Pojdite in učite

VEČ ...|22. 9. 2019
Burundi in glasba

S. Bogdana Kavčič je spregovorila o veselju afriškega človeka in pomenu, ki ga ima glasba za ljudi v Burundiju.

Burundi in glasba

S. Bogdana Kavčič je spregovorila o veselju afriškega človeka in pomenu, ki ga ima glasba za ljudi v Burundiju.

družbaduhovnostglasbaBurundimisijonis. Bogdana Kavčič

Pojdite in učite

Burundi in glasba
S. Bogdana Kavčič je spregovorila o veselju afriškega človeka in pomenu, ki ga ima glasba za ljudi v Burundiju.
VEČ ...|22. 9. 2019
Burundi in glasba
S. Bogdana Kavčič je spregovorila o veselju afriškega človeka in pomenu, ki ga ima glasba za ljudi v Burundiju.

Jure Sešek

družbaduhovnostglasbaBurundimisijonis. Bogdana Kavčič

Pojdite in učite

VEČ ...|1. 9. 2019
Migracije v Afriki

Ste vedeli, da je več kot devetdeset odstotkov vseh migracij na svetu znotraj Afrike? O preseljevanju na črni celini smo se v Burundiju pogovarjali z misijonarko s. Vesno Hiti.

Migracije v Afriki

Ste vedeli, da je več kot devetdeset odstotkov vseh migracij na svetu znotraj Afrike? O preseljevanju na črni celini smo se v Burundiju pogovarjali z misijonarko s. Vesno Hiti.

Burundi 2019družbapreseljevanjamigracijes. Vesna Hiti

Pojdite in učite

Migracije v Afriki
Ste vedeli, da je več kot devetdeset odstotkov vseh migracij na svetu znotraj Afrike? O preseljevanju na črni celini smo se v Burundiju pogovarjali z misijonarko s. Vesno Hiti.
VEČ ...|1. 9. 2019
Migracije v Afriki
Ste vedeli, da je več kot devetdeset odstotkov vseh migracij na svetu znotraj Afrike? O preseljevanju na črni celini smo se v Burundiju pogovarjali z misijonarko s. Vesno Hiti.

Jure Sešek

Burundi 2019družbapreseljevanjamigracijes. Vesna Hiti

Pojdite in učite

VEČ ...|25. 8. 2019
Migracije in projekt MIND

MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.

Migracije in projekt MIND

MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.

Burundi 2019družbamisijonimigracijeAfrika

Pojdite in učite

Migracije in projekt MIND
MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.
VEČ ...|25. 8. 2019
Migracije in projekt MIND
MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.

Jure Sešek

Burundi 2019družbamisijonimigracijeAfrika

Sobotna iskrica

VEČ ...|13. 7. 2019
Oratorij in Afrika

Po vrnitvi iz Burundija smo slišali afriški utrinek, srečali pa smo se tudi z mladimi na oratorijih v Preski in Jaršah pri Domžalah.

Oratorij in Afrika

Po vrnitvi iz Burundija smo slišali afriški utrinek, srečali pa smo se tudi z mladimi na oratorijih v Preski in Jaršah pri Domžalah.

Burundi 2019otrocimladioratorij

Sobotna iskrica

Oratorij in Afrika
Po vrnitvi iz Burundija smo slišali afriški utrinek, srečali pa smo se tudi z mladimi na oratorijih v Preski in Jaršah pri Domžalah.
VEČ ...|13. 7. 2019
Oratorij in Afrika
Po vrnitvi iz Burundija smo slišali afriški utrinek, srečali pa smo se tudi z mladimi na oratorijih v Preski in Jaršah pri Domžalah.

Jure Sešek

Burundi 2019otrocimladioratorij

Dogodki

VEČ ...|5. 7. 2019
Javljanje mesta Gitega

Jure Sešek o afriških bobnih, kdaj piše blog in o pivu v Burundiju.

Javljanje mesta Gitega

Jure Sešek o afriških bobnih, kdaj piše blog in o pivu v Burundiju.

Burundi 2019

Dogodki

Javljanje mesta Gitega
Jure Sešek o afriških bobnih, kdaj piše blog in o pivu v Burundiju.
VEČ ...|5. 7. 2019
Javljanje mesta Gitega
Jure Sešek o afriških bobnih, kdaj piše blog in o pivu v Burundiju.

Jure Sešek

Burundi 2019

Dogodki

VEČ ...|5. 7. 2019
Veselje afriškega človeka

Ob obisku ananasove plantaže sta Jure in Izidor lahko ob glasbenem sprejemu spet začutila izredno toplino in prešerno veselje afriškega človeka.

Veselje afriškega človeka

Ob obisku ananasove plantaže sta Jure in Izidor lahko ob glasbenem sprejemu spet začutila izredno toplino in prešerno veselje afriškega človeka.

Burundi 2019mladi

Dogodki

Veselje afriškega človeka
Ob obisku ananasove plantaže sta Jure in Izidor lahko ob glasbenem sprejemu spet začutila izredno toplino in prešerno veselje afriškega človeka.
VEČ ...|5. 7. 2019
Veselje afriškega človeka
Ob obisku ananasove plantaže sta Jure in Izidor lahko ob glasbenem sprejemu spet začutila izredno toplino in prešerno veselje afriškega človeka.

Jure Sešek

Burundi 2019mladi

Dogodki

VEČ ...|4. 7. 2019
Na šolskem dvorišču

Jureta in Izidorja je na dvorišču nove šole sprejelo 900 otrok ...

Na šolskem dvorišču

Jureta in Izidorja je na dvorišču nove šole sprejelo 900 otrok ...

Burundi 2019

Dogodki

Na šolskem dvorišču
Jureta in Izidorja je na dvorišču nove šole sprejelo 900 otrok ...
VEČ ...|4. 7. 2019
Na šolskem dvorišču
Jureta in Izidorja je na dvorišču nove šole sprejelo 900 otrok ...

Jure Sešek

Burundi 2019

Dogodki

VEČ ...|3. 7. 2019
Severovzhod Burundija

Jure Sešek nam je na kratko opisal delovanje misijona Ruzo in tamkajšnjo okolico. Tokrat je bila zveza nekoliko slabša, ampak po Juretovih besedah so zgodbe, ki jih tam slišita z Izidorjem tudi ob jasni besedi nerazumljive in zelo pretresljive.

Severovzhod Burundija

Jure Sešek nam je na kratko opisal delovanje misijona Ruzo in tamkajšnjo okolico. Tokrat je bila zveza nekoliko slabša, ampak po Juretovih besedah so zgodbe, ki jih tam slišita z Izidorjem tudi ob jasni besedi nerazumljive in zelo pretresljive.

Burundi 2019

Dogodki

Severovzhod Burundija
Jure Sešek nam je na kratko opisal delovanje misijona Ruzo in tamkajšnjo okolico. Tokrat je bila zveza nekoliko slabša, ampak po Juretovih besedah so zgodbe, ki jih tam slišita z Izidorjem tudi ob jasni besedi nerazumljive in zelo pretresljive.
VEČ ...|3. 7. 2019
Severovzhod Burundija
Jure Sešek nam je na kratko opisal delovanje misijona Ruzo in tamkajšnjo okolico. Tokrat je bila zveza nekoliko slabša, ampak po Juretovih besedah so zgodbe, ki jih tam slišita z Izidorjem tudi ob jasni besedi nerazumljive in zelo pretresljive.

Jure Sešek

Burundi 2019

Dogodki

VEČ ...|3. 7. 2019
O napredku na misijonu

S. Bogdana je najbolj vesela nove porodnišnice in vode.

O napredku na misijonu

S. Bogdana je najbolj vesela nove porodnišnice in vode.

Burundi 2019

Dogodki

O napredku na misijonu
S. Bogdana je najbolj vesela nove porodnišnice in vode.
VEČ ...|3. 7. 2019
O napredku na misijonu
S. Bogdana je najbolj vesela nove porodnišnice in vode.

Jure Sešek

Burundi 2019

Dogodki

VEČ ...|2. 7. 2019
Na poti

Med potjo iz misjona Kiguhu v misijon Ruzo se je v živo oglasila celotna ekipa in sicer kar iz avta. Jure nam je zaupal nekaj zanimivih utrinkov s poti.

Na poti

Med potjo iz misjona Kiguhu v misijon Ruzo se je v živo oglasila celotna ekipa in sicer kar iz avta. Jure nam je zaupal nekaj zanimivih utrinkov s poti.

Burundi 2019

Dogodki

Na poti
Med potjo iz misjona Kiguhu v misijon Ruzo se je v živo oglasila celotna ekipa in sicer kar iz avta. Jure nam je zaupal nekaj zanimivih utrinkov s poti.
VEČ ...|2. 7. 2019
Na poti
Med potjo iz misjona Kiguhu v misijon Ruzo se je v živo oglasila celotna ekipa in sicer kar iz avta. Jure nam je zaupal nekaj zanimivih utrinkov s poti.

Jure Sešek

Burundi 2019

Dogodki

VEČ ...|1. 7. 2019
Jure in Janja Lampe se javita z Afrike

Jure je v Burundiju pred mikrofon povabil Janjo Lampe, ki bdi nad mednarodnimi programi pri Slovenski Karitas in je dobra znanka Afrike.

Jure in Janja Lampe se javita z Afrike

Jure je v Burundiju pred mikrofon povabil Janjo Lampe, ki bdi nad mednarodnimi programi pri Slovenski Karitas in je dobra znanka Afrike.

Burundi 2019

Dogodki

Jure in Janja Lampe se javita z Afrike
Jure je v Burundiju pred mikrofon povabil Janjo Lampe, ki bdi nad mednarodnimi programi pri Slovenski Karitas in je dobra znanka Afrike.
VEČ ...|1. 7. 2019
Jure in Janja Lampe se javita z Afrike
Jure je v Burundiju pred mikrofon povabil Janjo Lampe, ki bdi nad mednarodnimi programi pri Slovenski Karitas in je dobra znanka Afrike.

Jure Sešek

Burundi 2019

Pojdite in učite

VEČ ...|30. 6. 2019
Predstavitev misijona v Burundiju

V oddaji smo gostili Jano Lampe, ki je predstavila misijon v Burundiju.

Predstavitev misijona v Burundiju

V oddaji smo gostili Jano Lampe, ki je predstavila misijon v Burundiju.

družbamisijoniBurundiKaritas

Pojdite in učite

Predstavitev misijona v Burundiju
V oddaji smo gostili Jano Lampe, ki je predstavila misijon v Burundiju.
VEČ ...|30. 6. 2019
Predstavitev misijona v Burundiju
V oddaji smo gostili Jano Lampe, ki je predstavila misijon v Burundiju.

Jure Sešek

družbamisijoniBurundiKaritas

Dogodki

VEČ ...|30. 6. 2019
Življenje na misijonu v Kiguhu

Jure nam je predstavil kako poteka velik del tovornega prometa v Burundiju - s kolesi. Povedal nam je tudi žalostno zgodbo o ženi, ki jo je zapustil mož, ker, med drugim, ni dovolj izobražena; odšel pa je z žensko, ki ima končane tri razrede osnovne šole.

Življenje na misijonu v Kiguhu

Jure nam je predstavil kako poteka velik del tovornega prometa v Burundiju - s kolesi. Povedal nam je tudi žalostno zgodbo o ženi, ki jo je zapustil mož, ker, med drugim, ni dovolj izobražena; odšel pa je z žensko, ki ima končane tri razrede osnovne šole.

Burundi 2019

Dogodki

Življenje na misijonu v Kiguhu
Jure nam je predstavil kako poteka velik del tovornega prometa v Burundiju - s kolesi. Povedal nam je tudi žalostno zgodbo o ženi, ki jo je zapustil mož, ker, med drugim, ni dovolj izobražena; odšel pa je z žensko, ki ima končane tri razrede osnovne šole.
VEČ ...|30. 6. 2019
Življenje na misijonu v Kiguhu
Jure nam je predstavil kako poteka velik del tovornega prometa v Burundiju - s kolesi. Povedal nam je tudi žalostno zgodbo o ženi, ki jo je zapustil mož, ker, med drugim, ni dovolj izobražena; odšel pa je z žensko, ki ima končane tri razrede osnovne šole.

Jure Sešek

Burundi 2019

Dogodki

VEČ ...|29. 6. 2019
Hvaležnost Bogu za zdrave otroke

Hvaležnost Bogu za zdrave otroke

Burundi 2019

Dogodki

Hvaležnost Bogu za zdrave otroke
VEČ ...|29. 6. 2019
Hvaležnost Bogu za zdrave otroke

Jure Sešek

Burundi 2019

Dogodki

VEČ ...|28. 6. 2019
Jure in s. Vesna Hiti se javita z Bujumbure

Jure Sešek se je javil iz Bujumbure, točneje iz centra Akamuri, kjer deluje sestra Vesna Hiti. Center je namenjen oskrbi otrok s posebnimi potrebami, v njem pa skrbijo za približno 100 otrok.

Jure in s. Vesna Hiti se javita z Bujumbure

Jure Sešek se je javil iz Bujumbure, točneje iz centra Akamuri, kjer deluje sestra Vesna Hiti. Center je namenjen oskrbi otrok s posebnimi potrebami, v njem pa skrbijo za približno 100 otrok.

Burundi 2019otroci

Dogodki

Jure in s. Vesna Hiti se javita z Bujumbure
Jure Sešek se je javil iz Bujumbure, točneje iz centra Akamuri, kjer deluje sestra Vesna Hiti. Center je namenjen oskrbi otrok s posebnimi potrebami, v njem pa skrbijo za približno 100 otrok.
VEČ ...|28. 6. 2019
Jure in s. Vesna Hiti se javita z Bujumbure
Jure Sešek se je javil iz Bujumbure, točneje iz centra Akamuri, kjer deluje sestra Vesna Hiti. Center je namenjen oskrbi otrok s posebnimi potrebami, v njem pa skrbijo za približno 100 otrok.

Jure Sešek

Burundi 2019otroci

Dogodki

VEČ ...|27. 6. 2019
Jure in Izidor sta prispela v Burundi

Na povabilo Slovenske Karitas in v sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije sta se Izidor in Jure odpravila k misijonarkama s. Bogdani Kavčič in s. Vesni Hiti v Burundi.

Jure in Izidor sta prispela v Burundi

Na povabilo Slovenske Karitas in v sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije sta se Izidor in Jure odpravila k misijonarkama s. Bogdani Kavčič in s. Vesni Hiti v Burundi.

Burundi 2019

Dogodki

Jure in Izidor sta prispela v Burundi
Na povabilo Slovenske Karitas in v sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije sta se Izidor in Jure odpravila k misijonarkama s. Bogdani Kavčič in s. Vesni Hiti v Burundi.
VEČ ...|27. 6. 2019
Jure in Izidor sta prispela v Burundi
Na povabilo Slovenske Karitas in v sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije sta se Izidor in Jure odpravila k misijonarkama s. Bogdani Kavčič in s. Vesni Hiti v Burundi.

Jure Sešek

Burundi 2019

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|23. 10. 2019
Besede namenjene le meni

Rekel pa je Peter: Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali tudi za vse? (Lk 12, 41)

Besede namenjene le meni

Rekel pa je Peter: Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali tudi za vse? (Lk 12, 41)

Gregor Čušin

duhovnost

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Naš pogled

VEČ ...|22. 10. 2019
Silvestra Sadar: Ulica da ali ne

Ko se je 10. oktobra zgodil protest Rešimo Slovenijo na Prešernovem trgu v Ljubljani, sem se spomnila protestov v letih Janševe vlade. Kaj točno je prignalo množice predvsem na ulice Ljubljane in Maribora, da imajo na internetu, Wikipediji, kar samostojno stran z naslovom Protesti v Sloveniji v letih 2012 do 2014? Bi verjeli, če vam povem, da je bilo samo v novembru in decembru leta 2012 kar sedemnajst protestov. Pet vseslovenskih splošnih vstaj se je odvilo v samo petih mesecih. Do junija 2014 se je zvrstilo še 29 protestov in njihovih slavnih obletnic. Preteči naslovi Gotof je! Mariborska vstaja, Nesimo ga vun! Spečimo hobotnico! Pometimo jih vun! so polnili takratne medije.

Silvestra Sadar: Ulica da ali ne

Ko se je 10. oktobra zgodil protest Rešimo Slovenijo na Prešernovem trgu v Ljubljani, sem se spomnila protestov v letih Janševe vlade. Kaj točno je prignalo množice predvsem na ulice Ljubljane in Maribora, da imajo na internetu, Wikipediji, kar samostojno stran z naslovom Protesti v Sloveniji v letih 2012 do 2014? Bi verjeli, če vam povem, da je bilo samo v novembru in decembru leta 2012 kar sedemnajst protestov. Pet vseslovenskih splošnih vstaj se je odvilo v samo petih mesecih. Do junija 2014 se je zvrstilo še 29 protestov in njihovih slavnih obletnic. Preteči naslovi Gotof je! Mariborska vstaja, Nesimo ga vun! Spečimo hobotnico! Pometimo jih vun! so polnili takratne medije.

Silvestra Sadar

komentar

Sol in luč

VEČ ...|22. 10. 2019
Eric-Emmanuel Schmitt: Ognjena noč (neverjetno notranje popotovanje z življenjskim preobratom).

Éric-Emmanuel Schmitt je eden najbolj branih in prevajanih sodobnih francoskih pisateljev. V avtobiografski pripovedi Ognjena noč nam razkriva srečanje s smrtjo v puščavi, ko doživi svoj korenit preobrat v eni od noči, ki avtorjevo življenje spremeni za vedno.Med odpravo po sledeh velikega francoskega meniha in spreobrnjenca Charlesa de Foucaulda v saharsko puščavo na jugu Alžirije, se Éric oddalji od svojih prijateljev in se izgubi v neskončnem prostranstvu puščave, napol nag, brez vode in hrane. Obdaja ga le brezmejnost in tu doživi svojo ognjeno noč, ki so jo prehodili že drugi veliki mistiki pred njim. Nima besed, nima imena, kako bi poimenoval ta dotik. Nekdo povlekel iz prepada, ga iztrgal smrti in mu podaril življenje in predvsem spoznanje. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige, ki je izšla pri založbi Družina.

Eric-Emmanuel Schmitt: Ognjena noč (neverjetno notranje popotovanje z življenjskim preobratom).

Éric-Emmanuel Schmitt je eden najbolj branih in prevajanih sodobnih francoskih pisateljev. V avtobiografski pripovedi Ognjena noč nam razkriva srečanje s smrtjo v puščavi, ko doživi svoj korenit preobrat v eni od noči, ki avtorjevo življenje spremeni za vedno.Med odpravo po sledeh velikega francoskega meniha in spreobrnjenca Charlesa de Foucaulda v saharsko puščavo na jugu Alžirije, se Éric oddalji od svojih prijateljev in se izgubi v neskončnem prostranstvu puščave, napol nag, brez vode in hrane. Obdaja ga le brezmejnost in tu doživi svojo ognjeno noč, ki so jo prehodili že drugi veliki mistiki pred njim. Nima besed, nima imena, kako bi poimenoval ta dotik. Nekdo povlekel iz prepada, ga iztrgal smrti in mu podaril življenje in predvsem spoznanje. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige, ki je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Program zadnjega tedna

VEČ ...|23. 10. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. oktober 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. oktober 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

A štekaš?

VEČ ...|23. 10. 2019
Sveže novosti s tuje in domače glasbene scene

Predstavljene skladbe: James Arthur feat. Travis Barker– You; Samuel Lucas – Nihče ne ve; Rend Collective – More than conquerors; Halsey – Graveyard; KiNG FOO – Rock the sound; Katy Perry – Harleys in Hawaii; Maren Morris feat. Hozier – The Bones; Magnifico & Jan Jarni – Pegica (izvedba za kitaro in šibice); Andrea Bocelli ft. Ellie Goulding – Return to love;

Sveže novosti s tuje in domače glasbene scene

Predstavljene skladbe: James Arthur feat. Travis Barker– You; Samuel Lucas – Nihče ne ve; Rend Collective – More than conquerors; Halsey – Graveyard; KiNG FOO – Rock the sound; Katy Perry – Harleys in Hawaii; Maren Morris feat. Hozier – The Bones; Magnifico & Jan Jarni – Pegica (izvedba za kitaro in šibice); Andrea Bocelli ft. Ellie Goulding – Return to love;

Jure Sešek, Luka Sešek, Jan Gerl

mladiglasba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|23. 10. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|23. 10. 2019
Dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec o suverenosti

Kaj pomeni suverenost, kaj jo gradi in ruši? Kako vpliva na naš odnos do migracij? O tem sta pred dnevom suverenosti razmišljala dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec.

Dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec o suverenosti

Kaj pomeni suverenost, kaj jo gradi in ruši? Kako vpliva na naš odnos do migracij? O tem sta pred dnevom suverenosti razmišljala dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec.

Silvestra Sadar

suverenostmigracijepolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 10. 2019
Mara Kralj v Slovenski Matici - Odprtje Jenkove sobe Kranj - Blaznikov večer - Nova opera Julija

Slovenska Matica danes v ciklu znamenite Slovenke o slikarki, ilustratorki, keramičarki, kiparki in lutkarici Mari Kralj.V Kranju bodo jutri v Kranju odprli Jenkovo sobo.Oktobrski Blaznikov večer v Škofji Loki bo tokrat v znamenju duhovnika, profesorja, prevajalca Svetega pisma Otmarja Črnilogarja.Občinski Zavod Novo mesto pripravlja opero o Prešernovi muzi Primičevi Juliji.

Mara Kralj v Slovenski Matici - Odprtje Jenkove sobe Kranj - Blaznikov večer - Nova opera Julija

Slovenska Matica danes v ciklu znamenite Slovenke o slikarki, ilustratorki, keramičarki, kiparki in lutkarici Mari Kralj.V Kranju bodo jutri v Kranju odprli Jenkovo sobo.Oktobrski Blaznikov večer v Škofji Loki bo tokrat v znamenju duhovnika, profesorja, prevajalca Svetega pisma Otmarja Črnilogarja.Občinski Zavod Novo mesto pripravlja opero o Prešernovi muzi Primičevi Juliji.

Jože Bartolj

Mara KraljOtmar Črnilogar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 10. 2019
Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijapolitikainfo