Via positiva

VEČ ...|20. 6. 2019
Glenn Rolfsen - Optius

Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat smo ga gostili v oddaji Via positiva.

Glenn Rolfsen - Optius

Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat smo ga gostili v oddaji Via positiva.

izobraževanjepogovorsvetovanjedružba

Via positiva

Glenn Rolfsen - Optius
Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat smo ga gostili v oddaji Via positiva.
VEČ ...|20. 6. 2019
Glenn Rolfsen - Optius
Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat smo ga gostili v oddaji Via positiva.

Mateja Feltrin Novljan

izobraževanjepogovorsvetovanjedružba

Sveta maša

VEČ ...|19. 6. 2019
Maša za domovino - stolnica Ljubljana

Maševanje je vodil nadškof Stanislav Zore ob prostnosti drugih škofov, duhovnikov in visokih gostov. Pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf.Sodeloval je zbor slovenske filharmonije pod vodstvom Gregorja Klančiča.

Maša za domovino - stolnica Ljubljana

Maševanje je vodil nadškof Stanislav Zore ob prostnosti drugih škofov, duhovnikov in visokih gostov. Pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf.Sodeloval je zbor slovenske filharmonije pod vodstvom Gregorja Klančiča.

duhovnost

Sveta maša

Maša za domovino - stolnica Ljubljana
Maševanje je vodil nadškof Stanislav Zore ob prostnosti drugih škofov, duhovnikov in visokih gostov. Pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf.Sodeloval je zbor slovenske filharmonije pod vodstvom Gregorja Klančiča.
VEČ ...|19. 6. 2019
Maša za domovino - stolnica Ljubljana
Maševanje je vodil nadškof Stanislav Zore ob prostnosti drugih škofov, duhovnikov in visokih gostov. Pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf.Sodeloval je zbor slovenske filharmonije pod vodstvom Gregorja Klančiča.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 6. 2019
Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.

Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.

infoodnosizdravstvopolitikapogovordružba

Informativni prispevki

Pogovor z nadškofom Antonom Stresom
Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.
VEČ ...|18. 6. 2019
Pogovor z nadškofom Antonom Stresom
Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.

Petra Stopar

infoodnosizdravstvopolitikapogovordružba

Naš gost

VEČ ...|15. 6. 2019
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

literaturabranjebaskovščinašpanščinaBarbara PregeljMalinc

Naš gost

dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka
Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.
VEČ ...|15. 6. 2019
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka
Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

Damijana Medved

literaturabranjebaskovščinašpanščinaBarbara PregeljMalinc

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 6. 2019
Delovanje rastlinskih biostimulatorjev

Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je predstavila glavne vrste sredstev za krepitev rastlin.

Delovanje rastlinskih biostimulatorjev

Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je predstavila glavne vrste sredstev za krepitev rastlin.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Delovanje rastlinskih biostimulatorjev
Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je predstavila glavne vrste sredstev za krepitev rastlin.
VEČ ...|14. 6. 2019
Delovanje rastlinskih biostimulatorjev
Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je predstavila glavne vrste sredstev za krepitev rastlin.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 6. 2019
Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji

Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.

Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji

Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.

družbaduhovnostpapežpogovor

Informativni prispevki

Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji
Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.
VEČ ...|14. 6. 2019
Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji
Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.

Marta Jerebič

družbaduhovnostpapežpogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 6. 2019
Delovanje rastlinskih biostimulatorjev

Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je pojasnila pomen in delovanje rastlinskih biostimulatorjev.

Delovanje rastlinskih biostimulatorjev

Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je pojasnila pomen in delovanje rastlinskih biostimulatorjev.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Delovanje rastlinskih biostimulatorjev
Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je pojasnila pomen in delovanje rastlinskih biostimulatorjev.
VEČ ...|13. 6. 2019
Delovanje rastlinskih biostimulatorjev
Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je pojasnila pomen in delovanje rastlinskih biostimulatorjev.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|13. 6. 2019
Družinsko hotelirstvo

V Krškem deluje družinski hotel Kunst, k pogovoru smo povabili Nejca Kunsta, ki razkriva koliko energije in moči je bilo treba vložiti v dobro delovanje podjetja. To ga je skoraj stalo zdravja. Ni dovolj samo ideja, treba je ohraniti ravnovesje pri vsem, kar počnemo, da ideja zori in se razvije v dobro zgodbo.

Družinsko hotelirstvo

V Krškem deluje družinski hotel Kunst, k pogovoru smo povabili Nejca Kunsta, ki razkriva koliko energije in moči je bilo treba vložiti v dobro delovanje podjetja. To ga je skoraj stalo zdravja. Ni dovolj samo ideja, treba je ohraniti ravnovesje pri vsem, kar počnemo, da ideja zori in se razvije v dobro zgodbo.

inovativnostizobraževanjekreativnostpodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Družinsko hotelirstvo
V Krškem deluje družinski hotel Kunst, k pogovoru smo povabili Nejca Kunsta, ki razkriva koliko energije in moči je bilo treba vložiti v dobro delovanje podjetja. To ga je skoraj stalo zdravja. Ni dovolj samo ideja, treba je ohraniti ravnovesje pri vsem, kar počnemo, da ideja zori in se razvije v dobro zgodbo.
VEČ ...|13. 6. 2019
Družinsko hotelirstvo
V Krškem deluje družinski hotel Kunst, k pogovoru smo povabili Nejca Kunsta, ki razkriva koliko energije in moči je bilo treba vložiti v dobro delovanje podjetja. To ga je skoraj stalo zdravja. Ni dovolj samo ideja, treba je ohraniti ravnovesje pri vsem, kar počnemo, da ideja zori in se razvije v dobro zgodbo.

Urša Sešek

inovativnostizobraževanjekreativnostpodjetništvo

Pogovor o

VEČ ...|12. 6. 2019
Temna stran Dela

Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.

Temna stran Dela

Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.

zgodovinadružbapolitika

Pogovor o

Temna stran Dela
Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.
VEČ ...|12. 6. 2019
Temna stran Dela
Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.

Mateja Subotičanec

zgodovinadružbapolitika

Naš pogled

VEČ ...|11. 6. 2019
Nataša Ličen: Srebrni trije

Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.

Nataša Ličen: Srebrni trije

Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.

športkomentarmladi

Naš pogled

Nataša Ličen: Srebrni trije
Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.
VEČ ...|11. 6. 2019
Nataša Ličen: Srebrni trije
Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.

Nataša Ličen

športkomentarmladi

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 6. 2019
Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?

V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.

Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?

V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.

venceljspominosamosvajanje

Informativni prispevki

Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?
V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.
VEČ ...|10. 6. 2019
Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?
V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.

Alen Salihović

venceljspominosamosvajanje

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 6. 2019
Pogovor o položaju družinskih zdravnikov

Specializant zaključnega letnika družinske medicine Mario Bartolac nam je za oddajo Pogovor o zaupal svoje izkušnje na delovnem mestu in pričakovanja za poklic družinskih zdravnikov v prihodnosti.

Pogovor o položaju družinskih zdravnikov

Specializant zaključnega letnika družinske medicine Mario Bartolac nam je za oddajo Pogovor o zaupal svoje izkušnje na delovnem mestu in pričakovanja za poklic družinskih zdravnikov v prihodnosti.

zdravstvoinfomladi

Informativni prispevki

Pogovor o položaju družinskih zdravnikov
Specializant zaključnega letnika družinske medicine Mario Bartolac nam je za oddajo Pogovor o zaupal svoje izkušnje na delovnem mestu in pričakovanja za poklic družinskih zdravnikov v prihodnosti.
VEČ ...|5. 6. 2019
Pogovor o položaju družinskih zdravnikov
Specializant zaključnega letnika družinske medicine Mario Bartolac nam je za oddajo Pogovor o zaupal svoje izkušnje na delovnem mestu in pričakovanja za poklic družinskih zdravnikov v prihodnosti.

Petra Stopar

zdravstvoinfomladi

Dogodki

VEČ ...|5. 6. 2019
Nov zalogaj za grizenje: Strmca nad Planino

Ta klanec ni zadnji na današnji z dobrimi deli zaznamovani poti naših kolesarjev. Res je, da jim od Brezovice naprej zrak režejo sodelavci, ki so se jim simbolično na poti pridružili na S-bikes kolesih, ki pri napredovanju poti pomagajo z električnim pogonom, a vseeno, je to nov zalogaj naporov za današnje dobro delo. Marko Baloh, slovenski ekstremni kolesar na dolge proge je nekaj nasvetov že delil kolesarjev delil že v današnjem jutru. Pred dobro uro pa je povedal, kakšni so nasveti za prehranjevanje pred in med takimi podvigi.

Nov zalogaj za grizenje: Strmca nad Planino

Ta klanec ni zadnji na današnji z dobrimi deli zaznamovani poti naših kolesarjev. Res je, da jim od Brezovice naprej zrak režejo sodelavci, ki so se jim simbolično na poti pridružili na S-bikes kolesih, ki pri napredovanju poti pomagajo z električnim pogonom, a vseeno, je to nov zalogaj naporov za današnje dobro delo. Marko Baloh, slovenski ekstremni kolesar na dolge proge je nekaj nasvetov že delil kolesarjev delil že v današnjem jutru. Pred dobro uro pa je povedal, kakšni so nasveti za prehranjevanje pred in med takimi podvigi.

srebrna diagonala slovenije

Dogodki

Nov zalogaj za grizenje: Strmca nad Planino
Ta klanec ni zadnji na današnji z dobrimi deli zaznamovani poti naših kolesarjev. Res je, da jim od Brezovice naprej zrak režejo sodelavci, ki so se jim simbolično na poti pridružili na S-bikes kolesih, ki pri napredovanju poti pomagajo z električnim pogonom, a vseeno, je to nov zalogaj naporov za današnje dobro delo. Marko Baloh, slovenski ekstremni kolesar na dolge proge je nekaj nasvetov že delil kolesarjev delil že v današnjem jutru. Pred dobro uro pa je povedal, kakšni so nasveti za prehranjevanje pred in med takimi podvigi.
VEČ ...|5. 6. 2019
Nov zalogaj za grizenje: Strmca nad Planino
Ta klanec ni zadnji na današnji z dobrimi deli zaznamovani poti naših kolesarjev. Res je, da jim od Brezovice naprej zrak režejo sodelavci, ki so se jim simbolično na poti pridružili na S-bikes kolesih, ki pri napredovanju poti pomagajo z električnim pogonom, a vseeno, je to nov zalogaj naporov za današnje dobro delo. Marko Baloh, slovenski ekstremni kolesar na dolge proge je nekaj nasvetov že delil kolesarjev delil že v današnjem jutru. Pred dobro uro pa je povedal, kakšni so nasveti za prehranjevanje pred in med takimi podvigi.

Marjan Bunič

srebrna diagonala slovenije

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 6. 2019
Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?

Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.

Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?

Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.

infopogovorpolitikakomentarsdsnsi

Informativni prispevki

Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?
Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.
VEČ ...|4. 6. 2019
Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?
Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.

Alen Salihović

infopogovorpolitikakomentarsdsnsi

Pojdite in učite

VEČ ...|2. 6. 2019
Odmevi prostovoljstva v Etiopiji

Pred meseci smo v Galeriji Družina posneli predstavitev prostovoljcev na salezijanskih misijonih v Etiopiji. Tokrat smo spoznali delo v bolnišnicah na severu misjinske dežele.

Odmevi prostovoljstva v Etiopiji

Pred meseci smo v Galeriji Družina posneli predstavitev prostovoljcev na salezijanskih misijonih v Etiopiji. Tokrat smo spoznali delo v bolnišnicah na severu misjinske dežele.

Etiopijamisijondobrodelnost

Pojdite in učite

Odmevi prostovoljstva v Etiopiji
Pred meseci smo v Galeriji Družina posneli predstavitev prostovoljcev na salezijanskih misijonih v Etiopiji. Tokrat smo spoznali delo v bolnišnicah na severu misjinske dežele.
VEČ ...|2. 6. 2019
Odmevi prostovoljstva v Etiopiji
Pred meseci smo v Galeriji Družina posneli predstavitev prostovoljcev na salezijanskih misijonih v Etiopiji. Tokrat smo spoznali delo v bolnišnicah na severu misjinske dežele.

Jure Sešek

Etiopijamisijondobrodelnost

Radijska kateheza

VEČ ...|1. 6. 2019
dr. Anton Stres: Bioetika, Splav, Evtanazija.

Besede kot so splav, poskusi na zarodkih, evtanazija se v Svetem pismu ne nahajajo. Z njimi se srečujemo vsak dan, tudi Cerkev. O tem, kaj pomeni svetost življenja, na čem temelji nauk o nedotakljivosti človeškega življenja, zakaj zarodek ni eden od delov materinega telesa in katere stranpoti lahko prinesejo sedanje težnje po evtanaziji, nam je spregovoril nadškof Anton Stres v tokratni radijski katehezi.

dr. Anton Stres: Bioetika, Splav, Evtanazija.

Besede kot so splav, poskusi na zarodkih, evtanazija se v Svetem pismu ne nahajajo. Z njimi se srečujemo vsak dan, tudi Cerkev. O tem, kaj pomeni svetost življenja, na čem temelji nauk o nedotakljivosti človeškega življenja, zakaj zarodek ni eden od delov materinega telesa in katere stranpoti lahko prinesejo sedanje težnje po evtanaziji, nam je spregovoril nadškof Anton Stres v tokratni radijski katehezi.

družbaduhovnost

Radijska kateheza

dr. Anton Stres: Bioetika, Splav, Evtanazija.
Besede kot so splav, poskusi na zarodkih, evtanazija se v Svetem pismu ne nahajajo. Z njimi se srečujemo vsak dan, tudi Cerkev. O tem, kaj pomeni svetost življenja, na čem temelji nauk o nedotakljivosti človeškega življenja, zakaj zarodek ni eden od delov materinega telesa in katere stranpoti lahko prinesejo sedanje težnje po evtanaziji, nam je spregovoril nadškof Anton Stres v tokratni radijski katehezi.
VEČ ...|1. 6. 2019
dr. Anton Stres: Bioetika, Splav, Evtanazija.
Besede kot so splav, poskusi na zarodkih, evtanazija se v Svetem pismu ne nahajajo. Z njimi se srečujemo vsak dan, tudi Cerkev. O tem, kaj pomeni svetost življenja, na čem temelji nauk o nedotakljivosti človeškega življenja, zakaj zarodek ni eden od delov materinega telesa in katere stranpoti lahko prinesejo sedanje težnje po evtanaziji, nam je spregovoril nadškof Anton Stres v tokratni radijski katehezi.

Silvestra Sadar

družbaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 5. 2019
Milena Zupančič nagrada - Muzejsko planinska transverzala - Cerje razstava Oskar Kogoj

Milena Zupančič je na Festivalu jugovzhodnega evropskega filma dobila nagrado za igralko letošnjega leta.Gorenjski muzeji so nadgradili sodelovanje z vzpostavitvijo Gorenjske muzejsko-planinske transverzale.V Pomniku miru na Cerju je na ogled razstava Oskarja Kogoja ob 60-letnici njegovega ustvarjanja.

Milena Zupančič nagrada - Muzejsko planinska transverzala - Cerje razstava Oskar Kogoj

Milena Zupančič je na Festivalu jugovzhodnega evropskega filma dobila nagrado za igralko letošnjega leta.Gorenjski muzeji so nadgradili sodelovanje z vzpostavitvijo Gorenjske muzejsko-planinske transverzale.V Pomniku miru na Cerju je na ogled razstava Oskarja Kogoja ob 60-letnici njegovega ustvarjanja.

Oskar KogojMilena ZupančičIrena Lačen BenedičičJelena Justin

Kulturni utrinki

Milena Zupančič nagrada - Muzejsko planinska transverzala - Cerje razstava Oskar Kogoj
Milena Zupančič je na Festivalu jugovzhodnega evropskega filma dobila nagrado za igralko letošnjega leta.Gorenjski muzeji so nadgradili sodelovanje z vzpostavitvijo Gorenjske muzejsko-planinske transverzale.V Pomniku miru na Cerju je na ogled razstava Oskarja Kogoja ob 60-letnici njegovega ustvarjanja.
VEČ ...|31. 5. 2019
Milena Zupančič nagrada - Muzejsko planinska transverzala - Cerje razstava Oskar Kogoj
Milena Zupančič je na Festivalu jugovzhodnega evropskega filma dobila nagrado za igralko letošnjega leta.Gorenjski muzeji so nadgradili sodelovanje z vzpostavitvijo Gorenjske muzejsko-planinske transverzale.V Pomniku miru na Cerju je na ogled razstava Oskarja Kogoja ob 60-letnici njegovega ustvarjanja.

Jože Bartolj

Oskar KogojMilena ZupančičIrena Lačen BenedičičJelena Justin

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|30. 5. 2019
Varstvo koščičarjev

Marko Devetak, svetovalec specialist in prognostik KGZ Nova Gorica je opozoril na nujne korake v varstvu koščičarjev pred pokanjem in gnilobo, ki ju pridelovalci zaradi mokrega maja izjemno težko obvladujejo.

Varstvo koščičarjev

Marko Devetak, svetovalec specialist in prognostik KGZ Nova Gorica je opozoril na nujne korake v varstvu koščičarjev pred pokanjem in gnilobo, ki ju pridelovalci zaradi mokrega maja izjemno težko obvladujejo.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Varstvo koščičarjev
Marko Devetak, svetovalec specialist in prognostik KGZ Nova Gorica je opozoril na nujne korake v varstvu koščičarjev pred pokanjem in gnilobo, ki ju pridelovalci zaradi mokrega maja izjemno težko obvladujejo.
VEČ ...|30. 5. 2019
Varstvo koščičarjev
Marko Devetak, svetovalec specialist in prognostik KGZ Nova Gorica je opozoril na nujne korake v varstvu koščičarjev pred pokanjem in gnilobo, ki ju pridelovalci zaradi mokrega maja izjemno težko obvladujejo.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 5. 2019
Znani Župančičevi nagrajenci - Koncert orkestra Crescendo - Coetus Cantorum Prebold 2019

Znani so dobitniki Župančičevih nagrad za leto 2019, za življenjsko delo jo bo prejela akademska slikarka Marlenka Stupica.Glasbeno društvo Crescendo vabi 1. junija ob 20. h na koncert na škofjeloškem gradu.Kulturno društvo Antona Schwaba organizira večer opere, operete in muzikala z naslovom Coetus cantorum Prebold 2019.

Znani Župančičevi nagrajenci - Koncert orkestra Crescendo - Coetus Cantorum Prebold 2019

Znani so dobitniki Župančičevih nagrad za leto 2019, za življenjsko delo jo bo prejela akademska slikarka Marlenka Stupica.Glasbeno društvo Crescendo vabi 1. junija ob 20. h na koncert na škofjeloškem gradu.Kulturno društvo Antona Schwaba organizira večer opere, operete in muzikala z naslovom Coetus cantorum Prebold 2019.

Žiga Kert

Kulturni utrinki

Znani Župančičevi nagrajenci - Koncert orkestra Crescendo - Coetus Cantorum Prebold 2019
Znani so dobitniki Župančičevih nagrad za leto 2019, za življenjsko delo jo bo prejela akademska slikarka Marlenka Stupica.Glasbeno društvo Crescendo vabi 1. junija ob 20. h na koncert na škofjeloškem gradu.Kulturno društvo Antona Schwaba organizira večer opere, operete in muzikala z naslovom Coetus cantorum Prebold 2019.
VEČ ...|30. 5. 2019
Znani Župančičevi nagrajenci - Koncert orkestra Crescendo - Coetus Cantorum Prebold 2019
Znani so dobitniki Župančičevih nagrad za leto 2019, za življenjsko delo jo bo prejela akademska slikarka Marlenka Stupica.Glasbeno društvo Crescendo vabi 1. junija ob 20. h na koncert na škofjeloškem gradu.Kulturno društvo Antona Schwaba organizira večer opere, operete in muzikala z naslovom Coetus cantorum Prebold 2019.

Jože Bartolj

Žiga Kert

Svetovalnica

VEČ ...|29. 5. 2019
DD Turizem na kmetiji

Zanimanje za odpiranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je vedno večje. Glavni vzrok je pomanjkanje delovnih mest, skrb za socialno varnost, poslovni izzivi in ne nazadnje tudi dodana vrednost kmetiji. V okviru desetih skupin dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je možnih več kot 120 različnih dopolnilnih dejavnosti. V današnji Svetovalnici smo govorili o DD Turizem na kmetiji.Naša gostja je bila Renata Kosi, strokovna sodelavka za področje razvoja turizma na kmetijah pri KGZS.

DD Turizem na kmetiji

Zanimanje za odpiranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je vedno večje. Glavni vzrok je pomanjkanje delovnih mest, skrb za socialno varnost, poslovni izzivi in ne nazadnje tudi dodana vrednost kmetiji. V okviru desetih skupin dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je možnih več kot 120 različnih dopolnilnih dejavnosti. V današnji Svetovalnici smo govorili o DD Turizem na kmetiji.Naša gostja je bila Renata Kosi, strokovna sodelavka za področje razvoja turizma na kmetijah pri KGZS.

svetovanjepogovorkmetijstvo

Svetovalnica

DD Turizem na kmetiji
Zanimanje za odpiranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je vedno večje. Glavni vzrok je pomanjkanje delovnih mest, skrb za socialno varnost, poslovni izzivi in ne nazadnje tudi dodana vrednost kmetiji. V okviru desetih skupin dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je možnih več kot 120 različnih dopolnilnih dejavnosti. V današnji Svetovalnici smo govorili o DD Turizem na kmetiji.Naša gostja je bila Renata Kosi, strokovna sodelavka za področje razvoja turizma na kmetijah pri KGZS.
VEČ ...|29. 5. 2019
DD Turizem na kmetiji
Zanimanje za odpiranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je vedno večje. Glavni vzrok je pomanjkanje delovnih mest, skrb za socialno varnost, poslovni izzivi in ne nazadnje tudi dodana vrednost kmetiji. V okviru desetih skupin dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je možnih več kot 120 različnih dopolnilnih dejavnosti. V današnji Svetovalnici smo govorili o DD Turizem na kmetiji.Naša gostja je bila Renata Kosi, strokovna sodelavka za področje razvoja turizma na kmetijah pri KGZS.

Slavi Košir

svetovanjepogovorkmetijstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Komentar Časnik.si

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.
VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 5. 2019
Maksuti: Nova sestava Evropskega parlamenta bo oteževala dogovarjanje

V pogovoru za Radio Ognjišče sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti razmišlja o tem, kaj je vplivalo na uspehe in poraze posameznih političnih strank na evropskih volitvah, pa tudi kaj pomeni trenutna delitev sedežev v Evropskem parlamentu za delovanje Evropske komisije. V pogovoru je spregovoril tudi o novih Evropskih poslancih iz Slovenije in vplivu na volilno udeležbo.

Maksuti: Nova sestava Evropskega parlamenta bo oteževala dogovarjanje

V pogovoru za Radio Ognjišče sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti razmišlja o tem, kaj je vplivalo na uspehe in poraze posameznih političnih strank na evropskih volitvah, pa tudi kaj pomeni trenutna delitev sedežev v Evropskem parlamentu za delovanje Evropske komisije. V pogovoru je spregovoril tudi o novih Evropskih poslancih iz Slovenije in vplivu na volilno udeležbo.

družbainfopolitika

Informativni prispevki

Maksuti: Nova sestava Evropskega parlamenta bo oteževala dogovarjanje
V pogovoru za Radio Ognjišče sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti razmišlja o tem, kaj je vplivalo na uspehe in poraze posameznih političnih strank na evropskih volitvah, pa tudi kaj pomeni trenutna delitev sedežev v Evropskem parlamentu za delovanje Evropske komisije. V pogovoru je spregovoril tudi o novih Evropskih poslancih iz Slovenije in vplivu na volilno udeležbo.
VEČ ...|27. 5. 2019
Maksuti: Nova sestava Evropskega parlamenta bo oteževala dogovarjanje
V pogovoru za Radio Ognjišče sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti razmišlja o tem, kaj je vplivalo na uspehe in poraze posameznih političnih strank na evropskih volitvah, pa tudi kaj pomeni trenutna delitev sedežev v Evropskem parlamentu za delovanje Evropske komisije. V pogovoru je spregovoril tudi o novih Evropskih poslancih iz Slovenije in vplivu na volilno udeležbo.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 5. 2019
Nagrada desetnica - Razstva ruskih ikon - Premiera filma o Grozdetu - Tekmovanje godb Krško

Letošnji prejemnik desetnice za najboljšo otroško ali mladinsko delo je Andrej Rozman Roza.V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava 85. ruskih ikon iz treh največjih ruskih muzejev.Danes je premiera filma o blaženem Alojziju Grozdetu z naslovom Srce se ne boji.V soboto, 25. maja, bo v Krškem tekmovanje pihalnih godb.

Nagrada desetnica - Razstva ruskih ikon - Premiera filma o Grozdetu - Tekmovanje godb Krško

Letošnji prejemnik desetnice za najboljšo otroško ali mladinsko delo je Andrej Rozman Roza.V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava 85. ruskih ikon iz treh največjih ruskih muzejev.Danes je premiera filma o blaženem Alojziju Grozdetu z naslovom Srce se ne boji.V soboto, 25. maja, bo v Krškem tekmovanje pihalnih godb.

film Alojzij GrozdeDavid Sipošrazstava ruskih ikon

Kulturni utrinki

Nagrada desetnica - Razstva ruskih ikon - Premiera filma o Grozdetu - Tekmovanje godb Krško
Letošnji prejemnik desetnice za najboljšo otroško ali mladinsko delo je Andrej Rozman Roza.V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava 85. ruskih ikon iz treh največjih ruskih muzejev.Danes je premiera filma o blaženem Alojziju Grozdetu z naslovom Srce se ne boji.V soboto, 25. maja, bo v Krškem tekmovanje pihalnih godb.
VEČ ...|24. 5. 2019
Nagrada desetnica - Razstva ruskih ikon - Premiera filma o Grozdetu - Tekmovanje godb Krško
Letošnji prejemnik desetnice za najboljšo otroško ali mladinsko delo je Andrej Rozman Roza.V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava 85. ruskih ikon iz treh največjih ruskih muzejev.Danes je premiera filma o blaženem Alojziju Grozdetu z naslovom Srce se ne boji.V soboto, 25. maja, bo v Krškem tekmovanje pihalnih godb.

Jože Bartolj

film Alojzij GrozdeDavid Sipošrazstava ruskih ikon

Svetovalnica

VEČ ...|22. 5. 2019
Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

svetovanjevrt

Svetovalnica

Rododendroni in hortenzije
Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.
VEČ ...|22. 5. 2019
Rododendroni in hortenzije
Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Slavi Košir

svetovanjevrt

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 5. 2019
Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

časnivolitveeualeš maverkomentar

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost
Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.
VEČ ...|22. 5. 2019
Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost
Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver

časnivolitveeualeš maverkomentar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 5. 2019
Kdaj saditi jagode

Predvsem pri pridelovalcih, ki so so se odločili za večji obseg pridelave jagod se marsikdaj postavlja vprašanje, kdaj saditi jagode, da bodo nasadi prinesli čimveč čimbolj zdravega in čimbolj kakovostnega pridelka. O tem smo se pogovarjali s svetovalko specialistko Alenko Caf s KGZ Ljubljana.

Kdaj saditi jagode

Predvsem pri pridelovalcih, ki so so se odločili za večji obseg pridelave jagod se marsikdaj postavlja vprašanje, kdaj saditi jagode, da bodo nasadi prinesli čimveč čimbolj zdravega in čimbolj kakovostnega pridelka. O tem smo se pogovarjali s svetovalko specialistko Alenko Caf s KGZ Ljubljana.

kmetijstvosvetovanjevrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kdaj saditi jagode
Predvsem pri pridelovalcih, ki so so se odločili za večji obseg pridelave jagod se marsikdaj postavlja vprašanje, kdaj saditi jagode, da bodo nasadi prinesli čimveč čimbolj zdravega in čimbolj kakovostnega pridelka. O tem smo se pogovarjali s svetovalko specialistko Alenko Caf s KGZ Ljubljana.
VEČ ...|20. 5. 2019
Kdaj saditi jagode
Predvsem pri pridelovalcih, ki so so se odločili za večji obseg pridelave jagod se marsikdaj postavlja vprašanje, kdaj saditi jagode, da bodo nasadi prinesli čimveč čimbolj zdravega in čimbolj kakovostnega pridelka. O tem smo se pogovarjali s svetovalko specialistko Alenko Caf s KGZ Ljubljana.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjevrt

Moja zgodba

VEČ ...|19. 5. 2019
Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.

Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.

Igor GrdinaJože DežmanIvan CankarPortet genija

Moja zgodba

Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju
Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.
VEČ ...|19. 5. 2019
Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju
Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.

Jože Bartolj

Igor GrdinaJože DežmanIvan CankarPortet genija

Iz naših krajev

VEČ ...|18. 5. 2019
Celje, Kamnik, Tišina

V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.

Celje, Kamnik, Tišina

V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Celje, Kamnik, Tišina
V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.
VEČ ...|18. 5. 2019
Celje, Kamnik, Tišina
V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 5. 2019
Pomladni festival petja - Čipke in Baraga - 50 let APZ France Prešeren - Sibrass koncert

Minulo soboto in nedeljo se je v Vipavski dolini odvijal Mednarodni pomladni festival petja.Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični vabi na razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.APZ France Prešeren Kranj pripravlja jubilejni koncert ob 50. sezoni delovanja, v soboto 18. maja ob 19.30 uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.Društvo SiBRASS že tretjič zapored prireja serijo petih koncertov klasične glasbe.

Pomladni festival petja - Čipke in Baraga - 50 let APZ France Prešeren - Sibrass koncert

Minulo soboto in nedeljo se je v Vipavski dolini odvijal Mednarodni pomladni festival petja.Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični vabi na razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.APZ France Prešeren Kranj pripravlja jubilejni koncert ob 50. sezoni delovanja, v soboto 18. maja ob 19.30 uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.Društvo SiBRASS že tretjič zapored prireja serijo petih koncertov klasične glasbe.

Franc Kosem

Kulturni utrinki

Pomladni festival petja - Čipke in Baraga - 50 let APZ France Prešeren - Sibrass koncert
Minulo soboto in nedeljo se je v Vipavski dolini odvijal Mednarodni pomladni festival petja.Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični vabi na razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.APZ France Prešeren Kranj pripravlja jubilejni koncert ob 50. sezoni delovanja, v soboto 18. maja ob 19.30 uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.Društvo SiBRASS že tretjič zapored prireja serijo petih koncertov klasične glasbe.
VEČ ...|17. 5. 2019
Pomladni festival petja - Čipke in Baraga - 50 let APZ France Prešeren - Sibrass koncert
Minulo soboto in nedeljo se je v Vipavski dolini odvijal Mednarodni pomladni festival petja.Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični vabi na razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.APZ France Prešeren Kranj pripravlja jubilejni koncert ob 50. sezoni delovanja, v soboto 18. maja ob 19.30 uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.Društvo SiBRASS že tretjič zapored prireja serijo petih koncertov klasične glasbe.

Jože Bartolj

Franc Kosem

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|16. 5. 2019
Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije

Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.

Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije

Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.

inovativnostizobraževanjeidejarazvoj

Ni meje za dobre ideje

Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije
Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.
VEČ ...|16. 5. 2019
Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije
Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvoj

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 5. 2019
Dnevi medgeneracijskega sožitja

V Medgeneracijski koaliciji Slovenije, ki jo poleg Zveze društev upokojencev Slovenije sestavljajo tudi Dijaška organizacija, Mladinski svet in Študentska organizacija Slovenije, ter tudi Kmetijsko gozdarska zbornica in še drugi pridruženi partnerji, od danes pa do četrtka na Gospodarskem razstavišču pripravljajo prve Dneve medgeneracijskega sožitja, katerih glavni namen je krepitev medgeneracijskega sodelovanja pri soočanju z aktualnimi družbenimi izzivi.

Dnevi medgeneracijskega sožitja

V Medgeneracijski koaliciji Slovenije, ki jo poleg Zveze društev upokojencev Slovenije sestavljajo tudi Dijaška organizacija, Mladinski svet in Študentska organizacija Slovenije, ter tudi Kmetijsko gozdarska zbornica in še drugi pridruženi partnerji, od danes pa do četrtka na Gospodarskem razstavišču pripravljajo prve Dneve medgeneracijskega sožitja, katerih glavni namen je krepitev medgeneracijskega sodelovanja pri soočanju z aktualnimi družbenimi izzivi.

kmetijstvopolitikavzgoja

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dnevi medgeneracijskega sožitja
V Medgeneracijski koaliciji Slovenije, ki jo poleg Zveze društev upokojencev Slovenije sestavljajo tudi Dijaška organizacija, Mladinski svet in Študentska organizacija Slovenije, ter tudi Kmetijsko gozdarska zbornica in še drugi pridruženi partnerji, od danes pa do četrtka na Gospodarskem razstavišču pripravljajo prve Dneve medgeneracijskega sožitja, katerih glavni namen je krepitev medgeneracijskega sodelovanja pri soočanju z aktualnimi družbenimi izzivi.
VEČ ...|14. 5. 2019
Dnevi medgeneracijskega sožitja
V Medgeneracijski koaliciji Slovenije, ki jo poleg Zveze društev upokojencev Slovenije sestavljajo tudi Dijaška organizacija, Mladinski svet in Študentska organizacija Slovenije, ter tudi Kmetijsko gozdarska zbornica in še drugi pridruženi partnerji, od danes pa do četrtka na Gospodarskem razstavišču pripravljajo prve Dneve medgeneracijskega sožitja, katerih glavni namen je krepitev medgeneracijskega sodelovanja pri soočanju z aktualnimi družbenimi izzivi.

Robert Božič

kmetijstvopolitikavzgoja

Z ljudmi na poti

VEČ ...|12. 5. 2019
Doroteja Mesarič, Slovenka v Latviji

V oddaji smo gostili Dorotejo Mesarič, magistrico socialnega dela, ki je s podporo programa Erasmus+ odšla na prostovoljno delo v Latvijo. V sklopu mednarodne izmenjave nabira izkušnje na eni od tamkajšnjih šol, za naš radio pa je spregovorila o svojem življenju in delu v tujini.

Doroteja Mesarič, Slovenka v Latviji

V oddaji smo gostili Dorotejo Mesarič, magistrico socialnega dela, ki je s podporo programa Erasmus+ odšla na prostovoljno delo v Latvijo. V sklopu mednarodne izmenjave nabira izkušnje na eni od tamkajšnjih šol, za naš radio pa je spregovorila o svojem življenju in delu v tujini.

družbapogovor

Z ljudmi na poti

Doroteja Mesarič, Slovenka v Latviji
V oddaji smo gostili Dorotejo Mesarič, magistrico socialnega dela, ki je s podporo programa Erasmus+ odšla na prostovoljno delo v Latvijo. V sklopu mednarodne izmenjave nabira izkušnje na eni od tamkajšnjih šol, za naš radio pa je spregovorila o svojem življenju in delu v tujini.
VEČ ...|12. 5. 2019
Doroteja Mesarič, Slovenka v Latviji
V oddaji smo gostili Dorotejo Mesarič, magistrico socialnega dela, ki je s podporo programa Erasmus+ odšla na prostovoljno delo v Latvijo. V sklopu mednarodne izmenjave nabira izkušnje na eni od tamkajšnjih šol, za naš radio pa je spregovorila o svojem življenju in delu v tujini.

Andrej Šinko

družbapogovor

Pojdite in učite

VEČ ...|12. 5. 2019
POTA odhajajo v Kalkuto

V kratkem pogvoru s tremi prostovoljci smo spoznali načrte za njihovo delo med ubogimi v Kalkuti. Povabili so na dobrodelni koncert, ki ga pripravljajo prav z mislijo na pomoč najbolj ubogim.

POTA odhajajo v Kalkuto

V kratkem pogvoru s tremi prostovoljci smo spoznali načrte za njihovo delo med ubogimi v Kalkuti. Povabili so na dobrodelni koncert, ki ga pripravljajo prav z mislijo na pomoč najbolj ubogim.

družbaduhovnostmisijoniprostovoljciIndija

Pojdite in učite

POTA odhajajo v Kalkuto
V kratkem pogvoru s tremi prostovoljci smo spoznali načrte za njihovo delo med ubogimi v Kalkuti. Povabili so na dobrodelni koncert, ki ga pripravljajo prav z mislijo na pomoč najbolj ubogim.
VEČ ...|12. 5. 2019
POTA odhajajo v Kalkuto
V kratkem pogvoru s tremi prostovoljci smo spoznali načrte za njihovo delo med ubogimi v Kalkuti. Povabili so na dobrodelni koncert, ki ga pripravljajo prav z mislijo na pomoč najbolj ubogim.

Jure SešekMarjan Bunič

družbaduhovnostmisijoniprostovoljciIndija

Moja zgodba

VEČ ...|12. 5. 2019
Ivo Bric - Vojaški dnevnik

Goriška Mohorjeva družba je izdala publikacijo z naslovom Ivo Bric Vojaški dnevnik. Predstavili so jo tudi na Srečanju pod lipami v Gorici lani decembra. Objavili smo posnetek omenjenega srečanja na katerem so sodelovali prof. Tomaž Simčič in urednika knjige dr. Renato Podbersič in prof. Peter Černic.

Ivo Bric - Vojaški dnevnik

Goriška Mohorjeva družba je izdala publikacijo z naslovom Ivo Bric Vojaški dnevnik. Predstavili so jo tudi na Srečanju pod lipami v Gorici lani decembra. Objavili smo posnetek omenjenega srečanja na katerem so sodelovali prof. Tomaž Simčič in urednika knjige dr. Renato Podbersič in prof. Peter Černic.

Renato PodbersičTomaž SimčičPeter ČernicIvo Bricvojaški dnevnik

Moja zgodba

Ivo Bric - Vojaški dnevnik
Goriška Mohorjeva družba je izdala publikacijo z naslovom Ivo Bric Vojaški dnevnik. Predstavili so jo tudi na Srečanju pod lipami v Gorici lani decembra. Objavili smo posnetek omenjenega srečanja na katerem so sodelovali prof. Tomaž Simčič in urednika knjige dr. Renato Podbersič in prof. Peter Černic.
VEČ ...|12. 5. 2019
Ivo Bric - Vojaški dnevnik
Goriška Mohorjeva družba je izdala publikacijo z naslovom Ivo Bric Vojaški dnevnik. Predstavili so jo tudi na Srečanju pod lipami v Gorici lani decembra. Objavili smo posnetek omenjenega srečanja na katerem so sodelovali prof. Tomaž Simčič in urednika knjige dr. Renato Podbersič in prof. Peter Černic.

Jože Bartolj

Renato PodbersičTomaž SimčičPeter ČernicIvo Bricvojaški dnevnik

Svetovalnica

VEČ ...|9. 5. 2019
Ko začne srce pešati

Težka sapa, nabiranje tekočine v pljučih, pospešen srčni utrip v mirovanju - to je nekaj znakov srčnega popuščanja. Kadar sumimo na pešanje srca, je potreben takojšnji zdravniški pregled. V zdravstveni Svetovalnici je sodeloval specialist internist Marko Šluga.

Ko začne srce pešati

Težka sapa, nabiranje tekočine v pljučih, pospešen srčni utrip v mirovanju - to je nekaj znakov srčnega popuščanja. Kadar sumimo na pešanje srca, je potreben takojšnji zdravniški pregled. V zdravstveni Svetovalnici je sodeloval specialist internist Marko Šluga.

svetovanjezdravstvosrčno popuščanjezdravje srca

Svetovalnica

Ko začne srce pešati
Težka sapa, nabiranje tekočine v pljučih, pospešen srčni utrip v mirovanju - to je nekaj znakov srčnega popuščanja. Kadar sumimo na pešanje srca, je potreben takojšnji zdravniški pregled. V zdravstveni Svetovalnici je sodeloval specialist internist Marko Šluga.
VEČ ...|9. 5. 2019
Ko začne srce pešati
Težka sapa, nabiranje tekočine v pljučih, pospešen srčni utrip v mirovanju - to je nekaj znakov srčnega popuščanja. Kadar sumimo na pešanje srca, je potreben takojšnji zdravniški pregled. V zdravstveni Svetovalnici je sodeloval specialist internist Marko Šluga.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvosrčno popuščanjezdravje srca

Svetovalnica

VEČ ...|8. 5. 2019
Dela na vrtovih v maju

Dela na naših vrtovih je v mesecu maju že veliko, na prosto bomo kmalu posadili tudi plodovke. O tem, kdaj je za to primeren čas in kako naj jih oskrbujemo, je spregovoril Vanes Husič, agronom, ki prihaja iz Kluba Gaia.

Dela na vrtovih v maju

Dela na naših vrtovih je v mesecu maju že veliko, na prosto bomo kmalu posadili tudi plodovke. O tem, kdaj je za to primeren čas in kako naj jih oskrbujemo, je spregovoril Vanes Husič, agronom, ki prihaja iz Kluba Gaia.

svetovanjevrt

Svetovalnica

Dela na vrtovih v maju
Dela na naših vrtovih je v mesecu maju že veliko, na prosto bomo kmalu posadili tudi plodovke. O tem, kdaj je za to primeren čas in kako naj jih oskrbujemo, je spregovoril Vanes Husič, agronom, ki prihaja iz Kluba Gaia.
VEČ ...|8. 5. 2019
Dela na vrtovih v maju
Dela na naših vrtovih je v mesecu maju že veliko, na prosto bomo kmalu posadili tudi plodovke. O tem, kdaj je za to primeren čas in kako naj jih oskrbujemo, je spregovoril Vanes Husič, agronom, ki prihaja iz Kluba Gaia.

Slavi Košir

svetovanjevrt

Pogovor o

VEČ ...|8. 5. 2019
Violeta Bulc in volitve v Evropski parlament

Na predvečer Dneva Evrope je bila gostja oddaje Pogovor o evropska komisarka Violeta Bulc. Predstavila nam je svoje delo v Bruslju v zadnjih petih letih in komentirala tudi aktualno dogajanje, povezano z prihajajočimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju!

Violeta Bulc in volitve v Evropski parlament

Na predvečer Dneva Evrope je bila gostja oddaje Pogovor o evropska komisarka Violeta Bulc. Predstavila nam je svoje delo v Bruslju v zadnjih petih letih in komentirala tudi aktualno dogajanje, povezano z prihajajočimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju!

politikavolitveevropska unijaevropski parlament

Pogovor o

Violeta Bulc in volitve v Evropski parlament
Na predvečer Dneva Evrope je bila gostja oddaje Pogovor o evropska komisarka Violeta Bulc. Predstavila nam je svoje delo v Bruslju v zadnjih petih letih in komentirala tudi aktualno dogajanje, povezano z prihajajočimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|8. 5. 2019
Violeta Bulc in volitve v Evropski parlament
Na predvečer Dneva Evrope je bila gostja oddaje Pogovor o evropska komisarka Violeta Bulc. Predstavila nam je svoje delo v Bruslju v zadnjih petih letih in komentirala tudi aktualno dogajanje, povezano z prihajajočimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju!

Helena Škrlec

politikavolitveevropska unijaevropski parlament

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|8. 5. 2019
Boj proti zmrzali v nasadih ameriških borovnic

Tudi pridelovalci ameriških borovnic na Ljubljanskem barju so zelo pozorno spremljali razvoj vremena in se na različne načine pripravili na zaščito nasadov. Eden od njih, Tone Palčič je za našo rubriko spregovoril o kritičnih temperaturah za ameriške borovnice in načinu boja proti pozebi z dimljenjem nasadov.

Boj proti zmrzali v nasadih ameriških borovnic

Tudi pridelovalci ameriških borovnic na Ljubljanskem barju so zelo pozorno spremljali razvoj vremena in se na različne načine pripravili na zaščito nasadov. Eden od njih, Tone Palčič je za našo rubriko spregovoril o kritičnih temperaturah za ameriške borovnice in načinu boja proti pozebi z dimljenjem nasadov.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Boj proti zmrzali v nasadih ameriških borovnic
Tudi pridelovalci ameriških borovnic na Ljubljanskem barju so zelo pozorno spremljali razvoj vremena in se na različne načine pripravili na zaščito nasadov. Eden od njih, Tone Palčič je za našo rubriko spregovoril o kritičnih temperaturah za ameriške borovnice in načinu boja proti pozebi z dimljenjem nasadov.
VEČ ...|8. 5. 2019
Boj proti zmrzali v nasadih ameriških borovnic
Tudi pridelovalci ameriških borovnic na Ljubljanskem barju so zelo pozorno spremljali razvoj vremena in se na različne načine pripravili na zaščito nasadov. Eden od njih, Tone Palčič je za našo rubriko spregovoril o kritičnih temperaturah za ameriške borovnice in načinu boja proti pozebi z dimljenjem nasadov.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 5. 2019
Stari način izdelovanja vrvi

Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

Stari način izdelovanja vrvi

Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.
VEČ ...|7. 5. 2019
Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 5. 2019
Umrli so Lojzka Bratuš, Peter Kolšek in Lejla Švabič - Podelitev steletovih nagrad -Azad Karim na Beneškem Bienalu

Umrla je literarna zgodovinarka in jezikoslovka Lojzka Bratuž, dolgoletni urednik in novinar, pesnik in publicist Peter Kolšek in dramaturginja MGL-ja Lejla Švabič.Steletovo nagrado za življenjsko delo so podelili Danilu Breščaku. Na beneškem bienalu se bo v spremljevalnem programu predstavil tudi slovenski umetnik Azad Karim, po rodu Kurd.

Umrli so Lojzka Bratuš, Peter Kolšek in Lejla Švabič - Podelitev steletovih nagrad -Azad Karim na Beneškem Bienalu

Umrla je literarna zgodovinarka in jezikoslovka Lojzka Bratuž, dolgoletni urednik in novinar, pesnik in publicist Peter Kolšek in dramaturginja MGL-ja Lejla Švabič.Steletovo nagrado za življenjsko delo so podelili Danilu Breščaku. Na beneškem bienalu se bo v spremljevalnem programu predstavil tudi slovenski umetnik Azad Karim, po rodu Kurd.

Lojzka BratušPeter KolšekLejla ŠvabičDanilo BreščakAzad Karim

Kulturni utrinki

Umrli so Lojzka Bratuš, Peter Kolšek in Lejla Švabič - Podelitev steletovih nagrad -Azad Karim na Beneškem Bienalu
Umrla je literarna zgodovinarka in jezikoslovka Lojzka Bratuž, dolgoletni urednik in novinar, pesnik in publicist Peter Kolšek in dramaturginja MGL-ja Lejla Švabič.Steletovo nagrado za življenjsko delo so podelili Danilu Breščaku. Na beneškem bienalu se bo v spremljevalnem programu predstavil tudi slovenski umetnik Azad Karim, po rodu Kurd.
VEČ ...|6. 5. 2019
Umrli so Lojzka Bratuš, Peter Kolšek in Lejla Švabič - Podelitev steletovih nagrad -Azad Karim na Beneškem Bienalu
Umrla je literarna zgodovinarka in jezikoslovka Lojzka Bratuž, dolgoletni urednik in novinar, pesnik in publicist Peter Kolšek in dramaturginja MGL-ja Lejla Švabič.Steletovo nagrado za življenjsko delo so podelili Danilu Breščaku. Na beneškem bienalu se bo v spremljevalnem programu predstavil tudi slovenski umetnik Azad Karim, po rodu Kurd.

Jože Bartolj

Lojzka BratušPeter KolšekLejla ŠvabičDanilo BreščakAzad Karim

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 5. 2019
Jožica Ličen - častna občanka Občine Ajdovščina

»Vera je najvišji zakon, najvišji pravilnik in najvišja motivacija za moje delo. Zame je Bog ljubezen. In če iščemo Boga, iščemo tudi ljubezen in pot do sočloveka. To je krog, v katerem je človek, mi in tudi Bog.« Tako pravi ravnateljica Škofijske karitas Koper, Jožica Ličen, ki je 5. 5. 2019 prejela naziv častna občanka Občine Ajdovščina.

Jožica Ličen - častna občanka Občine Ajdovščina

»Vera je najvišji zakon, najvišji pravilnik in najvišja motivacija za moje delo. Zame je Bog ljubezen. In če iščemo Boga, iščemo tudi ljubezen in pot do sočloveka. To je krog, v katerem je človek, mi in tudi Bog.« Tako pravi ravnateljica Škofijske karitas Koper, Jožica Ličen, ki je 5. 5. 2019 prejela naziv častna občanka Občine Ajdovščina.

pogovorodnosi

Informativni prispevki

Jožica Ličen - častna občanka Občine Ajdovščina
»Vera je najvišji zakon, najvišji pravilnik in najvišja motivacija za moje delo. Zame je Bog ljubezen. In če iščemo Boga, iščemo tudi ljubezen in pot do sočloveka. To je krog, v katerem je človek, mi in tudi Bog.« Tako pravi ravnateljica Škofijske karitas Koper, Jožica Ličen, ki je 5. 5. 2019 prejela naziv častna občanka Občine Ajdovščina.
VEČ ...|6. 5. 2019
Jožica Ličen - častna občanka Občine Ajdovščina
»Vera je najvišji zakon, najvišji pravilnik in najvišja motivacija za moje delo. Zame je Bog ljubezen. In če iščemo Boga, iščemo tudi ljubezen in pot do sočloveka. To je krog, v katerem je človek, mi in tudi Bog.« Tako pravi ravnateljica Škofijske karitas Koper, Jožica Ličen, ki je 5. 5. 2019 prejela naziv častna občanka Občine Ajdovščina.

Marta Jerebič

pogovorodnosi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 5. 2019
Nagradni natečaj USZS

Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

Nagradni natečaj USZS

Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

rojakiinfouszs

Slovencem po svetu in domovini

Nagradni natečaj USZS
Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.
VEČ ...|5. 5. 2019
Nagradni natečaj USZS
Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

Matjaž Merljak

rojakiinfouszs

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|2. 5. 2019
200. oddaja

V tokratnem večeru popevk in zimzelenih melodij smo predvajali: Majda Sepe - Pesem o pomladi in prijateljstvu; Tony Dallara - Come prima; Bing Crosby - On the sunny side of the street; Ivanka Kraševec - Bele rože iz Aten; Mišo Kovač - Ti si pjesma moje duše; Carpenters - Top of the world; Aleksander Mežek - Dan za dnem; Caterina Valente - Ganz Paris traumt von der liebe; Dean Martin - Under the bridges of Paris; Irena Kohont - Španski harlem; Dalida(avec Alain Delon) - Paroles paroles; Abba - Fernando, Rafko Irgolič - Moj črni konj; Adriano Celentano - Azurro; Tatjana Gros - Zato sem noro te ljubila; Roy Orbison - California blue; Oliver Dragojević - Moj lipi anđele; Stane Mancini - Mandolina; Al Bano & Romina Power - Ci sara; Bobby Vinton - Blue velvet; Braco Koren - Dober dan, mama Helena; Nana Mouskouri - Lamour en héritage; Simon & Garfunkel - El condor pasa; Bee Gees - Massachusettes; Conny Francis - Barcarole in der Nacht; Tomaž Domicelj - Irena, lahko noč

200. oddaja

V tokratnem večeru popevk in zimzelenih melodij smo predvajali: Majda Sepe - Pesem o pomladi in prijateljstvu; Tony Dallara - Come prima; Bing Crosby - On the sunny side of the street; Ivanka Kraševec - Bele rože iz Aten; Mišo Kovač - Ti si pjesma moje duše; Carpenters - Top of the world; Aleksander Mežek - Dan za dnem; Caterina Valente - Ganz Paris traumt von der liebe; Dean Martin - Under the bridges of Paris; Irena Kohont - Španski harlem; Dalida(avec Alain Delon) - Paroles paroles; Abba - Fernando, Rafko Irgolič - Moj črni konj; Adriano Celentano - Azurro; Tatjana Gros - Zato sem noro te ljubila; Roy Orbison - California blue; Oliver Dragojević - Moj lipi anđele; Stane Mancini - Mandolina; Al Bano & Romina Power - Ci sara; Bobby Vinton - Blue velvet; Braco Koren - Dober dan, mama Helena; Nana Mouskouri - Lamour en héritage; Simon & Garfunkel - El condor pasa; Bee Gees - Massachusettes; Conny Francis - Barcarole in der Nacht; Tomaž Domicelj - Irena, lahko noč

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

200. oddaja
V tokratnem večeru popevk in zimzelenih melodij smo predvajali: Majda Sepe - Pesem o pomladi in prijateljstvu; Tony Dallara - Come prima; Bing Crosby - On the sunny side of the street; Ivanka Kraševec - Bele rože iz Aten; Mišo Kovač - Ti si pjesma moje duše; Carpenters - Top of the world; Aleksander Mežek - Dan za dnem; Caterina Valente - Ganz Paris traumt von der liebe; Dean Martin - Under the bridges of Paris; Irena Kohont - Španski harlem; Dalida(avec Alain Delon) - Paroles paroles; Abba - Fernando, Rafko Irgolič - Moj črni konj; Adriano Celentano - Azurro; Tatjana Gros - Zato sem noro te ljubila; Roy Orbison - California blue; Oliver Dragojević - Moj lipi anđele; Stane Mancini - Mandolina; Al Bano & Romina Power - Ci sara; Bobby Vinton - Blue velvet; Braco Koren - Dober dan, mama Helena; Nana Mouskouri - Lamour en héritage; Simon & Garfunkel - El condor pasa; Bee Gees - Massachusettes; Conny Francis - Barcarole in der Nacht; Tomaž Domicelj - Irena, lahko noč
VEČ ...|2. 5. 2019
200. oddaja
V tokratnem večeru popevk in zimzelenih melodij smo predvajali: Majda Sepe - Pesem o pomladi in prijateljstvu; Tony Dallara - Come prima; Bing Crosby - On the sunny side of the street; Ivanka Kraševec - Bele rože iz Aten; Mišo Kovač - Ti si pjesma moje duše; Carpenters - Top of the world; Aleksander Mežek - Dan za dnem; Caterina Valente - Ganz Paris traumt von der liebe; Dean Martin - Under the bridges of Paris; Irena Kohont - Španski harlem; Dalida(avec Alain Delon) - Paroles paroles; Abba - Fernando, Rafko Irgolič - Moj črni konj; Adriano Celentano - Azurro; Tatjana Gros - Zato sem noro te ljubila; Roy Orbison - California blue; Oliver Dragojević - Moj lipi anđele; Stane Mancini - Mandolina; Al Bano & Romina Power - Ci sara; Bobby Vinton - Blue velvet; Braco Koren - Dober dan, mama Helena; Nana Mouskouri - Lamour en héritage; Simon & Garfunkel - El condor pasa; Bee Gees - Massachusettes; Conny Francis - Barcarole in der Nacht; Tomaž Domicelj - Irena, lahko noč

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Pogovor o

VEČ ...|1. 5. 2019
Plače rastejo počasni, kršitve delavcev ostajajo

Ob prazniku dela smo s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in izvršnim direktorjem Kluba Slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem spregovorili o položaju delavcev, njihovih pravicah, plačah, stanju na trgu dela in pokojninski reformi. Pripravili pa smo tudi pogovor z glavnim inšpektorjem za delo Jadrankom Grlićem o kršitvah pravic delavcev.

Plače rastejo počasni, kršitve delavcev ostajajo

Ob prazniku dela smo s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in izvršnim direktorjem Kluba Slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem spregovorili o položaju delavcev, njihovih pravicah, plačah, stanju na trgu dela in pokojninski reformi. Pripravili pa smo tudi pogovor z glavnim inšpektorjem za delo Jadrankom Grlićem o kršitvah pravic delavcev.

praznikdelopodjetništvopokojnina

Pogovor o

Plače rastejo počasni, kršitve delavcev ostajajo
Ob prazniku dela smo s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in izvršnim direktorjem Kluba Slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem spregovorili o položaju delavcev, njihovih pravicah, plačah, stanju na trgu dela in pokojninski reformi. Pripravili pa smo tudi pogovor z glavnim inšpektorjem za delo Jadrankom Grlićem o kršitvah pravic delavcev.
VEČ ...|1. 5. 2019
Plače rastejo počasni, kršitve delavcev ostajajo
Ob prazniku dela smo s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in izvršnim direktorjem Kluba Slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem spregovorili o položaju delavcev, njihovih pravicah, plačah, stanju na trgu dela in pokojninski reformi. Pripravili pa smo tudi pogovor z glavnim inšpektorjem za delo Jadrankom Grlićem o kršitvah pravic delavcev.

Andrej Šinko

praznikdelopodjetništvopokojnina

Komentar Časnik.si

VEČ ...|1. 5. 2019
Žiga Turk: Delu čast in oblast!

Delo omogoča preživetje. Preživetje je cilj evolucije. Zato je delo častno, čast pa je največ kar človek ima, kajti rezultat dela ni samo čast, je tudi premoženje in premoženje so rezultati dela, ki smo jih prihranili. Pravica do premoženja je pravica do časti. Odvzem premoženja je odvzem časti. Delu torej, tekočemu in preteklemu, morata pripadati čast in oblast, oblast pa ne sme pripadati zavistnim ampak delovnim.

Žiga Turk: Delu čast in oblast!

Delo omogoča preživetje. Preživetje je cilj evolucije. Zato je delo častno, čast pa je največ kar človek ima, kajti rezultat dela ni samo čast, je tudi premoženje in premoženje so rezultati dela, ki smo jih prihranili. Pravica do premoženja je pravica do časti. Odvzem premoženja je odvzem časti. Delu torej, tekočemu in preteklemu, morata pripadati čast in oblast, oblast pa ne sme pripadati zavistnim ampak delovnim.

delopremoženje

Komentar Časnik.si

Žiga Turk: Delu čast in oblast!
Delo omogoča preživetje. Preživetje je cilj evolucije. Zato je delo častno, čast pa je največ kar človek ima, kajti rezultat dela ni samo čast, je tudi premoženje in premoženje so rezultati dela, ki smo jih prihranili. Pravica do premoženja je pravica do časti. Odvzem premoženja je odvzem časti. Delu torej, tekočemu in preteklemu, morata pripadati čast in oblast, oblast pa ne sme pripadati zavistnim ampak delovnim.
VEČ ...|1. 5. 2019
Žiga Turk: Delu čast in oblast!
Delo omogoča preživetje. Preživetje je cilj evolucije. Zato je delo častno, čast pa je največ kar človek ima, kajti rezultat dela ni samo čast, je tudi premoženje in premoženje so rezultati dela, ki smo jih prihranili. Pravica do premoženja je pravica do časti. Odvzem premoženja je odvzem časti. Delu torej, tekočemu in preteklemu, morata pripadati čast in oblast, oblast pa ne sme pripadati zavistnim ampak delovnim.

Žiga Turk

delopremoženje

Svetovalnica

VEČ ...|30. 4. 2019
Medicina sv. Hildegarde

Medicina sv. Hildegarde je vse bolj prepoznavno in sprejeto znanje tudi med Slovenci. Deluje, pravi Veronika Plantan, ki je skupaj s soprogom dolga leta raziskovala njeno delo in načine zdravljenja.

Medicina sv. Hildegarde

Medicina sv. Hildegarde je vse bolj prepoznavno in sprejeto znanje tudi med Slovenci. Deluje, pravi Veronika Plantan, ki je skupaj s soprogom dolga leta raziskovala njeno delo in načine zdravljenja.

svetovanjeizobraževanjeodnosizdravstvo

Svetovalnica

Medicina sv. Hildegarde
Medicina sv. Hildegarde je vse bolj prepoznavno in sprejeto znanje tudi med Slovenci. Deluje, pravi Veronika Plantan, ki je skupaj s soprogom dolga leta raziskovala njeno delo in načine zdravljenja.
VEČ ...|30. 4. 2019
Medicina sv. Hildegarde
Medicina sv. Hildegarde je vse bolj prepoznavno in sprejeto znanje tudi med Slovenci. Deluje, pravi Veronika Plantan, ki je skupaj s soprogom dolga leta raziskovala njeno delo in načine zdravljenja.

Nataša Ličen

svetovanjeizobraževanjeodnosizdravstvo

Pojdite in učite

VEČ ...|28. 4. 2019
Pisma misijonarjev

Najdlje smo se zadržali v Ugandi. S. urša marinčič je znova optimistično pogledala na svet okoli sebe in predstavila delo sester v odmaknjenem delu te afriške dežele.

Pisma misijonarjev

Najdlje smo se zadržali v Ugandi. S. urša marinčič je znova optimistično pogledala na svet okoli sebe in predstavila delo sester v odmaknjenem delu te afriške dežele.

družbamisijoniUgandaUrša Marinčič

Pojdite in učite

Pisma misijonarjev
Najdlje smo se zadržali v Ugandi. S. urša marinčič je znova optimistično pogledala na svet okoli sebe in predstavila delo sester v odmaknjenem delu te afriške dežele.
VEČ ...|28. 4. 2019
Pisma misijonarjev
Najdlje smo se zadržali v Ugandi. S. urša marinčič je znova optimistično pogledala na svet okoli sebe in predstavila delo sester v odmaknjenem delu te afriške dežele.

Jure Sešek

družbamisijoniUgandaUrša Marinčič

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|28. 4. 2019
Srečanje JRS v Barceloni

Gost oddaje je bil p. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, ki se je ta mesec v Barceloni udeležil srečanja narodnih voditeljev Jezuitskih združenj za begunce v Evropi. Z nami je delil nova spoznanja in morda izkušnje, ki so povezani z begunsko ter migracijsko tematiko; govoril je t. i. balkanski poti, katere del je tudi Slovenija; o morebitnem drugem valu migrantov; o stanju prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji; o sodelovanju JRS z vladnimi in nevladnimi organizacijami in na koncu z nami delil tudi osebno izkušnjo.

Srečanje JRS v Barceloni

Gost oddaje je bil p. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, ki se je ta mesec v Barceloni udeležil srečanja narodnih voditeljev Jezuitskih združenj za begunce v Evropi. Z nami je delil nova spoznanja in morda izkušnje, ki so povezani z begunsko ter migracijsko tematiko; govoril je t. i. balkanski poti, katere del je tudi Slovenija; o morebitnem drugem valu migrantov; o stanju prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji; o sodelovanju JRS z vladnimi in nevladnimi organizacijami in na koncu z nami delil tudi osebno izkušnjo.

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

Srečanje JRS v Barceloni
Gost oddaje je bil p. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, ki se je ta mesec v Barceloni udeležil srečanja narodnih voditeljev Jezuitskih združenj za begunce v Evropi. Z nami je delil nova spoznanja in morda izkušnje, ki so povezani z begunsko ter migracijsko tematiko; govoril je t. i. balkanski poti, katere del je tudi Slovenija; o morebitnem drugem valu migrantov; o stanju prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji; o sodelovanju JRS z vladnimi in nevladnimi organizacijami in na koncu z nami delil tudi osebno izkušnjo.
VEČ ...|28. 4. 2019
Srečanje JRS v Barceloni
Gost oddaje je bil p. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, ki se je ta mesec v Barceloni udeležil srečanja narodnih voditeljev Jezuitskih združenj za begunce v Evropi. Z nami je delil nova spoznanja in morda izkušnje, ki so povezani z begunsko ter migracijsko tematiko; govoril je t. i. balkanski poti, katere del je tudi Slovenija; o morebitnem drugem valu migrantov; o stanju prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji; o sodelovanju JRS z vladnimi in nevladnimi organizacijami in na koncu z nami delil tudi osebno izkušnjo.

Matjaž Merljak

infobeguncijrs

Petkov večer

VEČ ...|26. 4. 2019
S harmoniko po domače in Števerjanski festival

V Petkovem večeru smo tokrat raztegnili meh harmonike in s pesmijo odšli v Števerjan, med Slovence, ki z vsem srcem pripravljajo že devetinštirideseti festival narodnozabavne glasbe. K sodelovanju še vedno vabijo ansamble in obiskovalce, ki bi v začetku julija radi občutili lepoto njihovih krajev, dobro srce organizatorjev in veselje nastopajočih.

S harmoniko po domače in Števerjanski festival

V Petkovem večeru smo tokrat raztegnili meh harmonike in s pesmijo odšli v Števerjan, med Slovence, ki z vsem srcem pripravljajo že devetinštirideseti festival narodnozabavne glasbe. K sodelovanju še vedno vabijo ansamble in obiskovalce, ki bi v začetku julija radi občutili lepoto njihovih krajev, dobro srce organizatorjev in veselje nastopajočih.

glasbakultura

Petkov večer

S harmoniko po domače in Števerjanski festival
V Petkovem večeru smo tokrat raztegnili meh harmonike in s pesmijo odšli v Števerjan, med Slovence, ki z vsem srcem pripravljajo že devetinštirideseti festival narodnozabavne glasbe. K sodelovanju še vedno vabijo ansamble in obiskovalce, ki bi v začetku julija radi občutili lepoto njihovih krajev, dobro srce organizatorjev in veselje nastopajočih.
VEČ ...|26. 4. 2019
S harmoniko po domače in Števerjanski festival
V Petkovem večeru smo tokrat raztegnili meh harmonike in s pesmijo odšli v Števerjan, med Slovence, ki z vsem srcem pripravljajo že devetinštirideseti festival narodnozabavne glasbe. K sodelovanju še vedno vabijo ansamble in obiskovalce, ki bi v začetku julija radi občutili lepoto njihovih krajev, dobro srce organizatorjev in veselje nastopajočih.

Jure Sešek

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 4. 2019
Ferdinand Šerbelj dobitni nagrade Izidorja Cankarja - 24 slovenski dnevi knjige - 100 let orglanja v Vitanju

Za življenjsko delo pri preučevanju baročnega slikarstva je nagrado Izidorja Cankarja prejel dr. Ferdinand Šerbelj.V Ljubljani bodo od 15. do 18. maja potekali 24. slovenski dnevi knjige. Več Gabrijela Babnik.V Vitanju bodo to nedeljo 28. aprila ob 10. uri praznovali sto letnico orglanja Franca in Alojza Pokliča.

Ferdinand Šerbelj dobitni nagrade Izidorja Cankarja - 24 slovenski dnevi knjige - 100 let orglanja v Vitanju

Za življenjsko delo pri preučevanju baročnega slikarstva je nagrado Izidorja Cankarja prejel dr. Ferdinand Šerbelj.V Ljubljani bodo od 15. do 18. maja potekali 24. slovenski dnevi knjige. Več Gabrijela Babnik.V Vitanju bodo to nedeljo 28. aprila ob 10. uri praznovali sto letnico orglanja Franca in Alojza Pokliča.

Gabrijela BabnikFranc PokličAlojz PokličFerdinand Šerbelj

Kulturni utrinki

Ferdinand Šerbelj dobitni nagrade Izidorja Cankarja - 24 slovenski dnevi knjige - 100 let orglanja v Vitanju
Za življenjsko delo pri preučevanju baročnega slikarstva je nagrado Izidorja Cankarja prejel dr. Ferdinand Šerbelj.V Ljubljani bodo od 15. do 18. maja potekali 24. slovenski dnevi knjige. Več Gabrijela Babnik.V Vitanju bodo to nedeljo 28. aprila ob 10. uri praznovali sto letnico orglanja Franca in Alojza Pokliča.
VEČ ...|26. 4. 2019
Ferdinand Šerbelj dobitni nagrade Izidorja Cankarja - 24 slovenski dnevi knjige - 100 let orglanja v Vitanju
Za življenjsko delo pri preučevanju baročnega slikarstva je nagrado Izidorja Cankarja prejel dr. Ferdinand Šerbelj.V Ljubljani bodo od 15. do 18. maja potekali 24. slovenski dnevi knjige. Več Gabrijela Babnik.V Vitanju bodo to nedeljo 28. aprila ob 10. uri praznovali sto letnico orglanja Franca in Alojza Pokliča.

Jože Bartolj

Gabrijela BabnikFranc PokličAlojz PokličFerdinand Šerbelj

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|11. 6. 2019
o Božjem kraljestvu

Tokrat smo v oddaji odkrivali, kaj se skriva za tako pogosto besedno zvezo, ki se pojavlja tako v Svetem pismu, molitvah kot v duhovnih besedilih. Kakšne so pravzaprav naše predstave o Božjem kraljestvu, kdo je vanj poklican in kakšno življenje utripa v njem? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.

o Božjem kraljestvu

Tokrat smo v oddaji odkrivali, kaj se skriva za tako pogosto besedno zvezo, ki se pojavlja tako v Svetem pismu, molitvah kot v duhovnih besedilih. Kakšne so pravzaprav naše predstave o Božjem kraljestvu, kdo je vanj poklican in kakšno življenje utripa v njem? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostnebeško kraljestvosveto pismoizobraževanje

Duhovna misel

VEČ ...|19. 6. 2019
Móliš?

Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo. (Mt 6,6)

Móliš?

Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo. (Mt 6,6)

Gregor Čušin

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|8. 6. 2019
Finančna modrost

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Finančna modrost

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Nataša Ličen

izobraževanjeduhovnostdružbasvetovanjevzgojaodnosipogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|17. 6. 2019
Svoboda izražanja

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se bomo pogovarjali o svobodi izražanja - posebej sodnikov ter se dotaknili stanja v slovenskem sodstvu.

Svoboda izražanja

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se bomo pogovarjali o svobodi izražanja - posebej sodnikov ter se dotaknili stanja v slovenskem sodstvu.

Alen Salihović

politikapogovordružba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|16. 6. 2019
Smo priča posilstvu demokracije!

Minuli teden je na kmetijskem področju, poleg lepega vremena, ki je omogočilo spravilo sena, zaznamovalo dogajanje, ki se je razvilo ob sredini razpravi parlamentarnih odborov za okolje in kmetijstvo na temo prenamnožitve zveri. Prisluhnite povzetku povedanega, več pričevanj sledi v prihodnjih oddajah.

Smo priča posilstvu demokracije!

Minuli teden je na kmetijskem področju, poleg lepega vremena, ki je omogočilo spravilo sena, zaznamovalo dogajanje, ki se je razvilo ob sredini razpravi parlamentarnih odborov za okolje in kmetijstvo na temo prenamnožitve zveri. Prisluhnite povzetku povedanega, več pričevanj sledi v prihodnjih oddajah.

Robert Božič

naravakmetijstvopolitika

Radijski roman

VEČ ...|20. 6. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - deseti del

Humoreska Karla Gržana Moja dobrodelna torta prinaša zgodbo o tem, kako se stvari dostikrat ne iztečejo po načrtih.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - deseti del

Humoreska Karla Gržana Moja dobrodelna torta prinaša zgodbo o tem, kako se stvari dostikrat ne iztečejo po načrtih.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|20. 6. 2019
206. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Zato sem noro te ljubila – Tatjana Gros; He ain’t heavy, he’s my brother – Hollies; Aranjuez La Tua Voce – Dalida; Hvala ti, mama, hvala – Majda Sepe; Les Bicyclettes de Belsize - Mireille Mathieu; Les Bicyclettes de Belsize – Engelbert; Za ljubi kruhek – Lado Leskovar; Diese Nacht hat viele Lichter - Conny Froboess; Nikad nemoj plakati - Vanja Stojković; I feel the Earth move - Carole King; Zaljubljena – Ditka Haberl ...

206. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Zato sem noro te ljubila – Tatjana Gros; He ain’t heavy, he’s my brother – Hollies; Aranjuez La Tua Voce – Dalida; Hvala ti, mama, hvala – Majda Sepe; Les Bicyclettes de Belsize - Mireille Mathieu; Les Bicyclettes de Belsize – Engelbert; Za ljubi kruhek – Lado Leskovar; Diese Nacht hat viele Lichter - Conny Froboess; Nikad nemoj plakati - Vanja Stojković; I feel the Earth move - Carole King; Zaljubljena – Ditka Haberl ...

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|20. 6. 2019
Glenn Rolfsen - Optius

Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat smo ga gostili v oddaji Via positiva.

Glenn Rolfsen - Optius

Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat smo ga gostili v oddaji Via positiva.

Mateja Feltrin Novljan

izobraževanjepogovorsvetovanjedružba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|20. 6. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 6. 2019
Nagrada Zlati glas Juriju Součku - Andrej Jemev v galeriji AS - Lent - koncert De profundis Kranj

Združenje dramskih umetnikov Slovenije je nagrado zlati glas namenilo Juriju Součku.V AS Galeriji na Dunajski v Ljubljani je na ogled razstava akademskega slikarja Andreja Jemca.V Mariboru se začenja Festival Lent. V Pavšlarjevi hiši v Kranju bo v nedeljo, 23. junija koncert Komornega zbora De profundis Kranj.

Nagrada Zlati glas Juriju Součku - Andrej Jemev v galeriji AS - Lent - koncert De profundis Kranj

Združenje dramskih umetnikov Slovenije je nagrado zlati glas namenilo Juriju Součku.V AS Galeriji na Dunajski v Ljubljani je na ogled razstava akademskega slikarja Andreja Jemca.V Mariboru se začenja Festival Lent. V Pavšlarjevi hiši v Kranju bo v nedeljo, 23. junija koncert Komornega zbora De profundis Kranj.

Jože Bartolj

Vladimir RukavinaJurij SoučekAndrej Jemec