jasen signal k čim večjim vlaganjem v namakalne sisteme, hkrati pa je to tudi spodbuda uporabnikom namakalnih sistemov k intenzivnejšemu povezovanju, saj se na ta način pomembno zmanjšajo stroški uporabe namakalnih sistemov in doseže večja stroškovna učinkovitost porabe sredstev v kmetijstvu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Sveta maša

VEČ ...|17. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Pri maši so sodelovale župnije: Lovrenc na Pohorju, Sveta Marija v Puščavi, Ruše in Limbuš. Maševal je Andrej Firbas, pel pa zbor Ars music iz Limbuša pod vodstvom Marka Škofiča.

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Pri maši so sodelovale župnije: Lovrenc na Pohorju, Sveta Marija v Puščavi, Ruše in Limbuš. Maševal je Andrej Firbas, pel pa zbor Ars music iz Limbuša pod vodstvom Marka Škofiča.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Pri maši so sodelovale župnije: Lovrenc na Pohorju, Sveta Marija v Puščavi, Ruše in Limbuš. Maševal je Andrej Firbas, pel pa zbor Ars music iz Limbuša pod vodstvom Marka Škofiča.
VEČ ...|17. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Pri maši so sodelovale župnije: Lovrenc na Pohorju, Sveta Marija v Puščavi, Ruše in Limbuš. Maševal je Andrej Firbas, pel pa zbor Ars music iz Limbuša pod vodstvom Marka Škofiča.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 9. 2019
Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje

Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje

Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

medijizakonodajainfopolitikapogovor

Informativni prispevki

Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
VEČ ...|17. 9. 2019
Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Alen Salihović

medijizakonodajainfopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 9. 2019
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

računsko sodiščekomentarpolitikasocialni zavodisociala

Informativni prispevki

Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.
VEČ ...|17. 9. 2019
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Alen Salihović

računsko sodiščekomentarpolitikasocialni zavodisociala

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 9. 2019
Zamenjava nosilca kmetije le v izjemnih primerih in premišljeno

Morda se prav na vaši kmetiji srečujete z vprašanjem, da bi v naslednjih mesecih zamenjali nosilca kmetije. Glede na pripombe revizorjev Evropske komisije na MKGP svetujejo, da to storite šele, ko prejmete vsa izplačila v zvezi z letošnjo subvencijsko kampanjo. Menjava nosilcev kmetije je za revizorje sprejemljiva le v primeru smrti, prijavljene višje sile zaradi nezmožnosti za delo ali pa zaradi kandidiranja na ukrep mladi prevzemnik.

Zamenjava nosilca kmetije le v izjemnih primerih in premišljeno

Morda se prav na vaši kmetiji srečujete z vprašanjem, da bi v naslednjih mesecih zamenjali nosilca kmetije. Glede na pripombe revizorjev Evropske komisije na MKGP svetujejo, da to storite šele, ko prejmete vsa izplačila v zvezi z letošnjo subvencijsko kampanjo. Menjava nosilcev kmetije je za revizorje sprejemljiva le v primeru smrti, prijavljene višje sile zaradi nezmožnosti za delo ali pa zaradi kandidiranja na ukrep mladi prevzemnik.

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zamenjava nosilca kmetije le v izjemnih primerih in premišljeno
Morda se prav na vaši kmetiji srečujete z vprašanjem, da bi v naslednjih mesecih zamenjali nosilca kmetije. Glede na pripombe revizorjev Evropske komisije na MKGP svetujejo, da to storite šele, ko prejmete vsa izplačila v zvezi z letošnjo subvencijsko kampanjo. Menjava nosilcev kmetije je za revizorje sprejemljiva le v primeru smrti, prijavljene višje sile zaradi nezmožnosti za delo ali pa zaradi kandidiranja na ukrep mladi prevzemnik.
VEČ ...|16. 9. 2019
Zamenjava nosilca kmetije le v izjemnih primerih in premišljeno
Morda se prav na vaši kmetiji srečujete z vprašanjem, da bi v naslednjih mesecih zamenjali nosilca kmetije. Glede na pripombe revizorjev Evropske komisije na MKGP svetujejo, da to storite šele, ko prejmete vsa izplačila v zvezi z letošnjo subvencijsko kampanjo. Menjava nosilcev kmetije je za revizorje sprejemljiva le v primeru smrti, prijavljene višje sile zaradi nezmožnosti za delo ali pa zaradi kandidiranja na ukrep mladi prevzemnik.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Sveta maša

VEČ ...|16. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Pri Maši so sodelovale župnije:Maribor Pobrežje,Sv. Miklavž ob Dravi,Sv. Martin pri Vurbergu inžupnija Vurberk.Maševanje je vodil Stanko Praznik, kanonik;pridigal je dr. Avguštin Lah, pel pa zbor župnije MB Pobrežje.

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Pri Maši so sodelovale župnije:Maribor Pobrežje,Sv. Miklavž ob Dravi,Sv. Martin pri Vurbergu inžupnija Vurberk.Maševanje je vodil Stanko Praznik, kanonik;pridigal je dr. Avguštin Lah, pel pa zbor župnije MB Pobrežje.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Pri Maši so sodelovale župnije:Maribor Pobrežje,Sv. Miklavž ob Dravi,Sv. Martin pri Vurbergu inžupnija Vurberk.Maševanje je vodil Stanko Praznik, kanonik;pridigal je dr. Avguštin Lah, pel pa zbor župnije MB Pobrežje.
VEČ ...|16. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Pri Maši so sodelovale župnije:Maribor Pobrežje,Sv. Miklavž ob Dravi,Sv. Martin pri Vurbergu inžupnija Vurberk.Maševanje je vodil Stanko Praznik, kanonik;pridigal je dr. Avguštin Lah, pel pa zbor župnije MB Pobrežje.

Radio Ognjišče

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 9. 2019
Vilenica - Večernica - Bienale lutkovnih ustvarjalcev - Slovenska popevka

S podelitvijo glavne nagrade srbskemu pisatelju Draganu Velikiću se je v kraški jami Vilenica sklenil mednarodni literarni festival. Nagrado večernica za najboljše izvirno leposlovno delo za otroke in mlade, izdano v minulem letu, prejme Andrej E. Skubic.Za najboljšo predstavo zadnjih dveh lutkovnih sezon je bila izbrana predstava Nekje drugje Lutkovnega gledališča Ljubljana.Za Popevko 2019 je bila izbrana pesem Šesti čut, ki jo je na 43. festivalu Slovenska popevka zapela Eva Hren.

Vilenica - Večernica - Bienale lutkovnih ustvarjalcev - Slovenska popevka

S podelitvijo glavne nagrade srbskemu pisatelju Draganu Velikiću se je v kraški jami Vilenica sklenil mednarodni literarni festival. Nagrado večernica za najboljše izvirno leposlovno delo za otroke in mlade, izdano v minulem letu, prejme Andrej E. Skubic.Za najboljšo predstavo zadnjih dveh lutkovnih sezon je bila izbrana predstava Nekje drugje Lutkovnega gledališča Ljubljana.Za Popevko 2019 je bila izbrana pesem Šesti čut, ki jo je na 43. festivalu Slovenska popevka zapela Eva Hren.

kultura

Kulturni utrinki

Vilenica - Večernica - Bienale lutkovnih ustvarjalcev - Slovenska popevka
S podelitvijo glavne nagrade srbskemu pisatelju Draganu Velikiću se je v kraški jami Vilenica sklenil mednarodni literarni festival. Nagrado večernica za najboljše izvirno leposlovno delo za otroke in mlade, izdano v minulem letu, prejme Andrej E. Skubic.Za najboljšo predstavo zadnjih dveh lutkovnih sezon je bila izbrana predstava Nekje drugje Lutkovnega gledališča Ljubljana.Za Popevko 2019 je bila izbrana pesem Šesti čut, ki jo je na 43. festivalu Slovenska popevka zapela Eva Hren.
VEČ ...|16. 9. 2019
Vilenica - Večernica - Bienale lutkovnih ustvarjalcev - Slovenska popevka
S podelitvijo glavne nagrade srbskemu pisatelju Draganu Velikiću se je v kraški jami Vilenica sklenil mednarodni literarni festival. Nagrado večernica za najboljše izvirno leposlovno delo za otroke in mlade, izdano v minulem letu, prejme Andrej E. Skubic.Za najboljšo predstavo zadnjih dveh lutkovnih sezon je bila izbrana predstava Nekje drugje Lutkovnega gledališča Ljubljana.Za Popevko 2019 je bila izbrana pesem Šesti čut, ki jo je na 43. festivalu Slovenska popevka zapela Eva Hren.

Jože Bartolj

kultura

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 9. 2019
Obstaja Evropski način življenja?

Obrisi nove Evropske komisije postajajo čedalje jasnejši. Njena bodoča predsednica Ursula von der Leyen je ta teden objavila seznam komisarjev in njihovih resorjev. Vidi se, da bo prihodnja komisija sestavljena drugače kot prejšnja. Ne gre le za spolno uravnoteženost, pač pa tudi za same prioritete delovanja. Vidi se večji pomen okoljskih in socialnih politik. Pa tudi resor z zanimivim imenom. Resor za zaščito evropskega načina življenja.

Obstaja Evropski način življenja?

Obrisi nove Evropske komisije postajajo čedalje jasnejši. Njena bodoča predsednica Ursula von der Leyen je ta teden objavila seznam komisarjev in njihovih resorjev. Vidi se, da bo prihodnja komisija sestavljena drugače kot prejšnja. Ne gre le za spolno uravnoteženost, pač pa tudi za same prioritete delovanja. Vidi se večji pomen okoljskih in socialnih politik. Pa tudi resor z zanimivim imenom. Resor za zaščito evropskega načina življenja.

komentar

Komentar Domovina.je

Obstaja Evropski način življenja?
Obrisi nove Evropske komisije postajajo čedalje jasnejši. Njena bodoča predsednica Ursula von der Leyen je ta teden objavila seznam komisarjev in njihovih resorjev. Vidi se, da bo prihodnja komisija sestavljena drugače kot prejšnja. Ne gre le za spolno uravnoteženost, pač pa tudi za same prioritete delovanja. Vidi se večji pomen okoljskih in socialnih politik. Pa tudi resor z zanimivim imenom. Resor za zaščito evropskega načina življenja.
VEČ ...|16. 9. 2019
Obstaja Evropski način življenja?
Obrisi nove Evropske komisije postajajo čedalje jasnejši. Njena bodoča predsednica Ursula von der Leyen je ta teden objavila seznam komisarjev in njihovih resorjev. Vidi se, da bo prihodnja komisija sestavljena drugače kot prejšnja. Ne gre le za spolno uravnoteženost, pač pa tudi za same prioritete delovanja. Vidi se večji pomen okoljskih in socialnih politik. Pa tudi resor z zanimivim imenom. Resor za zaščito evropskega načina življenja.

Blaž Čermelj

komentar

Sveta maša

VEČ ...|15. 9. 2019
Sv. maša iz cerkve Svetega Duha v Stožicah v Ljubljani

Iz župnijske cerkve Svetega Duha v Stožicah v Ljubljani smo na 24. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Sebastijan Cerk, pel pa Mešani župnijski zbor pod vodstvom Mojce Sušnik. Na orgle je igrala Martina Marinko.

Sv. maša iz cerkve Svetega Duha v Stožicah v Ljubljani

Iz župnijske cerkve Svetega Duha v Stožicah v Ljubljani smo na 24. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Sebastijan Cerk, pel pa Mešani župnijski zbor pod vodstvom Mojce Sušnik. Na orgle je igrala Martina Marinko.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Svetega Duha v Stožicah v Ljubljani
Iz župnijske cerkve Svetega Duha v Stožicah v Ljubljani smo na 24. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Sebastijan Cerk, pel pa Mešani župnijski zbor pod vodstvom Mojce Sušnik. Na orgle je igrala Martina Marinko.
VEČ ...|15. 9. 2019
Sv. maša iz cerkve Svetega Duha v Stožicah v Ljubljani
Iz župnijske cerkve Svetega Duha v Stožicah v Ljubljani smo na 24. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Sebastijan Cerk, pel pa Mešani župnijski zbor pod vodstvom Mojce Sušnik. Na orgle je igrala Martina Marinko.

Radio Ognjišče

duhovnost

Karitas

VEČ ...|15. 9. 2019
Akcija Z delom do dostojnega življenja

V oddaji smo predstavili dobrodelno akcijo Z delom do dostojnega življenja. V njej več slovenskih darovalcev z mesečnim darom podpira zaslužek revnih prebivalcev v Afriki, Albaniji in na Šrilanki. Vabljeni k poslušanju misijonarke s. Vesne Hiti!

Akcija Z delom do dostojnega življenja

V oddaji smo predstavili dobrodelno akcijo Z delom do dostojnega življenja. V njej več slovenskih darovalcev z mesečnim darom podpira zaslužek revnih prebivalcev v Afriki, Albaniji in na Šrilanki. Vabljeni k poslušanju misijonarke s. Vesne Hiti!

družbaduhovnostKaritasVesna Hiti

Karitas

Akcija Z delom do dostojnega življenja
V oddaji smo predstavili dobrodelno akcijo Z delom do dostojnega življenja. V njej več slovenskih darovalcev z mesečnim darom podpira zaslužek revnih prebivalcev v Afriki, Albaniji in na Šrilanki. Vabljeni k poslušanju misijonarke s. Vesne Hiti!
VEČ ...|15. 9. 2019
Akcija Z delom do dostojnega življenja
V oddaji smo predstavili dobrodelno akcijo Z delom do dostojnega življenja. V njej več slovenskih darovalcev z mesečnim darom podpira zaslužek revnih prebivalcev v Afriki, Albaniji in na Šrilanki. Vabljeni k poslušanju misijonarke s. Vesne Hiti!

Petra Stopar

družbaduhovnostKaritasVesna Hiti

Sveta maša

VEČ ...|13. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Ob devetdnevnici pred obletnico Slomškove beatifikacije smo iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika prenašali sveto mašo. Daroval jo je župnik Franček Bertolini. Sodelovali sta župniji Sv. Rešnje Telo in Sv. Križ, pel pa je zbor Sv. Rešnjega Telesa pod vodstvom Helene Štajnmec.

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Ob devetdnevnici pred obletnico Slomškove beatifikacije smo iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika prenašali sveto mašo. Daroval jo je župnik Franček Bertolini. Sodelovali sta župniji Sv. Rešnje Telo in Sv. Križ, pel pa je zbor Sv. Rešnjega Telesa pod vodstvom Helene Štajnmec.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Ob devetdnevnici pred obletnico Slomškove beatifikacije smo iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika prenašali sveto mašo. Daroval jo je župnik Franček Bertolini. Sodelovali sta župniji Sv. Rešnje Telo in Sv. Križ, pel pa je zbor Sv. Rešnjega Telesa pod vodstvom Helene Štajnmec.
VEČ ...|13. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Ob devetdnevnici pred obletnico Slomškove beatifikacije smo iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika prenašali sveto mašo. Daroval jo je župnik Franček Bertolini. Sodelovali sta župniji Sv. Rešnje Telo in Sv. Križ, pel pa je zbor Sv. Rešnjega Telesa pod vodstvom Helene Štajnmec.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|12. 9. 2019
Prihodnost vrtnega orodja

Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.

Prihodnost vrtnega orodja

Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.

svetovanjevrtorodjekosilnicebaterijske žage

Svetovalnica

Prihodnost vrtnega orodja
Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.
VEČ ...|12. 9. 2019
Prihodnost vrtnega orodja
Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.

Blaž Lesnik

svetovanjevrtorodjekosilnicebaterijske žage

Via positiva

VEČ ...|12. 9. 2019
Glenn Rolfsen - Optius

Zaradi bolezni naše napovedane gostje smo slišali ponovitev oddaje, ki smo jo s podjetjem Optius pripravili v juniju.Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat pa smo ga gostili v oddaji Via positiva.

Glenn Rolfsen - Optius

Zaradi bolezni naše napovedane gostje smo slišali ponovitev oddaje, ki smo jo s podjetjem Optius pripravili v juniju.Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat pa smo ga gostili v oddaji Via positiva.

svetovanjeizobraževanjepogovorodnosi

Via positiva

Glenn Rolfsen - Optius
Zaradi bolezni naše napovedane gostje smo slišali ponovitev oddaje, ki smo jo s podjetjem Optius pripravili v juniju.Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat pa smo ga gostili v oddaji Via positiva.
VEČ ...|12. 9. 2019
Glenn Rolfsen - Optius
Zaradi bolezni naše napovedane gostje smo slišali ponovitev oddaje, ki smo jo s podjetjem Optius pripravili v juniju.Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat pa smo ga gostili v oddaji Via positiva.

Mateja Feltrin NovljanMatjaž Merljak

svetovanjeizobraževanjepogovorodnosi

Sveta maša

VEČ ...|12. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika smo prenašali sveto mašo ob devetdnevnici pred obletnico Slomškove beatifikacije. Sodelovale so župnije: Maribor Tezno, Maribor Brezje, Sveta Barbara v Slovenskih Goricah, Sveti Peter pri Mariboru. Somaševenje duhovnikov teh župnij je vodil novomašnik Sebastijan Tišler. Pel je oktet iz Malečnika. Na orgle je igral organist Luka Hrgarek.

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika smo prenašali sveto mašo ob devetdnevnici pred obletnico Slomškove beatifikacije. Sodelovale so župnije: Maribor Tezno, Maribor Brezje, Sveta Barbara v Slovenskih Goricah, Sveti Peter pri Mariboru. Somaševenje duhovnikov teh župnij je vodil novomašnik Sebastijan Tišler. Pel je oktet iz Malečnika. Na orgle je igral organist Luka Hrgarek.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika smo prenašali sveto mašo ob devetdnevnici pred obletnico Slomškove beatifikacije. Sodelovale so župnije: Maribor Tezno, Maribor Brezje, Sveta Barbara v Slovenskih Goricah, Sveti Peter pri Mariboru. Somaševenje duhovnikov teh župnij je vodil novomašnik Sebastijan Tišler. Pel je oktet iz Malečnika. Na orgle je igral organist Luka Hrgarek.
VEČ ...|12. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika smo prenašali sveto mašo ob devetdnevnici pred obletnico Slomškove beatifikacije. Sodelovale so župnije: Maribor Tezno, Maribor Brezje, Sveta Barbara v Slovenskih Goricah, Sveti Peter pri Mariboru. Somaševenje duhovnikov teh župnij je vodil novomašnik Sebastijan Tišler. Pel je oktet iz Malečnika. Na orgle je igral organist Luka Hrgarek.

Radio Ognjišče

duhovnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|12. 9. 2019
Volnene inovacije in BC burger

Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

Volnene inovacije in BC burger

Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Ni meje za dobre ideje

Volnene inovacije in BC burger
Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.
VEČ ...|12. 9. 2019
Volnene inovacije in BC burger
Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Pogovor o

VEČ ...|11. 9. 2019
Opozicija ob prvi obletnici Šarčeve vlade

Gostili smo Jelko Godec, SDS, Jožeta Horvata, NSI in Zmaga Jelinčiča, SNS. Kritično so ocenili dosedanje delo vlade, zlasti ideje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, neambiciozno pokojninsko reformo in zamujanje pri infrastrukturnih projektih. Menijo, da je Slovenija nazadovala tudi pri mednarodnem ugledu, kar kaže komisarsko mesto, ki ga je dobila v Evropski komisiji.

Opozicija ob prvi obletnici Šarčeve vlade

Gostili smo Jelko Godec, SDS, Jožeta Horvata, NSI in Zmaga Jelinčiča, SNS. Kritično so ocenili dosedanje delo vlade, zlasti ideje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, neambiciozno pokojninsko reformo in zamujanje pri infrastrukturnih projektih. Menijo, da je Slovenija nazadovala tudi pri mednarodnem ugledu, kar kaže komisarsko mesto, ki ga je dobila v Evropski komisiji.

politikaopozicija

Pogovor o

Opozicija ob prvi obletnici Šarčeve vlade
Gostili smo Jelko Godec, SDS, Jožeta Horvata, NSI in Zmaga Jelinčiča, SNS. Kritično so ocenili dosedanje delo vlade, zlasti ideje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, neambiciozno pokojninsko reformo in zamujanje pri infrastrukturnih projektih. Menijo, da je Slovenija nazadovala tudi pri mednarodnem ugledu, kar kaže komisarsko mesto, ki ga je dobila v Evropski komisiji.
VEČ ...|11. 9. 2019
Opozicija ob prvi obletnici Šarčeve vlade
Gostili smo Jelko Godec, SDS, Jožeta Horvata, NSI in Zmaga Jelinčiča, SNS. Kritično so ocenili dosedanje delo vlade, zlasti ideje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, neambiciozno pokojninsko reformo in zamujanje pri infrastrukturnih projektih. Menijo, da je Slovenija nazadovala tudi pri mednarodnem ugledu, kar kaže komisarsko mesto, ki ga je dobila v Evropski komisiji.

Tanja Dominko

politikaopozicija

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 9. 2019
Ustrezen status je pogoj za sodelovanje na razpisu za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zadnjem uradnem listu objavilo drugi javni razpis za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju in za to področje rezerviralo 1,7 milijona evrov sredstev iz aktualnega Programa razvoja podeželja. Želijo si, da bi s tem prispevali k izboljšanju pogajalskega položaja primarnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano in gozdno-lesnimi proizvodi. Prvi korak za sodelovanje na razpisu je prejem ustreznega statusa. Več v rubriki.

Ustrezen status je pogoj za sodelovanje na razpisu za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zadnjem uradnem listu objavilo drugi javni razpis za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju in za to področje rezerviralo 1,7 milijona evrov sredstev iz aktualnega Programa razvoja podeželja. Želijo si, da bi s tem prispevali k izboljšanju pogajalskega položaja primarnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano in gozdno-lesnimi proizvodi. Prvi korak za sodelovanje na razpisu je prejem ustreznega statusa. Več v rubriki.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ustrezen status je pogoj za sodelovanje na razpisu za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zadnjem uradnem listu objavilo drugi javni razpis za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju in za to področje rezerviralo 1,7 milijona evrov sredstev iz aktualnega Programa razvoja podeželja. Želijo si, da bi s tem prispevali k izboljšanju pogajalskega položaja primarnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano in gozdno-lesnimi proizvodi. Prvi korak za sodelovanje na razpisu je prejem ustreznega statusa. Več v rubriki.
VEČ ...|11. 9. 2019
Ustrezen status je pogoj za sodelovanje na razpisu za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zadnjem uradnem listu objavilo drugi javni razpis za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju in za to področje rezerviralo 1,7 milijona evrov sredstev iz aktualnega Programa razvoja podeželja. Želijo si, da bi s tem prispevali k izboljšanju pogajalskega položaja primarnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano in gozdno-lesnimi proizvodi. Prvi korak za sodelovanje na razpisu je prejem ustreznega statusa. Več v rubriki.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 9. 2019
Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu

V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.

Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu

V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.

družbainfopolitika

Informativni prispevki

Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu
V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.
VEČ ...|11. 9. 2019
Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu
V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Sveta maša

VEČ ...|8. 9. 2019
Sv. maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti pri Ribnici

Ob koncu 10. kolesarskega romanja Od Marije k Mariji smo prenašali zaključno sveto mašo, ki jo je daroval p. Christian Gostečnik. Somaševala sta Gregor Kunej in msgr. Franci Trstenjak. Sodelovali so organist Marjan Cvitak in solista Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec.

Sv. maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti pri Ribnici

Ob koncu 10. kolesarskega romanja Od Marije k Mariji smo prenašali zaključno sveto mašo, ki jo je daroval p. Christian Gostečnik. Somaševala sta Gregor Kunej in msgr. Franci Trstenjak. Sodelovali so organist Marjan Cvitak in solista Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti pri Ribnici
Ob koncu 10. kolesarskega romanja Od Marije k Mariji smo prenašali zaključno sveto mašo, ki jo je daroval p. Christian Gostečnik. Somaševala sta Gregor Kunej in msgr. Franci Trstenjak. Sodelovali so organist Marjan Cvitak in solista Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec.
VEČ ...|8. 9. 2019
Sv. maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti pri Ribnici
Ob koncu 10. kolesarskega romanja Od Marije k Mariji smo prenašali zaključno sveto mašo, ki jo je daroval p. Christian Gostečnik. Somaševala sta Gregor Kunej in msgr. Franci Trstenjak. Sodelovali so organist Marjan Cvitak in solista Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec.

Radio Ognjišče

duhovnost

Luč v temi

VEČ ...|8. 9. 2019
Gostja Katjuša Koprivnikar

Začelo se je šolsko leto in svoja vrata je znova odprl Center IRISS, Center za izobraževanje, rehabilitacijo in inkluzijo slepih in slabovidnih. Ta edina strokovna ustanova s področja slepih in slabovidnih v Sloveniji letos praznuje častitljivo stoto obletnico delovanja. V oddaji Luč v temi smo gostili ravnateljico centra, Katjušo Koprivnikar.

Gostja Katjuša Koprivnikar

Začelo se je šolsko leto in svoja vrata je znova odprl Center IRISS, Center za izobraževanje, rehabilitacijo in inkluzijo slepih in slabovidnih. Ta edina strokovna ustanova s področja slepih in slabovidnih v Sloveniji letos praznuje častitljivo stoto obletnico delovanja. V oddaji Luč v temi smo gostili ravnateljico centra, Katjušo Koprivnikar.

družbaizobraževanjevzgojapogovormladi

Luč v temi

Gostja Katjuša Koprivnikar
Začelo se je šolsko leto in svoja vrata je znova odprl Center IRISS, Center za izobraževanje, rehabilitacijo in inkluzijo slepih in slabovidnih. Ta edina strokovna ustanova s področja slepih in slabovidnih v Sloveniji letos praznuje častitljivo stoto obletnico delovanja. V oddaji Luč v temi smo gostili ravnateljico centra, Katjušo Koprivnikar.
VEČ ...|8. 9. 2019
Gostja Katjuša Koprivnikar
Začelo se je šolsko leto in svoja vrata je znova odprl Center IRISS, Center za izobraževanje, rehabilitacijo in inkluzijo slepih in slabovidnih. Ta edina strokovna ustanova s področja slepih in slabovidnih v Sloveniji letos praznuje častitljivo stoto obletnico delovanja. V oddaji Luč v temi smo gostili ravnateljico centra, Katjušo Koprivnikar.

Sonja Pungertnik

družbaizobraževanjevzgojapogovormladi

Za življenje

VEČ ...|7. 9. 2019
Pomen dobrega sodelovanja med učitelji in starši

V oddaji smo ob začetku novega šolskega leta spregovorili o pomenu dobrega sodelovanja med učitelji in starši. Tudi ko pride do težav, je namreč prav, da vzpostavimo spoštljiv in odprt odnos, ki bo otroku najbolj pomagal. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Pomen dobrega sodelovanja med učitelji in starši

V oddaji smo ob začetku novega šolskega leta spregovorili o pomenu dobrega sodelovanja med učitelji in starši. Tudi ko pride do težav, je namreč prav, da vzpostavimo spoštljiv in odprt odnos, ki bo otroku najbolj pomagal. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

pogovorotrocimladiizobraževanje

Za življenje

Pomen dobrega sodelovanja med učitelji in starši
V oddaji smo ob začetku novega šolskega leta spregovorili o pomenu dobrega sodelovanja med učitelji in starši. Tudi ko pride do težav, je namreč prav, da vzpostavimo spoštljiv in odprt odnos, ki bo otroku najbolj pomagal. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
VEČ ...|7. 9. 2019
Pomen dobrega sodelovanja med učitelji in starši
V oddaji smo ob začetku novega šolskega leta spregovorili o pomenu dobrega sodelovanja med učitelji in starši. Tudi ko pride do težav, je namreč prav, da vzpostavimo spoštljiv in odprt odnos, ki bo otroku najbolj pomagal. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

pogovorotrocimladiizobraževanje

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|15. 10. 2019
Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.

Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.

Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

odnosisvetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 10. 2019
Dr. Žiga Turk o Nobelovih nagradah, okoljskih problemih in Adrii Airways

Z gostom dr. Žigo Turkom smo govorili o kulturi v politiki, dobitnikih Nobelovih nagrad, ekoloških problemih in zakonu o medijih, ob koncu pa smo se dotaknili tudi razlogov za propad Adrie Airways.

Dr. Žiga Turk o Nobelovih nagradah, okoljskih problemih in Adrii Airways

Z gostom dr. Žigo Turkom smo govorili o kulturi v politiki, dobitnikih Nobelovih nagrad, ekoloških problemih in zakonu o medijih, ob koncu pa smo se dotaknili tudi razlogov za propad Adrie Airways.

Tanja Dominko

družbakomentarkulturapolitika

Moja zgodba

VEČ ...|13. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.

Matija Kavčič - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.

Jože Bartolj

Matija KavčičSnopkova družina Šentjošt

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|13. 10. 2019
Janez Strašek (1906 – 1947)

Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.

Janez Strašek (1906 – 1947)

Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.

Jože Bartolj

Janez Strašek

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 10. 2019
Selekcija lisaste pasme goveda

Z nami je bil Marjan Špur, selekcionist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. Ustavili smo se ob izzivih selekcije lisaste pasme goveda, ki stavi na primernost za pridelavo mleka in mesa.

Selekcija lisaste pasme goveda

Z nami je bil Marjan Špur, selekcionist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. Ustavili smo se ob izzivih selekcije lisaste pasme goveda, ki stavi na primernost za pridelavo mleka in mesa.

Robert Božič

kmetijstvogovedoreja

Duhovna misel

VEČ ...|19. 10. 2019
Naj bo odpuščeno!

Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo. (Lk 12, 10)

Naj bo odpuščeno!

Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo. (Lk 12, 10)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 10. 2019
Veseli del

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Veseli del

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 10. 2019
Svetnik dneva

Svetnik dneva

Jure Sešek

duhovnost

Za nasmeh

VEČ ...|19. 10. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Petkov večer

VEČ ...|18. 10. 2019
Glasba iz filmskih muzikalov

Film je eden najvplivnejših medijev, ki je že na začetku svojega razvoja prinašal v naša življenja tudi glasbene melodije. Slišali bomo nekaj večnih iz filmov Hello, Dolly, Oklahoma, Fantom iz opere, Evita, Moje pesmi, moje sanje, Lepotica in zver ...

Glasba iz filmskih muzikalov

Film je eden najvplivnejših medijev, ki je že na začetku svojega razvoja prinašal v naša življenja tudi glasbene melodije. Slišali bomo nekaj večnih iz filmov Hello, Dolly, Oklahoma, Fantom iz opere, Evita, Moje pesmi, moje sanje, Lepotica in zver ...

Marjan Bunič

glasbafilmmuzikal