V petku velikonočne osmine smo prisluhnili skoraj 90. letni gospe Bredi, ki že četrto leto živi v Domu starejših Deos Medvode. Zanimalo nas je, ali se je postni čas in čas priprave na veliko noč kaj poznal v utripu življenja v Domu.
V petku velikonočne osmine smo prisluhnili skoraj 90. letni gospe Bredi, ki že četrto leto živi v Domu starejših Deos Medvode. Zanimalo nas je, ali se je postni čas in čas priprave na veliko noč kaj poznal v utripu življenja v Domu.
Povodenj je marsikaj odnesla in tudi marsikaj prinesla ... Ob njej smo se radijci spet globoko zavedli, kaj je poslanstvo Radia Ognjišče. V Petkovem večeru je o svojih vtisih in spoznanjih spregovoril majhen del radijske ekipe, ki je v preteklih dveh tednih skušala na več načinov pomagati prizadetim na terenu. Prisluhnite Lidiji, Mateji, Maji, Marjani, Jakobu in Blažu.
Povodenj je marsikaj odnesla in tudi marsikaj prinesla ... Ob njej smo se radijci spet globoko zavedli, kaj je poslanstvo Radia Ognjišče. V Petkovem večeru je o svojih vtisih in spoznanjih spregovoril majhen del radijske ekipe, ki je v preteklih dveh tednih skušala na več načinov pomagati prizadetim na terenu. Prisluhnite Lidiji, Mateji, Maji, Marjani, Jakobu in Blažu.
Ambrož Duler s koroškega podjetja ADTEH je opisal pobudo in hiter odziv ob poplavah, ko se je zrušil most čez reko Mežo. Od vsega je bilo odrezano tudi njegovo podjetje. Ob povodnji je kljub vsemu najprej razmišljal, kako pomagati skupnosti. S sodelavci so čez noč zgradili in zmontirali osnovno, prvo povezavo ljudi z obeh bregov reke, in postavili pomožni most. Iz starega so porezali ograjo, jo nekoliko predelali in namestili na začasni most za večjo varnost ob prehodu. Služil bo leto, morda dve. Za silo so počistili tudi notranje prostore podjetja, zunanjost je še polna mulja, ki ga še niti niso začeli odstranjevati. Pomembno je, da so zagnali proizvodnjo in začeli z delom. Njihov pretežni trg je Slovenija, manjši del tudi tujina.
Ambrož Duler s koroškega podjetja ADTEH je opisal pobudo in hiter odziv ob poplavah, ko se je zrušil most čez reko Mežo. Od vsega je bilo odrezano tudi njegovo podjetje. Ob povodnji je kljub vsemu najprej razmišljal, kako pomagati skupnosti. S sodelavci so čez noč zgradili in zmontirali osnovno, prvo povezavo ljudi z obeh bregov reke, in postavili pomožni most. Iz starega so porezali ograjo, jo nekoliko predelali in namestili na začasni most za večjo varnost ob prehodu. Služil bo leto, morda dve. Za silo so počistili tudi notranje prostore podjetja, zunanjost je še polna mulja, ki ga še niti niso začeli odstranjevati. Pomembno je, da so zagnali proizvodnjo in začeli z delom. Njihov pretežni trg je Slovenija, manjši del tudi tujina.
Na sam Veliki petek smo govorili o hrani, o našem odnosu do hrane in o tem, kakšen zgled dajemo otrokom na tem področju. Tanja Dominko je povabila pediatrinjo Tina Kaparić Kersnik in prehransko svetovalko Barbara Zajc Tekavec. Spregovorili sta o procesu učenja novih navad, ki so jih deležni prehranjeni otroci v otroški bolnišnici Šentvid pri Stični.
Na sam Veliki petek smo govorili o hrani, o našem odnosu do hrane in o tem, kakšen zgled dajemo otrokom na tem področju. Tanja Dominko je povabila pediatrinjo Tina Kaparić Kersnik in prehransko svetovalko Barbara Zajc Tekavec. Spregovorili sta o procesu učenja novih navad, ki so jih deležni prehranjeni otroci v otroški bolnišnici Šentvid pri Stični.
Tudi tokrat smo odprli etično in moralno temo o tanki meji med evtanazijo in odklopom z aparatov. Naš gost je bil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič, ki ga sprašujem o ravnanju svojcev v primeru Francoza Vincenta Laberta, ki so leta 2019 odklopili z aparatov. Vincent je bil v vegetativnem stanju z nizko stopnjo zavesti. Dihal je sam, a so mu odtegnili intravenozno hranjenje. Njegov primer se je tako znašel v središču razprave o pravici do dostojanstvene smrti.
Tudi tokrat smo odprli etično in moralno temo o tanki meji med evtanazijo in odklopom z aparatov. Naš gost je bil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič, ki ga sprašujem o ravnanju svojcev v primeru Francoza Vincenta Laberta, ki so leta 2019 odklopili z aparatov. Vincent je bil v vegetativnem stanju z nizko stopnjo zavesti. Dihal je sam, a so mu odtegnili intravenozno hranjenje. Njegov primer se je tako znašel v središču razprave o pravici do dostojanstvene smrti.
Letos mineva 130 let od rojstva učiteljice, publicistke Angele Vode. Študijski center za narodno spravo je ob tem 23. marca 2022 organiziral predavanje Alenke Puhar. Predavanje je osredotočeno na Angelina pozna leta, ki so bila predstavljena na podlagi doslej neznanega gradiva, predvsem korespondence z nečakom Janezom Spindlerjem.
Letos mineva 130 let od rojstva učiteljice, publicistke Angele Vode. Študijski center za narodno spravo je ob tem 23. marca 2022 organiziral predavanje Alenke Puhar. Predavanje je osredotočeno na Angelina pozna leta, ki so bila predstavljena na podlagi doslej neznanega gradiva, predvsem korespondence z nečakom Janezom Spindlerjem.
Ob stoletnici planinske markacije smo pozornost posvetili človeku, ki brez barve in čopiča ni šel v gore. O Alojzu Knafelcu je spregovoril dr. Peter Mikša, preverili smo, kako potekajo priprave na izdajo Dnevnika Nejca Zaplotnika v Kranju (gost predsednik PD Kranj Primož Černilec), govorili pa smo tudi o drugo vseslovenski akciji pogozdovanja pogorišča na Cerju (vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček in direktorica Turizma Miren-Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik).
Ob stoletnici planinske markacije smo pozornost posvetili človeku, ki brez barve in čopiča ni šel v gore. O Alojzu Knafelcu je spregovoril dr. Peter Mikša, preverili smo, kako potekajo priprave na izdajo Dnevnika Nejca Zaplotnika v Kranju (gost predsednik PD Kranj Primož Černilec), govorili pa smo tudi o drugo vseslovenski akciji pogozdovanja pogorišča na Cerju (vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček in direktorica Turizma Miren-Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik).
Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.
S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.