Vse novo!

Nihče ne prišije krpe iz neudelanega blaga na staro obleko. Našiv namreč obleko trga, da nastane še hujša raztrganina. Novega vina tudi ne dajejo v stare mehove, sicer mehovi počijo in vino se razlije, mehovi pa propadejo.(Mt 9, 18-17)

Novo mesto, Log - Dragomer, Koper, Ptuj

Poročali smo o gradnji čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja v občini Log - Dragomer, ki naj bi prispevala k čistejši Ljubljanici, o obnovi vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju ter začetku gradnje vodovoda in kanalizacije na obronkih vinorodne Trške gore. Poročali smo tudi o tem, kaj prinaša istrska tržnica, ki jo v juliju in avgustu pripravljajo v Kopru.

Domovinska vzgoja

Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.

Rožni venec dne 24.6.

V času molitvene devetdnevnice za domovino smo se povezali v molitvi rožnega venca, ki ga je vodil provincialni minister minoritov pater dr. Igor Salmič.

Sveta maša za domovino iz stolne cerkve svetega Nikolaja v Ljubljani

Maševal je predsednik slovenske škofovske konference nadškof Stanislav Zore, igral je kvintet slovenske vojske. Pel je zbor slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Gregorja Klančiča, organist je bil Rok Rakar.

Škof Bizjak pri sveti maši za domovino: Dajajte čast, komur pripada čast!

Pred dnevom državnosti je bila v ljubljanski stolnici zahvalna sveta maša za domovino. Daroval jo je predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Zbrane predstavnike političnega, družbenega in kulturnega življenja ter diplomatskega zbora, prav tako pa tudi vse ostale ljudi dobre volje, ki so slovesno bogoslužje med drugim lahko spremljali na Radiu Ognjišče, je v pridigi nagovoril koprski škof Jurij Bizjak. Med drugim je razmišljal o časti.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Prvi del pogovora.

V iskanje smisla bivanja smo ob bližnjem prazniku želeli vplesti tudi Domovino. Za sogovornika smo izbrali izjemnega opernega solista, Marka Finka, ki lahko z umetniško dušo tenkočutno lista po različnih temah. Naša domovina, je tema, kjer je tenkočutnost še posebej zaželena, nujna in naš gost je skozi osebno izkušnjo razkol narodovega telesa doživljal na svojem. Zaradi vsega povedanega je pogovor z njim na to temo vedno izjemen, saj iz njega kar vrejo predelane misli. Še tako trpko resnico vedno znova zavije v besede, ki nikoli niso sol na rano, ampak zdravilni balzam.

Žalostni del dne 23.6.

V času molitvene devetdnevnice za domovino smo se povezali v molitvi rožnega venca, ki ga je vodil salezijanski inšpektor mag. Marko Košnik.

Rožni venec dne 22.6.

Veseli del rožnega venca je v devetdnevnici za domovino vodil g. Miro Šlibar.

Rožni venec dne 21. 6.

Častitljivi del rožnega venca je v devetdnevnici za domovino vodil vojaški vikar Matej Jakopič.

Rožni venec dne 20.6.

Rožni venec v devetdnevnici za domovino je vodil provincial jezuitov p. Ivan Bresciani s člani pobude Molitev in post za domovino.

Žalostni del dne 19.6.

V času molitvene devetdnevnice za domovino smo se povezali v molitvi rožnega venca, ki ga je vodil Robert Friškovec.

Svetli del dne 18. 6.

V času molitvene devetdnevnice za domovino smo se povezali v živi rožni venec, ki ga je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Častitljivi del dne 17. 6.

Nekaj nasvetov za vinogradnike

Nestanovitno vreme s pogostimi plohami ustvarja ugodne razmere za nastanek novih primarnih okužb s peronosporo, so zapisali v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta namreč intenzivno prirašča, zato je varstvo potrebno še naprej dosledno izvajati v rednih časovnih razmikih. Junij pa je mesec, ko moramo biti v vinogradih pozorni na ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico, ki je za trte uničujoča bolezen.

Sveta maša ob začetku devetdnevnice za domovino iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Maševal je mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.

Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?

V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.

Ukrepi za vinarje v okviru III. korona paketa

Zaradi presežkov vina na trgu, je Evropska Komisija izjemoma za letos uvedla ukrep krizne destilacije in ukrep kriznega skladiščenja, s katerim se bodo določene količine vina začasno umaknile s trga. Ker pa se s tem občutno zmanjšujejo sredstva, namenjena za redno financiranje ukrepov iz podpornih programov, so v ta namen predvidena tudi nacionalna doplačila. Kako ta ukrep vidijo in zakaj ga podpirajo na Zadružni zvezi Slovenije nam je v Minutah za kmetijstvo povedal Peter Vrisk.

Napadi zveri terjajo zakonodajne spremembe

Ministrica dr. Aleksandro Pivec je lani pomembno prispevala k začetku reševanja škod po zvereh na domačih živalih. Pristojno ministrstvo za okolje in prostor pod prejšnjim ministrom kasneje ni opravilo obljubljenega dela in zdaj smo spet pred dejstvom masakra nad pašno živino in drobnico. In kako ministrica zdaj vidi trenutno stanje?

Božidar Trefalt - pričevanje - 2. del

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili drugemu delu pričevanja Božidarja Trefalta, avtorja knjige Mladost, ki to ni bila. Po drugi svetovni vojni mu je bilo onemogočeno šolanje, kljub temu pa se je s svojim talentom in neomajno voljo zapisal v zgodovino športa v Kranju.

Paša in zveri, suša in setev koruze, pridelava čebule

Med kmeti, ki pasejo živino in drobnico in se že leta ukvarjajo s težavami zaradi pokolov, ki jih zagrešijo zveri, negativno odmeva zavrnitev t.i. interventnega zakona, s katerim je bil v lanskem letu odrejen začasni odvzem zveri iz narave. Pred nami je letošnja pašna sezona, zaznamuje jo huda suša, ki botruje, da živina še ni na paši, več o trenutnem pogledu pa v pogovoru z našim gostom ekološkim kmetom Stanetom Bergantom. mag. Jože Mohar je spregoovril o suši in setvi koruze, Peter Pribožič pa o pridelavi čebule, kot izzivu koronakrize.

Ne pozabite na oddajo vlog za napravo vinograda

Rok za vložitev in oddajo vlog za namene prestrukturiranja in naprave novih vinogradov je že v teku. Vlogo je treba oddati do najkasneje 15. 6. 2020. Z letošnjim letom se vlogi za sredstva in izjava o posaditvi vinograda, lahko oddata izključno elektronsko. Predhodno je treba pridobiti tudi dovoljenje za zasaditev vinske trte s strani Upravne enote, kjer se bodoči vinograd tudi nahaja.

Vinska omaka

3 dag masla in 2 žlici sladkorja pražimo, da karamelizira. Zalijemo z razredčenim vinom (razmerje 1:1). Ko zavre, solimo, dodamo klinčke, cimet, posebej pa zakuha moko. Ta omaka se poda h krompirjevim svaljkom, kuhanemu krompirju, testeninam (širokim rezancem), k rižu, h govedini ...

Reševanje zastalega trga z živino

Kmetje opozarjajo na škodljiv uvoz manjvrednega mesa iz vzhodnih držav, kar botruje dejstvu, da se je ustavil odkup živine, prašičev in drobnnice. Zaradi zaprtih gostišč in restavracij, se je namreč povpraševanje po svežem mesu znižalo, pravijo v klavnicah in mesno predelovalni industriji. Kako nastalo situacijo poskuša rešiti ministrtvo, kako zaplet vidi agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar in kako mag. Rok Roblek, ste lahko slišali v oddaji!

5. misijonski nagovor: Marjan Lampret

Župnik z Breznice pri Žirovnici veselje črpa iz naših korenin. Pravi, da Slovenci premalo poznamo svojo zgodovino. Zato je spregovoril o zgodbah velikih mož iz njegove fare: Prešeren, Janša, Vovk, Jalen...

Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno

Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

Žalostni del

Ob Tednu molitve in posta za domovino so molili novinarji.

Peš, s kolesom, ...

V Vabilu na pot smo izpostavili Dobrodelno kolesarjenje z Markom Balohom, v soboto vabijo na nezahteven pohod med vinogradi okrog Otočca, zimski vzpon na Gornje Poljane pa bo v nedeljo.

Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema

Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

Naš gost basist Luka Debevc Mayer

Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.

Vinska trta

Mojca Mavrič Štrukelj, svetovalka specialistka za vinogradništvo na KGZ Nova Gorica je bila z nami v naslednjih minutah. Spomnila je, kako pravilno pristopiti k izboru sorte vinske trte, za zasaditev vinogradov.

Rok Frelih: Na plečih pripadnikov Slovenske vojske v Iraku se sedaj bije politični boj doline Šentflorjanske

Šesterica slovenskih vojakov se je iz Iraka vrnila v domovino, javnost pa se je razdelila. Nekateri vrnitev podpirajo, nekateri ji nasprotujejo, v resnici pa se spet moramo soočati z nizkotnim dejstvom, da se na plečih Slovenske vojske in njenih pripadnikov odvija boj za politične točke.

Cerkvene božične teme in pogovor s Thereso Burke

Na nedeljo Svete Družine smo v oddaji Iz Življenja vesoljne Cerkve predvajali pogovor s terapevtko Thereso Burke iz ZDA, ki je ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu.

Vdor aktivistov na kmetijo

Poskušali smo odgovoriti na vprašanje zakaj vdor aktivistov v hlev ene od ljubljanskih kmetij ni dopustno dejanje. Naša gostja bo tudi mag. Tatjana Čop, urednica pri strokovni reviji Kmetovalec.

Zahteve glede EKO reje živali na kmetijah

Svetuje Mojca Povšnar Starman.

Ukrajina

Zazrli smo se na misijonske poljane in s pomočjo Misijonskih obzorij pogledali v Ukrajino in v zgodovino. Spomnili smo se stote obletnice rojstva misijonarja Jožka Kramarja

Borut Korun

Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.

Šentvid pri Stični

Na kolesarski romarski poti po dolenjski smo se ustavili tudi v župniji Šentvid pri Stični in tam odkrivali tisočletno zgodovino prafare z župnikom Izidorjem Grošljem.

Izteka se rok za prijavo pridelka grozdja in vina

Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 10 arov vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo. Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra.

Bi sami radi določili žveplo in skupne kisline v vašem mladem vinu?

Na KGZ Murska Sobota so že pred leti razvili Vinotest, izdelek za kontrolo vsebnosti prostega žvepla in skupne kisline v vinu, ki ga hitro in enostavno lahko uporabi vsak kletar. Nekaj nasvetov za uporabo, nam je povedala mag. Tatjana Čeh, vodja laboratorija.

Prva kupica zrelga vinčeca

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Dvajset let posvetitev Jezusovemu in Marijinemu srcu

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji sta bila z nami dr. Alojz Snoj in zaslužni stiški opat p. Anton Nadrah. Z njima smo se ozrli v dvajsetletno zgodovino prizadevanj za posvetitev tako posameznikov in družin kot župnij in škofij Jezusovemu in Marijinemu srcu.

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Martinovi pohodi

Od Žužemberškega do Šumberskega gradu, Popotovanje po Levstikovi poti ali Martinova fura - bodo oblikovali pohodniško ponudbo konec tedna, lahko pa se udeležite tudi Dneva varnejšega gibanja v gorah pozimi.

Malina vino

V malinah je velik odstotek antioksidantov. V kombinaciji z vinom jih do sedaj še nismo imeli priložnost uživati. Danilo Pavlovčič je inovator, ki je za svoje delo prejel več nagrad.

Predstavitev publikacije: Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.

Fabrice Hadjadj: Kako uspeti v smrti: Če bi postali ljudje nesmrtni, bi bilo življenje še večji nesmisel.

Kdo si ne želi biti uspešen?! Kaj pa porečete na uspešnost v smrti? Tako izzivalen naslov je svojemu delu dal izjemen francoski pisatelj, filozof, Fabrice Hadjadj, ki se je sam označil da je judovskega izvora, arabskega imena in katoliškega prepričanja.V oddaji smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige v kateri z izjemnimi navedki, ki segajo od grških filozofov, skozi evropsko literarno zgodovino v kateri išče zrna človekovega odnosa do smrti, do tistega, kar zadeva nas vse. Knjigo prežema cinizem, ki pa mu ga zaradi humornosti bralec ne zameri. Kljub preprostim izpeljavam ni nikoli banalen, vseskozi pa slikovit in domiseln.

Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.

Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

Maša za domovino

Posnetek sv. maše za domovino, ki je potekala pred shodom Rešimo Slovenijo v cerkvi Marijinega oznanjenja pri frančiškanih v Ljubljani. Maševal je Edvard Kovač.

Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.