Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave.
Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«
Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave.
Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«
V oddaji Modrost v očeh smo predstavili dobrobiti gozdne terapije, ki skozi vodeno izkušnjo v gozdu spodbuja zdravje, dobro počutje in globljo povezanost s samim seboj in naravo. Kaj ta še posebej prinaša starejšim, nam je predstavila certificirana izvajalka gozdne terapije Ana Hribar Podkrajšek. V drugem delu oddaje pa je bila z nami urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž, ki je predstavila aprilsko številko revije.
V oddaji Modrost v očeh smo predstavili dobrobiti gozdne terapije, ki skozi vodeno izkušnjo v gozdu spodbuja zdravje, dobro počutje in globljo povezanost s samim seboj in naravo. Kaj ta še posebej prinaša starejšim, nam je predstavila certificirana izvajalka gozdne terapije Ana Hribar Podkrajšek. V drugem delu oddaje pa je bila z nami urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž, ki je predstavila aprilsko številko revije.
V oddaji sta sodelovali tudi poslušalki Anica in Marjetka ter povedali svoje izkušnje glede priprave brezglutenske potice oziroma brezglutenskih jedi. Anica kruh pripravi iz ustrezne moke, kvas raztopi v mleku z dodatkom vode, doda tudi jajce in tri žlice olja, razvalja ga na peki papirju, saj se prijemlje valjarja. Precej je treba posuti z moko in včasih je treba kakšen košček, ki odpade, vstaviti na manjkajoče mesto. Tudi pri zavijanju potice si pomaga s peki papirjem ter ga na njem tudi prestavi v model, zato mora biti peki papir dovolj dolg. Kot je še dejala, postopek terja nekaj več truda. Izdeluje tudi piškote, a le tiste, kjer je v receptu celo jajce. Kjer so samo rumenjaki, se preveč drobijo. In še to nam je zaupala, da namesto masla uporablja margarino. Tako je vse skupaj manj drobljivo. Marjetka pa je svetovala, da moramo biti dovolj hitri pri pripravi potice, vse sestavine morajo biti pred začetkom dela pripravljene in v bližini pulta oziroma mize, kjer se bo valjalo. Testa tudi ne smemo preveč nositi po rokah in pred peko ga moramo dobro prebosti.
V oddaji sta sodelovali tudi poslušalki Anica in Marjetka ter povedali svoje izkušnje glede priprave brezglutenske potice oziroma brezglutenskih jedi. Anica kruh pripravi iz ustrezne moke, kvas raztopi v mleku z dodatkom vode, doda tudi jajce in tri žlice olja, razvalja ga na peki papirju, saj se prijemlje valjarja. Precej je treba posuti z moko in včasih je treba kakšen košček, ki odpade, vstaviti na manjkajoče mesto. Tudi pri zavijanju potice si pomaga s peki papirjem ter ga na njem tudi prestavi v model, zato mora biti peki papir dovolj dolg. Kot je še dejala, postopek terja nekaj več truda. Izdeluje tudi piškote, a le tiste, kjer je v receptu celo jajce. Kjer so samo rumenjaki, se preveč drobijo. In še to nam je zaupala, da namesto masla uporablja margarino. Tako je vse skupaj manj drobljivo. Marjetka pa je svetovala, da moramo biti dovolj hitri pri pripravi potice, vse sestavine morajo biti pred začetkom dela pripravljene in v bližini pulta oziroma mize, kjer se bo valjalo. Testa tudi ne smemo preveč nositi po rokah in pred peko ga moramo dobro prebosti.
Poklic jamskega vodnika je tako redek, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo najdbe rožnatega diamanta. Na svetu je samo nekaj sto poklicnih jamskih vodnikov, od tega kar petdeset v Postojnski jami. Prav v njej je bila pred dvesto leti, leta 1824, ustanovljena prva jamska vodniška služba na svetu, ki je še danes zgled odličnega vodenja in logistike za turistične obiske v jami. Ob praznovanju smo pred mikrofon povabili Stanislava Glažarja, ki se je po dolgoletni uspešni poklicni poti jamskega vodnika upokojil.
Poklic jamskega vodnika je tako redek, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo najdbe rožnatega diamanta. Na svetu je samo nekaj sto poklicnih jamskih vodnikov, od tega kar petdeset v Postojnski jami. Prav v njej je bila pred dvesto leti, leta 1824, ustanovljena prva jamska vodniška služba na svetu, ki je še danes zgled odličnega vodenja in logistike za turistične obiske v jami. Ob praznovanju smo pred mikrofon povabili Stanislava Glažarja, ki se je po dolgoletni uspešni poklicni poti jamskega vodnika upokojil.
V petku velikonočne osmine smo prisluhnili skoraj 90. letni gospe Bredi, ki že četrto leto živi v Domu starejših Deos Medvode. Zanimalo nas je, ali se je postni čas in čas priprave na veliko noč kaj poznal v utripu življenja v Domu.
V petku velikonočne osmine smo prisluhnili skoraj 90. letni gospe Bredi, ki že četrto leto živi v Domu starejših Deos Medvode. Zanimalo nas je, ali se je postni čas in čas priprave na veliko noč kaj poznal v utripu življenja v Domu.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Rojaki iz Argentine že 90 let romajo v Marijino narodno svetišče v Lujan. Letošnje romanje bo v nedeljo, 5. maja, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Airesu Robert Brest. Najprej je sveta spoved, nato je v baziliki sveta maša in po njej je čas za kosilo. Popoldne je procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobo Marije Pomagaj z Brezij, podobo lujanske Marije in tudi svetogorske Marije za predvojno izseljensko skupnost. V teh dneh že poteka duhovna priprava.
Živel je kralj, ki mu je šlo vse narobe; zbral je ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.