Duhovna misel

VEČ ...|4. 7. 2020
Vse novo!

Nihče ne prišije krpe iz neudelanega blaga na staro obleko. Našiv namreč obleko trga, da nastane še hujša raztrganina. Novega vina tudi ne dajejo v stare mehove, sicer mehovi počijo in vino se razlije, mehovi pa propadejo.(Mt 9, 18-17)

Vse novo!

Nihče ne prišije krpe iz neudelanega blaga na staro obleko. Našiv namreč obleko trga, da nastane še hujša raztrganina. Novega vina tudi ne dajejo v stare mehove, sicer mehovi počijo in vino se razlije, mehovi pa propadejo.(Mt 9, 18-17)

duhovnost

Duhovna misel

Vse novo!
Nihče ne prišije krpe iz neudelanega blaga na staro obleko. Našiv namreč obleko trga, da nastane še hujša raztrganina. Novega vina tudi ne dajejo v stare mehove, sicer mehovi počijo in vino se razlije, mehovi pa propadejo.(Mt 9, 18-17)
VEČ ...|4. 7. 2020
Vse novo!
Nihče ne prišije krpe iz neudelanega blaga na staro obleko. Našiv namreč obleko trga, da nastane še hujša raztrganina. Novega vina tudi ne dajejo v stare mehove, sicer mehovi počijo in vino se razlije, mehovi pa propadejo.(Mt 9, 18-17)

Gregor Čušin

duhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|27. 6. 2020
Novo mesto, Log - Dragomer, Koper, Ptuj

Poročali smo o gradnji čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja v občini Log - Dragomer, ki naj bi prispevala k čistejši Ljubljanici, o obnovi vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju ter začetku gradnje vodovoda in kanalizacije na obronkih vinorodne Trške gore. Poročali smo tudi o tem, kaj prinaša istrska tržnica, ki jo v juliju in avgustu pripravljajo v Kopru.

Novo mesto, Log - Dragomer, Koper, Ptuj

Poročali smo o gradnji čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja v občini Log - Dragomer, ki naj bi prispevala k čistejši Ljubljanici, o obnovi vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju ter začetku gradnje vodovoda in kanalizacije na obronkih vinorodne Trške gore. Poročali smo tudi o tem, kaj prinaša istrska tržnica, ki jo v juliju in avgustu pripravljajo v Kopru.

info

Iz naših krajev

Novo mesto, Log - Dragomer, Koper, Ptuj
Poročali smo o gradnji čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja v občini Log - Dragomer, ki naj bi prispevala k čistejši Ljubljanici, o obnovi vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju ter začetku gradnje vodovoda in kanalizacije na obronkih vinorodne Trške gore. Poročali smo tudi o tem, kaj prinaša istrska tržnica, ki jo v juliju in avgustu pripravljajo v Kopru.
VEČ ...|27. 6. 2020
Novo mesto, Log - Dragomer, Koper, Ptuj
Poročali smo o gradnji čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja v občini Log - Dragomer, ki naj bi prispevala k čistejši Ljubljanici, o obnovi vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju ter začetku gradnje vodovoda in kanalizacije na obronkih vinorodne Trške gore. Poročali smo tudi o tem, kaj prinaša istrska tržnica, ki jo v juliju in avgustu pripravljajo v Kopru.

Andrej Šinko

info

Via positiva

VEČ ...|25. 6. 2020
Domovinska vzgoja

Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.

Domovinska vzgoja

Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.

družbakulturaodnosipogovorvzgojadržavljanstvo

Via positiva

Domovinska vzgoja
Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.
VEČ ...|25. 6. 2020
Domovinska vzgoja
Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorvzgojadržavljanstvo

Rožni venec

VEČ ...|24. 6. 2020
Rožni venec dne 24.6.

V času molitvene devetdnevnice za domovino smo se povezali v molitvi rožnega venca, ki ga je vodil provincialni minister minoritov pater dr. Igor Salmič.

Rožni venec dne 24.6.

V času molitvene devetdnevnice za domovino smo se povezali v molitvi rožnega venca, ki ga je vodil provincialni minister minoritov pater dr. Igor Salmič.

duhovnostdevetdnevnica za domovinodomovina

Rožni venec

Rožni venec dne 24.6.
V času molitvene devetdnevnice za domovino smo se povezali v molitvi rožnega venca, ki ga je vodil provincialni minister minoritov pater dr. Igor Salmič.
VEČ ...|24. 6. 2020
Rožni venec dne 24.6.
V času molitvene devetdnevnice za domovino smo se povezali v molitvi rožnega venca, ki ga je vodil provincialni minister minoritov pater dr. Igor Salmič.

Radio Ognjišče

duhovnostdevetdnevnica za domovinodomovina

Sveta maša

VEČ ...|24. 6. 2020
Sveta maša za domovino iz stolne cerkve svetega Nikolaja v Ljubljani

Maševal je predsednik slovenske škofovske konference nadškof Stanislav Zore, igral je kvintet slovenske vojske. Pel je zbor slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Gregorja Klančiča, organist je bil Rok Rakar.

Sveta maša za domovino iz stolne cerkve svetega Nikolaja v Ljubljani

Maševal je predsednik slovenske škofovske konference nadškof Stanislav Zore, igral je kvintet slovenske vojske. Pel je zbor slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Gregorja Klančiča, organist je bil Rok Rakar.

duhovnost

Sveta maša

Sveta maša za domovino iz stolne cerkve svetega Nikolaja v Ljubljani
Maševal je predsednik slovenske škofovske konference nadškof Stanislav Zore, igral je kvintet slovenske vojske. Pel je zbor slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Gregorja Klančiča, organist je bil Rok Rakar.
VEČ ...|24. 6. 2020
Sveta maša za domovino iz stolne cerkve svetega Nikolaja v Ljubljani
Maševal je predsednik slovenske škofovske konference nadškof Stanislav Zore, igral je kvintet slovenske vojske. Pel je zbor slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Gregorja Klančiča, organist je bil Rok Rakar.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 6. 2020
Škof Bizjak pri sveti maši za domovino: Dajajte čast, komur pripada čast!

Pred dnevom državnosti je bila v ljubljanski stolnici zahvalna sveta maša za domovino. Daroval jo je predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Zbrane predstavnike političnega, družbenega in kulturnega življenja ter diplomatskega zbora, prav tako pa tudi vse ostale ljudi dobre volje, ki so slovesno bogoslužje med drugim lahko spremljali na Radiu Ognjišče, je v pridigi nagovoril koprski škof Jurij Bizjak. Med drugim je razmišljal o časti.

Škof Bizjak pri sveti maši za domovino: Dajajte čast, komur pripada čast!

Pred dnevom državnosti je bila v ljubljanski stolnici zahvalna sveta maša za domovino. Daroval jo je predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Zbrane predstavnike političnega, družbenega in kulturnega življenja ter diplomatskega zbora, prav tako pa tudi vse ostale ljudi dobre volje, ki so slovesno bogoslužje med drugim lahko spremljali na Radiu Ognjišče, je v pridigi nagovoril koprski škof Jurij Bizjak. Med drugim je razmišljal o časti.

infodružba

Informativni prispevki

Škof Bizjak pri sveti maši za domovino: Dajajte čast, komur pripada čast!
Pred dnevom državnosti je bila v ljubljanski stolnici zahvalna sveta maša za domovino. Daroval jo je predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Zbrane predstavnike političnega, družbenega in kulturnega življenja ter diplomatskega zbora, prav tako pa tudi vse ostale ljudi dobre volje, ki so slovesno bogoslužje med drugim lahko spremljali na Radiu Ognjišče, je v pridigi nagovoril koprski škof Jurij Bizjak. Med drugim je razmišljal o časti.
VEČ ...|24. 6. 2020
Škof Bizjak pri sveti maši za domovino: Dajajte čast, komur pripada čast!
Pred dnevom državnosti je bila v ljubljanski stolnici zahvalna sveta maša za domovino. Daroval jo je predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Zbrane predstavnike političnega, družbenega in kulturnega življenja ter diplomatskega zbora, prav tako pa tudi vse ostale ljudi dobre volje, ki so slovesno bogoslužje med drugim lahko spremljali na Radiu Ognjišče, je v pridigi nagovoril koprski škof Jurij Bizjak. Med drugim je razmišljal o časti.

Helena Križnik

infodružba

Sol in luč

VEČ ...|23. 6. 2020
Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Prvi del pogovora.

V iskanje smisla bivanja smo ob bližnjem prazniku želeli vplesti tudi Domovino. Za sogovornika smo izbrali izjemnega opernega solista, Marka Finka, ki lahko z umetniško dušo tenkočutno lista po različnih temah. Naša domovina, je tema, kjer je tenkočutnost še posebej zaželena, nujna in naš gost je skozi osebno izkušnjo razkol narodovega telesa doživljal na svojem. Zaradi vsega povedanega je pogovor z njim na to temo vedno izjemen, saj iz njega kar vrejo predelane misli. Še tako trpko resnico vedno znova zavije v besede, ki nikoli niso sol na rano, ampak zdravilni balzam.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Prvi del pogovora.

V iskanje smisla bivanja smo ob bližnjem prazniku želeli vplesti tudi Domovino. Za sogovornika smo izbrali izjemnega opernega solista, Marka Finka, ki lahko z umetniško dušo tenkočutno lista po različnih temah. Naša domovina, je tema, kjer je tenkočutnost še posebej zaželena, nujna in naš gost je skozi osebno izkušnjo razkol narodovega telesa doživljal na svojem. Zaradi vsega povedanega je pogovor z njim na to temo vedno izjemen, saj iz njega kar vrejo predelane misli. Še tako trpko resnico vedno znova zavije v besede, ki nikoli niso sol na rano, ampak zdravilni balzam.

družbakulturaodnosi

Sol in luč

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Prvi del pogovora.
V iskanje smisla bivanja smo ob bližnjem prazniku želeli vplesti tudi Domovino. Za sogovornika smo izbrali izjemnega opernega solista, Marka Finka, ki lahko z umetniško dušo tenkočutno lista po različnih temah. Naša domovina, je tema, kjer je tenkočutnost še posebej zaželena, nujna in naš gost je skozi osebno izkušnjo razkol narodovega telesa doživljal na svojem. Zaradi vsega povedanega je pogovor z njim na to temo vedno izjemen, saj iz njega kar vrejo predelane misli. Še tako trpko resnico vedno znova zavije v besede, ki nikoli niso sol na rano, ampak zdravilni balzam.
VEČ ...|23. 6. 2020
Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Prvi del pogovora.
V iskanje smisla bivanja smo ob bližnjem prazniku želeli vplesti tudi Domovino. Za sogovornika smo izbrali izjemnega opernega solista, Marka Finka, ki lahko z umetniško dušo tenkočutno lista po različnih temah. Naša domovina, je tema, kjer je tenkočutnost še posebej zaželena, nujna in naš gost je skozi osebno izkušnjo razkol narodovega telesa doživljal na svojem. Zaradi vsega povedanega je pogovor z njim na to temo vedno izjemen, saj iz njega kar vrejo predelane misli. Še tako trpko resnico vedno znova zavije v besede, ki nikoli niso sol na rano, ampak zdravilni balzam.

Tadej Sadar

družbakulturaodnosi

Rožni venec

VEČ ...|23. 6. 2020
Žalostni del dne 23.6.

V času molitvene devetdnevnice za domovino smo se povezali v molitvi rožnega venca, ki ga je vodil salezijanski inšpektor mag. Marko Košnik.

Žalostni del dne 23.6.

V času molitvene devetdnevnice za domovino smo se povezali v molitvi rožnega venca, ki ga je vodil salezijanski inšpektor mag. Marko Košnik.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del dne 23.6.
V času molitvene devetdnevnice za domovino smo se povezali v molitvi rožnega venca, ki ga je vodil salezijanski inšpektor mag. Marko Košnik.
VEČ ...|23. 6. 2020
Žalostni del dne 23.6.
V času molitvene devetdnevnice za domovino smo se povezali v molitvi rožnega venca, ki ga je vodil salezijanski inšpektor mag. Marko Košnik.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|22. 6. 2020
Rožni venec dne 22.6.

Veseli del rožnega venca je v devetdnevnici za domovino vodil g. Miro Šlibar.

Rožni venec dne 22.6.

Veseli del rožnega venca je v devetdnevnici za domovino vodil g. Miro Šlibar.

duhovnostdevetdnevnica za domovinodomovina

Rožni venec

Rožni venec dne 22.6.
Veseli del rožnega venca je v devetdnevnici za domovino vodil g. Miro Šlibar.
VEČ ...|22. 6. 2020
Rožni venec dne 22.6.
Veseli del rožnega venca je v devetdnevnici za domovino vodil g. Miro Šlibar.

Radio Ognjišče

duhovnostdevetdnevnica za domovinodomovina

Rožni venec

VEČ ...|21. 6. 2020
Rožni venec dne 21. 6.

Častitljivi del rožnega venca je v devetdnevnici za domovino vodil vojaški vikar Matej Jakopič.

Rožni venec dne 21. 6.

Častitljivi del rožnega venca je v devetdnevnici za domovino vodil vojaški vikar Matej Jakopič.

duhovnostdevetdnevnica za domovinodomovina

Rožni venec

Rožni venec dne 21. 6.
Častitljivi del rožnega venca je v devetdnevnici za domovino vodil vojaški vikar Matej Jakopič.
VEČ ...|21. 6. 2020
Rožni venec dne 21. 6.
Častitljivi del rožnega venca je v devetdnevnici za domovino vodil vojaški vikar Matej Jakopič.

Radio Ognjišče

duhovnostdevetdnevnica za domovinodomovina

Rožni venec

VEČ ...|20. 6. 2020
Rožni venec dne 20.6.

Rožni venec v devetdnevnici za domovino je vodil provincial jezuitov p. Ivan Bresciani s člani pobude Molitev in post za domovino.

Rožni venec dne 20.6.

Rožni venec v devetdnevnici za domovino je vodil provincial jezuitov p. Ivan Bresciani s člani pobude Molitev in post za domovino.

duhovnostdevetdnevnica za domovinodomovina

Rožni venec

Rožni venec dne 20.6.
Rožni venec v devetdnevnici za domovino je vodil provincial jezuitov p. Ivan Bresciani s člani pobude Molitev in post za domovino.
VEČ ...|20. 6. 2020
Rožni venec dne 20.6.
Rožni venec v devetdnevnici za domovino je vodil provincial jezuitov p. Ivan Bresciani s člani pobude Molitev in post za domovino.

Radio Ognjišče

duhovnostdevetdnevnica za domovinodomovina

Rožni venec

VEČ ...|19. 6. 2020
Žalostni del dne 19.6.

V času molitvene devetdnevnice za domovino smo se povezali v molitvi rožnega venca, ki ga je vodil Robert Friškovec.

Žalostni del dne 19.6.

V času molitvene devetdnevnice za domovino smo se povezali v molitvi rožnega venca, ki ga je vodil Robert Friškovec.

duhovnostdomovina

Rožni venec

Žalostni del dne 19.6.
V času molitvene devetdnevnice za domovino smo se povezali v molitvi rožnega venca, ki ga je vodil Robert Friškovec.
VEČ ...|19. 6. 2020
Žalostni del dne 19.6.
V času molitvene devetdnevnice za domovino smo se povezali v molitvi rožnega venca, ki ga je vodil Robert Friškovec.

Radio Ognjišče

duhovnostdomovina

Rožni venec

VEČ ...|18. 6. 2020
Svetli del dne 18. 6.

V času molitvene devetdnevnice za domovino smo se povezali v živi rožni venec, ki ga je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Svetli del dne 18. 6.

V času molitvene devetdnevnice za domovino smo se povezali v živi rožni venec, ki ga je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

duhovnostdevetdnevnica za domovinodomovina

Rožni venec

Svetli del dne 18. 6.
V času molitvene devetdnevnice za domovino smo se povezali v živi rožni venec, ki ga je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.
VEČ ...|18. 6. 2020
Svetli del dne 18. 6.
V času molitvene devetdnevnice za domovino smo se povezali v živi rožni venec, ki ga je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Radio Ognjišče

duhovnostdevetdnevnica za domovinodomovina

Rožni venec

VEČ ...|17. 6. 2020
Častitljivi del dne 17. 6.

Častitljivi del dne 17. 6.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del dne 17. 6.
VEČ ...|17. 6. 2020
Častitljivi del dne 17. 6.

Radio Ognjišče

duhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 6. 2020
Nekaj nasvetov za vinogradnike

Nestanovitno vreme s pogostimi plohami ustvarja ugodne razmere za nastanek novih primarnih okužb s peronosporo, so zapisali v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta namreč intenzivno prirašča, zato je varstvo potrebno še naprej dosledno izvajati v rednih časovnih razmikih. Junij pa je mesec, ko moramo biti v vinogradih pozorni na ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico, ki je za trte uničujoča bolezen.

Nekaj nasvetov za vinogradnike

Nestanovitno vreme s pogostimi plohami ustvarja ugodne razmere za nastanek novih primarnih okužb s peronosporo, so zapisali v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta namreč intenzivno prirašča, zato je varstvo potrebno še naprej dosledno izvajati v rednih časovnih razmikih. Junij pa je mesec, ko moramo biti v vinogradih pozorni na ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico, ki je za trte uničujoča bolezen.

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nekaj nasvetov za vinogradnike
Nestanovitno vreme s pogostimi plohami ustvarja ugodne razmere za nastanek novih primarnih okužb s peronosporo, so zapisali v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta namreč intenzivno prirašča, zato je varstvo potrebno še naprej dosledno izvajati v rednih časovnih razmikih. Junij pa je mesec, ko moramo biti v vinogradih pozorni na ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico, ki je za trte uničujoča bolezen.
VEČ ...|16. 6. 2020
Nekaj nasvetov za vinogradnike
Nestanovitno vreme s pogostimi plohami ustvarja ugodne razmere za nastanek novih primarnih okužb s peronosporo, so zapisali v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta namreč intenzivno prirašča, zato je varstvo potrebno še naprej dosledno izvajati v rednih časovnih razmikih. Junij pa je mesec, ko moramo biti v vinogradih pozorni na ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico, ki je za trte uničujoča bolezen.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Sveta maša

VEČ ...|16. 6. 2020
Sveta maša ob začetku devetdnevnice za domovino iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Maševal je mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.

Sveta maša ob začetku devetdnevnice za domovino iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Maševal je mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.

duhovnost

Sveta maša

Sveta maša ob začetku devetdnevnice za domovino iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Maševal je mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
VEČ ...|16. 6. 2020
Sveta maša ob začetku devetdnevnice za domovino iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Maševal je mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.

Radio Ognjišče

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|3. 6. 2020
Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?

V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.

Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?

V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.

politkakomentarepidemijadružba

Pogovor o

Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?
V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.
VEČ ...|3. 6. 2020
Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?
V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.

Alen Salihović

politkakomentarepidemijadružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 5. 2020
Ukrepi za vinarje v okviru III. korona paketa

Zaradi presežkov vina na trgu, je Evropska Komisija izjemoma za letos uvedla ukrep krizne destilacije in ukrep kriznega skladiščenja, s katerim se bodo določene količine vina začasno umaknile s trga. Ker pa se s tem občutno zmanjšujejo sredstva, namenjena za redno financiranje ukrepov iz podpornih programov, so v ta namen predvidena tudi nacionalna doplačila. Kako ta ukrep vidijo in zakaj ga podpirajo na Zadružni zvezi Slovenije nam je v Minutah za kmetijstvo povedal Peter Vrisk.

Ukrepi za vinarje v okviru III. korona paketa

Zaradi presežkov vina na trgu, je Evropska Komisija izjemoma za letos uvedla ukrep krizne destilacije in ukrep kriznega skladiščenja, s katerim se bodo določene količine vina začasno umaknile s trga. Ker pa se s tem občutno zmanjšujejo sredstva, namenjena za redno financiranje ukrepov iz podpornih programov, so v ta namen predvidena tudi nacionalna doplačila. Kako ta ukrep vidijo in zakaj ga podpirajo na Zadružni zvezi Slovenije nam je v Minutah za kmetijstvo povedal Peter Vrisk.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ukrepi za vinarje v okviru III. korona paketa
Zaradi presežkov vina na trgu, je Evropska Komisija izjemoma za letos uvedla ukrep krizne destilacije in ukrep kriznega skladiščenja, s katerim se bodo določene količine vina začasno umaknile s trga. Ker pa se s tem občutno zmanjšujejo sredstva, namenjena za redno financiranje ukrepov iz podpornih programov, so v ta namen predvidena tudi nacionalna doplačila. Kako ta ukrep vidijo in zakaj ga podpirajo na Zadružni zvezi Slovenije nam je v Minutah za kmetijstvo povedal Peter Vrisk.
VEČ ...|25. 5. 2020
Ukrepi za vinarje v okviru III. korona paketa
Zaradi presežkov vina na trgu, je Evropska Komisija izjemoma za letos uvedla ukrep krizne destilacije in ukrep kriznega skladiščenja, s katerim se bodo določene količine vina začasno umaknile s trga. Ker pa se s tem občutno zmanjšujejo sredstva, namenjena za redno financiranje ukrepov iz podpornih programov, so v ta namen predvidena tudi nacionalna doplačila. Kako ta ukrep vidijo in zakaj ga podpirajo na Zadružni zvezi Slovenije nam je v Minutah za kmetijstvo povedal Peter Vrisk.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 5. 2020
Napadi zveri terjajo zakonodajne spremembe

Ministrica dr. Aleksandro Pivec je lani pomembno prispevala k začetku reševanja škod po zvereh na domačih živalih. Pristojno ministrstvo za okolje in prostor pod prejšnjim ministrom kasneje ni opravilo obljubljenega dela in zdaj smo spet pred dejstvom masakra nad pašno živino in drobnico. In kako ministrica zdaj vidi trenutno stanje?

Napadi zveri terjajo zakonodajne spremembe

Ministrica dr. Aleksandro Pivec je lani pomembno prispevala k začetku reševanja škod po zvereh na domačih živalih. Pristojno ministrstvo za okolje in prostor pod prejšnjim ministrom kasneje ni opravilo obljubljenega dela in zdaj smo spet pred dejstvom masakra nad pašno živino in drobnico. In kako ministrica zdaj vidi trenutno stanje?

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Napadi zveri terjajo zakonodajne spremembe
Ministrica dr. Aleksandro Pivec je lani pomembno prispevala k začetku reševanja škod po zvereh na domačih živalih. Pristojno ministrstvo za okolje in prostor pod prejšnjim ministrom kasneje ni opravilo obljubljenega dela in zdaj smo spet pred dejstvom masakra nad pašno živino in drobnico. In kako ministrica zdaj vidi trenutno stanje?
VEČ ...|15. 5. 2020
Napadi zveri terjajo zakonodajne spremembe
Ministrica dr. Aleksandro Pivec je lani pomembno prispevala k začetku reševanja škod po zvereh na domačih živalih. Pristojno ministrstvo za okolje in prostor pod prejšnjim ministrom kasneje ni opravilo obljubljenega dela in zdaj smo spet pred dejstvom masakra nad pašno živino in drobnico. In kako ministrica zdaj vidi trenutno stanje?

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Moja zgodba

VEČ ...|3. 5. 2020
Božidar Trefalt - pričevanje - 2. del

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili drugemu delu pričevanja Božidarja Trefalta, avtorja knjige Mladost, ki to ni bila. Po drugi svetovni vojni mu je bilo onemogočeno šolanje, kljub temu pa se je s svojim talentom in neomajno voljo zapisal v zgodovino športa v Kranju.

Božidar Trefalt - pričevanje - 2. del

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili drugemu delu pričevanja Božidarja Trefalta, avtorja knjige Mladost, ki to ni bila. Po drugi svetovni vojni mu je bilo onemogočeno šolanje, kljub temu pa se je s svojim talentom in neomajno voljo zapisal v zgodovino športa v Kranju.

pogovorspomin

Moja zgodba

Božidar Trefalt - pričevanje - 2. del
V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili drugemu delu pričevanja Božidarja Trefalta, avtorja knjige Mladost, ki to ni bila. Po drugi svetovni vojni mu je bilo onemogočeno šolanje, kljub temu pa se je s svojim talentom in neomajno voljo zapisal v zgodovino športa v Kranju.
VEČ ...|3. 5. 2020
Božidar Trefalt - pričevanje - 2. del
V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili drugemu delu pričevanja Božidarja Trefalta, avtorja knjige Mladost, ki to ni bila. Po drugi svetovni vojni mu je bilo onemogočeno šolanje, kljub temu pa se je s svojim talentom in neomajno voljo zapisal v zgodovino športa v Kranju.

Jože Bartolj

pogovorspomin

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 4. 2020
Paša in zveri, suša in setev koruze, pridelava čebule

Med kmeti, ki pasejo živino in drobnico in se že leta ukvarjajo s težavami zaradi pokolov, ki jih zagrešijo zveri, negativno odmeva zavrnitev t.i. interventnega zakona, s katerim je bil v lanskem letu odrejen začasni odvzem zveri iz narave. Pred nami je letošnja pašna sezona, zaznamuje jo huda suša, ki botruje, da živina še ni na paši, več o trenutnem pogledu pa v pogovoru z našim gostom ekološkim kmetom Stanetom Bergantom. mag. Jože Mohar je spregoovril o suši in setvi koruze, Peter Pribožič pa o pridelavi čebule, kot izzivu koronakrize.

Paša in zveri, suša in setev koruze, pridelava čebule

Med kmeti, ki pasejo živino in drobnico in se že leta ukvarjajo s težavami zaradi pokolov, ki jih zagrešijo zveri, negativno odmeva zavrnitev t.i. interventnega zakona, s katerim je bil v lanskem letu odrejen začasni odvzem zveri iz narave. Pred nami je letošnja pašna sezona, zaznamuje jo huda suša, ki botruje, da živina še ni na paši, več o trenutnem pogledu pa v pogovoru z našim gostom ekološkim kmetom Stanetom Bergantom. mag. Jože Mohar je spregoovril o suši in setvi koruze, Peter Pribožič pa o pridelavi čebule, kot izzivu koronakrize.

kmetijstvoizobraževanjepolitika

Kmetijska oddaja

Paša in zveri, suša in setev koruze, pridelava čebule
Med kmeti, ki pasejo živino in drobnico in se že leta ukvarjajo s težavami zaradi pokolov, ki jih zagrešijo zveri, negativno odmeva zavrnitev t.i. interventnega zakona, s katerim je bil v lanskem letu odrejen začasni odvzem zveri iz narave. Pred nami je letošnja pašna sezona, zaznamuje jo huda suša, ki botruje, da živina še ni na paši, več o trenutnem pogledu pa v pogovoru z našim gostom ekološkim kmetom Stanetom Bergantom. mag. Jože Mohar je spregoovril o suši in setvi koruze, Peter Pribožič pa o pridelavi čebule, kot izzivu koronakrize.
VEČ ...|26. 4. 2020
Paša in zveri, suša in setev koruze, pridelava čebule
Med kmeti, ki pasejo živino in drobnico in se že leta ukvarjajo s težavami zaradi pokolov, ki jih zagrešijo zveri, negativno odmeva zavrnitev t.i. interventnega zakona, s katerim je bil v lanskem letu odrejen začasni odvzem zveri iz narave. Pred nami je letošnja pašna sezona, zaznamuje jo huda suša, ki botruje, da živina še ni na paši, več o trenutnem pogledu pa v pogovoru z našim gostom ekološkim kmetom Stanetom Bergantom. mag. Jože Mohar je spregoovril o suši in setvi koruze, Peter Pribožič pa o pridelavi čebule, kot izzivu koronakrize.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|23. 4. 2020
Ne pozabite na oddajo vlog za napravo vinograda

Rok za vložitev in oddajo vlog za namene prestrukturiranja in naprave novih vinogradov je že v teku. Vlogo je treba oddati do najkasneje 15. 6. 2020. Z letošnjim letom se vlogi za sredstva in izjava o posaditvi vinograda, lahko oddata izključno elektronsko. Predhodno je treba pridobiti tudi dovoljenje za zasaditev vinske trte s strani Upravne enote, kjer se bodoči vinograd tudi nahaja.

Ne pozabite na oddajo vlog za napravo vinograda

Rok za vložitev in oddajo vlog za namene prestrukturiranja in naprave novih vinogradov je že v teku. Vlogo je treba oddati do najkasneje 15. 6. 2020. Z letošnjim letom se vlogi za sredstva in izjava o posaditvi vinograda, lahko oddata izključno elektronsko. Predhodno je treba pridobiti tudi dovoljenje za zasaditev vinske trte s strani Upravne enote, kjer se bodoči vinograd tudi nahaja.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ne pozabite na oddajo vlog za napravo vinograda
Rok za vložitev in oddajo vlog za namene prestrukturiranja in naprave novih vinogradov je že v teku. Vlogo je treba oddati do najkasneje 15. 6. 2020. Z letošnjim letom se vlogi za sredstva in izjava o posaditvi vinograda, lahko oddata izključno elektronsko. Predhodno je treba pridobiti tudi dovoljenje za zasaditev vinske trte s strani Upravne enote, kjer se bodoči vinograd tudi nahaja.
VEČ ...|23. 4. 2020
Ne pozabite na oddajo vlog za napravo vinograda
Rok za vložitev in oddajo vlog za namene prestrukturiranja in naprave novih vinogradov je že v teku. Vlogo je treba oddati do najkasneje 15. 6. 2020. Z letošnjim letom se vlogi za sredstva in izjava o posaditvi vinograda, lahko oddata izključno elektronsko. Predhodno je treba pridobiti tudi dovoljenje za zasaditev vinske trte s strani Upravne enote, kjer se bodoči vinograd tudi nahaja.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|21. 4. 2020
Vinska omaka

3 dag masla in 2 žlici sladkorja pražimo, da karamelizira. Zalijemo z razredčenim vinom (razmerje 1:1). Ko zavre, solimo, dodamo klinčke, cimet, posebej pa zakuha moko. Ta omaka se poda h krompirjevim svaljkom, kuhanemu krompirju, testeninam (širokim rezancem), k rižu, h govedini ...

Vinska omaka

3 dag masla in 2 žlici sladkorja pražimo, da karamelizira. Zalijemo z razredčenim vinom (razmerje 1:1). Ko zavre, solimo, dodamo klinčke, cimet, posebej pa zakuha moko. Ta omaka se poda h krompirjevim svaljkom, kuhanemu krompirju, testeninam (širokim rezancem), k rižu, h govedini ...

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Vinska omaka
3 dag masla in 2 žlici sladkorja pražimo, da karamelizira. Zalijemo z razredčenim vinom (razmerje 1:1). Ko zavre, solimo, dodamo klinčke, cimet, posebej pa zakuha moko. Ta omaka se poda h krompirjevim svaljkom, kuhanemu krompirju, testeninam (širokim rezancem), k rižu, h govedini ...
VEČ ...|21. 4. 2020
Vinska omaka
3 dag masla in 2 žlici sladkorja pražimo, da karamelizira. Zalijemo z razredčenim vinom (razmerje 1:1). Ko zavre, solimo, dodamo klinčke, cimet, posebej pa zakuha moko. Ta omaka se poda h krompirjevim svaljkom, kuhanemu krompirju, testeninam (širokim rezancem), k rižu, h govedini ...

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 4. 2020
Reševanje zastalega trga z živino

Kmetje opozarjajo na škodljiv uvoz manjvrednega mesa iz vzhodnih držav, kar botruje dejstvu, da se je ustavil odkup živine, prašičev in drobnnice. Zaradi zaprtih gostišč in restavracij, se je namreč povpraševanje po svežem mesu znižalo, pravijo v klavnicah in mesno predelovalni industriji. Kako nastalo situacijo poskuša rešiti ministrtvo, kako zaplet vidi agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar in kako mag. Rok Roblek, ste lahko slišali v oddaji!

Reševanje zastalega trga z živino

Kmetje opozarjajo na škodljiv uvoz manjvrednega mesa iz vzhodnih držav, kar botruje dejstvu, da se je ustavil odkup živine, prašičev in drobnnice. Zaradi zaprtih gostišč in restavracij, se je namreč povpraševanje po svežem mesu znižalo, pravijo v klavnicah in mesno predelovalni industriji. Kako nastalo situacijo poskuša rešiti ministrtvo, kako zaplet vidi agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar in kako mag. Rok Roblek, ste lahko slišali v oddaji!

kmetijstvo

Kmetijska oddaja

Reševanje zastalega trga z živino
Kmetje opozarjajo na škodljiv uvoz manjvrednega mesa iz vzhodnih držav, kar botruje dejstvu, da se je ustavil odkup živine, prašičev in drobnnice. Zaradi zaprtih gostišč in restavracij, se je namreč povpraševanje po svežem mesu znižalo, pravijo v klavnicah in mesno predelovalni industriji. Kako nastalo situacijo poskuša rešiti ministrtvo, kako zaplet vidi agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar in kako mag. Rok Roblek, ste lahko slišali v oddaji!
VEČ ...|13. 4. 2020
Reševanje zastalega trga z živino
Kmetje opozarjajo na škodljiv uvoz manjvrednega mesa iz vzhodnih držav, kar botruje dejstvu, da se je ustavil odkup živine, prašičev in drobnnice. Zaradi zaprtih gostišč in restavracij, se je namreč povpraševanje po svežem mesu znižalo, pravijo v klavnicah in mesno predelovalni industriji. Kako nastalo situacijo poskuša rešiti ministrtvo, kako zaplet vidi agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar in kako mag. Rok Roblek, ste lahko slišali v oddaji!

Robert Božič

kmetijstvo

Radijski misijon 2020

VEČ ...|2. 4. 2020
5. misijonski nagovor: Marjan Lampret

Župnik z Breznice pri Žirovnici veselje črpa iz naših korenin. Pravi, da Slovenci premalo poznamo svojo zgodovino. Zato je spregovoril o zgodbah velikih mož iz njegove fare: Prešeren, Janša, Vovk, Jalen...

5. misijonski nagovor: Marjan Lampret

Župnik z Breznice pri Žirovnici veselje črpa iz naših korenin. Pravi, da Slovenci premalo poznamo svojo zgodovino. Zato je spregovoril o zgodbah velikih mož iz njegove fare: Prešeren, Janša, Vovk, Jalen...

Radijski misijon 2020kulturaveseljedružbaduhovnost

Radijski misijon 2020

5. misijonski nagovor: Marjan Lampret
Župnik z Breznice pri Žirovnici veselje črpa iz naših korenin. Pravi, da Slovenci premalo poznamo svojo zgodovino. Zato je spregovoril o zgodbah velikih mož iz njegove fare: Prešeren, Janša, Vovk, Jalen...
VEČ ...|2. 4. 2020
5. misijonski nagovor: Marjan Lampret
Župnik z Breznice pri Žirovnici veselje črpa iz naših korenin. Pravi, da Slovenci premalo poznamo svojo zgodovino. Zato je spregovoril o zgodbah velikih mož iz njegove fare: Prešeren, Janša, Vovk, Jalen...

Blaž Lesnik

Radijski misijon 2020kulturaveseljedružbaduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 4. 2020
Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno

Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno

Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

infokoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno
Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.
VEČ ...|2. 4. 2020
Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno
Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

Helena Križnik

infokoronaviruszdravstvo

Rožni venec

VEČ ...|6. 3. 2020
Žalostni del

Ob Tednu molitve in posta za domovino so molili novinarji.

Žalostni del

Ob Tednu molitve in posta za domovino so molili novinarji.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Ob Tednu molitve in posta za domovino so molili novinarji.
VEČ ...|6. 3. 2020
Žalostni del
Ob Tednu molitve in posta za domovino so molili novinarji.

Radio Ognjišče

duhovnost

Vabilo na pot

VEČ ...|24. 1. 2020
Peš, s kolesom, ...

V Vabilu na pot smo izpostavili Dobrodelno kolesarjenje z Markom Balohom, v soboto vabijo na nezahteven pohod med vinogradi okrog Otočca, zimski vzpon na Gornje Poljane pa bo v nedeljo.

Peš, s kolesom, ...

V Vabilu na pot smo izpostavili Dobrodelno kolesarjenje z Markom Balohom, v soboto vabijo na nezahteven pohod med vinogradi okrog Otočca, zimski vzpon na Gornje Poljane pa bo v nedeljo.

športnarava

Vabilo na pot

Peš, s kolesom, ...
V Vabilu na pot smo izpostavili Dobrodelno kolesarjenje z Markom Balohom, v soboto vabijo na nezahteven pohod med vinogradi okrog Otočca, zimski vzpon na Gornje Poljane pa bo v nedeljo.
VEČ ...|24. 1. 2020
Peš, s kolesom, ...
V Vabilu na pot smo izpostavili Dobrodelno kolesarjenje z Markom Balohom, v soboto vabijo na nezahteven pohod med vinogradi okrog Otočca, zimski vzpon na Gornje Poljane pa bo v nedeljo.

Blaž Lesnik

športnarava

Srečanja

VEČ ...|21. 1. 2020
Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema

Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema

Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

odnosidružbazdravstvosplav

Srečanja

Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema
Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.
VEČ ...|21. 1. 2020
Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema
Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

Marjana Debevec

odnosidružbazdravstvosplav

Naš gost

VEČ ...|18. 1. 2020
Naš gost basist Luka Debevc Mayer

Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.

Naš gost basist Luka Debevc Mayer

Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.

pogovorglasbaLuka Debevec Mayer

Naš gost

Naš gost basist Luka Debevc Mayer
Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.
VEČ ...|18. 1. 2020
Naš gost basist Luka Debevc Mayer
Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.

Jože Bartolj

pogovorglasbaLuka Debevec Mayer

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 1. 2020
Vinska trta

Mojca Mavrič Štrukelj, svetovalka specialistka za vinogradništvo na KGZ Nova Gorica je bila z nami v naslednjih minutah. Spomnila je, kako pravilno pristopiti k izboru sorte vinske trte, za zasaditev vinogradov.

Vinska trta

Mojca Mavrič Štrukelj, svetovalka specialistka za vinogradništvo na KGZ Nova Gorica je bila z nami v naslednjih minutah. Spomnila je, kako pravilno pristopiti k izboru sorte vinske trte, za zasaditev vinogradov.

svetovanjekmetijstvonarava

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vinska trta
Mojca Mavrič Štrukelj, svetovalka specialistka za vinogradništvo na KGZ Nova Gorica je bila z nami v naslednjih minutah. Spomnila je, kako pravilno pristopiti k izboru sorte vinske trte, za zasaditev vinogradov.
VEČ ...|13. 1. 2020
Vinska trta
Mojca Mavrič Štrukelj, svetovalka specialistka za vinogradništvo na KGZ Nova Gorica je bila z nami v naslednjih minutah. Spomnila je, kako pravilno pristopiti k izboru sorte vinske trte, za zasaditev vinogradov.

Robert Božič

svetovanjekmetijstvonarava

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 1. 2020
Rok Frelih: Na plečih pripadnikov Slovenske vojske v Iraku se sedaj bije politični boj doline Šentflorjanske

Šesterica slovenskih vojakov se je iz Iraka vrnila v domovino, javnost pa se je razdelila. Nekateri vrnitev podpirajo, nekateri ji nasprotujejo, v resnici pa se spet moramo soočati z nizkotnim dejstvom, da se na plečih Slovenske vojske in njenih pripadnikov odvija boj za politične točke.

Rok Frelih: Na plečih pripadnikov Slovenske vojske v Iraku se sedaj bije politični boj doline Šentflorjanske

Šesterica slovenskih vojakov se je iz Iraka vrnila v domovino, javnost pa se je razdelila. Nekateri vrnitev podpirajo, nekateri ji nasprotujejo, v resnici pa se spet moramo soočati z nizkotnim dejstvom, da se na plečih Slovenske vojske in njenih pripadnikov odvija boj za politične točke.

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Rok Frelih: Na plečih pripadnikov Slovenske vojske v Iraku se sedaj bije politični boj doline Šentflorjanske
Šesterica slovenskih vojakov se je iz Iraka vrnila v domovino, javnost pa se je razdelila. Nekateri vrnitev podpirajo, nekateri ji nasprotujejo, v resnici pa se spet moramo soočati z nizkotnim dejstvom, da se na plečih Slovenske vojske in njenih pripadnikov odvija boj za politične točke.
VEČ ...|13. 1. 2020
Rok Frelih: Na plečih pripadnikov Slovenske vojske v Iraku se sedaj bije politični boj doline Šentflorjanske
Šesterica slovenskih vojakov se je iz Iraka vrnila v domovino, javnost pa se je razdelila. Nekateri vrnitev podpirajo, nekateri ji nasprotujejo, v resnici pa se spet moramo soočati z nizkotnim dejstvom, da se na plečih Slovenske vojske in njenih pripadnikov odvija boj za politične točke.

Rok Frelih

politikadružbakomentar

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|29. 12. 2019
Cerkvene božične teme in pogovor s Thereso Burke

Na nedeljo Svete Družine smo v oddaji Iz Življenja vesoljne Cerkve predvajali pogovor s terapevtko Thereso Burke iz ZDA, ki je ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu.

Cerkvene božične teme in pogovor s Thereso Burke

Na nedeljo Svete Družine smo v oddaji Iz Življenja vesoljne Cerkve predvajali pogovor s terapevtko Thereso Burke iz ZDA, ki je ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu.

svetcerkevsplavbožič

Iz življenja vesoljne Cerkve

Cerkvene božične teme in pogovor s Thereso Burke
Na nedeljo Svete Družine smo v oddaji Iz Življenja vesoljne Cerkve predvajali pogovor s terapevtko Thereso Burke iz ZDA, ki je ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu.
VEČ ...|29. 12. 2019
Cerkvene božične teme in pogovor s Thereso Burke
Na nedeljo Svete Družine smo v oddaji Iz Življenja vesoljne Cerkve predvajali pogovor s terapevtko Thereso Burke iz ZDA, ki je ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu.

Marta JerebičJože Bartolj

svetcerkevsplavbožič

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 12. 2019
Vdor aktivistov na kmetijo

Poskušali smo odgovoriti na vprašanje zakaj vdor aktivistov v hlev ene od ljubljanskih kmetij ni dopustno dejanje. Naša gostja bo tudi mag. Tatjana Čop, urednica pri strokovni reviji Kmetovalec.

Vdor aktivistov na kmetijo

Poskušali smo odgovoriti na vprašanje zakaj vdor aktivistov v hlev ene od ljubljanskih kmetij ni dopustno dejanje. Naša gostja bo tudi mag. Tatjana Čop, urednica pri strokovni reviji Kmetovalec.

kmetijstvohranaživinoreja

Kmetijska oddaja

Vdor aktivistov na kmetijo
Poskušali smo odgovoriti na vprašanje zakaj vdor aktivistov v hlev ene od ljubljanskih kmetij ni dopustno dejanje. Naša gostja bo tudi mag. Tatjana Čop, urednica pri strokovni reviji Kmetovalec.
VEČ ...|29. 12. 2019
Vdor aktivistov na kmetijo
Poskušali smo odgovoriti na vprašanje zakaj vdor aktivistov v hlev ene od ljubljanskih kmetij ni dopustno dejanje. Naša gostja bo tudi mag. Tatjana Čop, urednica pri strokovni reviji Kmetovalec.

Robert Božič

kmetijstvohranaživinoreja

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 12. 2019
Zahteve glede EKO reje živali na kmetijah

Svetuje Mojca Povšnar Starman.

Zahteve glede EKO reje živali na kmetijah

Svetuje Mojca Povšnar Starman.

ekokmetijstvoživinoreja

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zahteve glede EKO reje živali na kmetijah
Svetuje Mojca Povšnar Starman.
VEČ ...|18. 12. 2019
Zahteve glede EKO reje živali na kmetijah
Svetuje Mojca Povšnar Starman.

Robert Božič

ekokmetijstvoživinoreja

Pojdite in učite

VEČ ...|15. 12. 2019
Ukrajina

Zazrli smo se na misijonske poljane in s pomočjo Misijonskih obzorij pogledali v Ukrajino in v zgodovino. Spomnili smo se stote obletnice rojstva misijonarja Jožka Kramarja

Ukrajina

Zazrli smo se na misijonske poljane in s pomočjo Misijonskih obzorij pogledali v Ukrajino in v zgodovino. Spomnili smo se stote obletnice rojstva misijonarja Jožka Kramarja

misijoniduhovnostpogovordružba

Pojdite in učite

Ukrajina
Zazrli smo se na misijonske poljane in s pomočjo Misijonskih obzorij pogledali v Ukrajino in v zgodovino. Spomnili smo se stote obletnice rojstva misijonarja Jožka Kramarja
VEČ ...|15. 12. 2019
Ukrajina
Zazrli smo se na misijonske poljane in s pomočjo Misijonskih obzorij pogledali v Ukrajino in v zgodovino. Spomnili smo se stote obletnice rojstva misijonarja Jožka Kramarja

Jure Sešek

misijoniduhovnostpogovordružba

Naš gost

VEČ ...|7. 12. 2019
Borut Korun

Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.

Borut Korun

Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.

Borut KorunStara GrčijapopotnikJužna Amerikapisateljkajak

Naš gost

Borut Korun
Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.
VEČ ...|7. 12. 2019
Borut Korun
Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.

Damijana Medved

Borut KorunStara GrčijapopotnikJužna Amerikapisateljkajak

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 11. 2019
Šentvid pri Stični

Na kolesarski romarski poti po dolenjski smo se ustavili tudi v župniji Šentvid pri Stični in tam odkrivali tisočletno zgodovino prafare z župnikom Izidorjem Grošljem.

Šentvid pri Stični

Na kolesarski romarski poti po dolenjski smo se ustavili tudi v župniji Šentvid pri Stični in tam odkrivali tisočletno zgodovino prafare z župnikom Izidorjem Grošljem.

kulturazgodovinadružbaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Šentvid pri Stični
Na kolesarski romarski poti po dolenjski smo se ustavili tudi v župniji Šentvid pri Stični in tam odkrivali tisočletno zgodovino prafare z župnikom Izidorjem Grošljem.
VEČ ...|19. 11. 2019
Šentvid pri Stični
Na kolesarski romarski poti po dolenjski smo se ustavili tudi v župniji Šentvid pri Stični in tam odkrivali tisočletno zgodovino prafare z župnikom Izidorjem Grošljem.

Nataša Ličen

kulturazgodovinadružbaduhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 11. 2019
Izteka se rok za prijavo pridelka grozdja in vina

Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 10 arov vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo. Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra.

Izteka se rok za prijavo pridelka grozdja in vina

Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 10 arov vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo. Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Izteka se rok za prijavo pridelka grozdja in vina
Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 10 arov vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo. Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra.
VEČ ...|18. 11. 2019
Izteka se rok za prijavo pridelka grozdja in vina
Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 10 arov vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo. Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 11. 2019
Bi sami radi določili žveplo in skupne kisline v vašem mladem vinu?

Na KGZ Murska Sobota so že pred leti razvili Vinotest, izdelek za kontrolo vsebnosti prostega žvepla in skupne kisline v vinu, ki ga hitro in enostavno lahko uporabi vsak kletar. Nekaj nasvetov za uporabo, nam je povedala mag. Tatjana Čeh, vodja laboratorija.

Bi sami radi določili žveplo in skupne kisline v vašem mladem vinu?

Na KGZ Murska Sobota so že pred leti razvili Vinotest, izdelek za kontrolo vsebnosti prostega žvepla in skupne kisline v vinu, ki ga hitro in enostavno lahko uporabi vsak kletar. Nekaj nasvetov za uporabo, nam je povedala mag. Tatjana Čeh, vodja laboratorija.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Bi sami radi določili žveplo in skupne kisline v vašem mladem vinu?
Na KGZ Murska Sobota so že pred leti razvili Vinotest, izdelek za kontrolo vsebnosti prostega žvepla in skupne kisline v vinu, ki ga hitro in enostavno lahko uporabi vsak kletar. Nekaj nasvetov za uporabo, nam je povedala mag. Tatjana Čeh, vodja laboratorija.
VEČ ...|12. 11. 2019
Bi sami radi določili žveplo in skupne kisline v vašem mladem vinu?
Na KGZ Murska Sobota so že pred leti razvili Vinotest, izdelek za kontrolo vsebnosti prostega žvepla in skupne kisline v vinu, ki ga hitro in enostavno lahko uporabi vsak kletar. Nekaj nasvetov za uporabo, nam je povedala mag. Tatjana Čeh, vodja laboratorija.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|11. 11. 2019
Prva kupica zrelga vinčeca

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Prva kupica zrelga vinčeca

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Prva kupica zrelga vinčeca
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|11. 11. 2019
Prva kupica zrelga vinčeca
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|10. 11. 2019
Dvajset let posvetitev Jezusovemu in Marijinemu srcu

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji sta bila z nami dr. Alojz Snoj in zaslužni stiški opat p. Anton Nadrah. Z njima smo se ozrli v dvajsetletno zgodovino prizadevanj za posvetitev tako posameznikov in družin kot župnij in škofij Jezusovemu in Marijinemu srcu.

Dvajset let posvetitev Jezusovemu in Marijinemu srcu

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji sta bila z nami dr. Alojz Snoj in zaslužni stiški opat p. Anton Nadrah. Z njima smo se ozrli v dvajsetletno zgodovino prizadevanj za posvetitev tako posameznikov in družin kot župnij in škofij Jezusovemu in Marijinemu srcu.

duhovnostdružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

Dvajset let posvetitev Jezusovemu in Marijinemu srcu
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji sta bila z nami dr. Alojz Snoj in zaslužni stiški opat p. Anton Nadrah. Z njima smo se ozrli v dvajsetletno zgodovino prizadevanj za posvetitev tako posameznikov in družin kot župnij in škofij Jezusovemu in Marijinemu srcu.
VEČ ...|10. 11. 2019
Dvajset let posvetitev Jezusovemu in Marijinemu srcu
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji sta bila z nami dr. Alojz Snoj in zaslužni stiški opat p. Anton Nadrah. Z njima smo se ozrli v dvajsetletno zgodovino prizadevanj za posvetitev tako posameznikov in družin kot župnij in škofij Jezusovemu in Marijinemu srcu.

Petra Stopar

duhovnostdružba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 11. 2019
Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

kmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina
Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.
VEČ ...|10. 11. 2019
Martinovo 2019 - pogled na mlada vina
Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Vabilo na pot

VEČ ...|8. 11. 2019
Martinovi pohodi

Od Žužemberškega do Šumberskega gradu, Popotovanje po Levstikovi poti ali Martinova fura - bodo oblikovali pohodniško ponudbo konec tedna, lahko pa se udeležite tudi Dneva varnejšega gibanja v gorah pozimi.

Martinovi pohodi

Od Žužemberškega do Šumberskega gradu, Popotovanje po Levstikovi poti ali Martinova fura - bodo oblikovali pohodniško ponudbo konec tedna, lahko pa se udeležite tudi Dneva varnejšega gibanja v gorah pozimi.

naravadružbašportkulturavino

Vabilo na pot

Martinovi pohodi
Od Žužemberškega do Šumberskega gradu, Popotovanje po Levstikovi poti ali Martinova fura - bodo oblikovali pohodniško ponudbo konec tedna, lahko pa se udeležite tudi Dneva varnejšega gibanja v gorah pozimi.
VEČ ...|8. 11. 2019
Martinovi pohodi
Od Žužemberškega do Šumberskega gradu, Popotovanje po Levstikovi poti ali Martinova fura - bodo oblikovali pohodniško ponudbo konec tedna, lahko pa se udeležite tudi Dneva varnejšega gibanja v gorah pozimi.

Blaž Lesnik

naravadružbašportkulturavino

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 11. 2019
Malina vino

V malinah je velik odstotek antioksidantov. V kombinaciji z vinom jih do sedaj še nismo imeli priložnost uživati. Danilo Pavlovčič je inovator, ki je za svoje delo prejel več nagrad.

Malina vino

V malinah je velik odstotek antioksidantov. V kombinaciji z vinom jih do sedaj še nismo imeli priložnost uživati. Danilo Pavlovčič je inovator, ki je za svoje delo prejel več nagrad.

inovativnostizobraževanjekreativnostpodjetništvovinogradništvokulinarika

Ni meje za dobre ideje

Malina vino
V malinah je velik odstotek antioksidantov. V kombinaciji z vinom jih do sedaj še nismo imeli priložnost uživati. Danilo Pavlovčič je inovator, ki je za svoje delo prejel več nagrad.
VEČ ...|7. 11. 2019
Malina vino
V malinah je velik odstotek antioksidantov. V kombinaciji z vinom jih do sedaj še nismo imeli priložnost uživati. Danilo Pavlovčič je inovator, ki je za svoje delo prejel več nagrad.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjekreativnostpodjetništvovinogradništvokulinarika

Moja zgodba

VEČ ...|3. 11. 2019
Predstavitev publikacije: Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.

Predstavitev publikacije: Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.

Jaz vem da sem Slovenka jaz ljubim domovinoMira AdamičPavla AdamičMira Kosem Bršnik

Moja zgodba

Predstavitev publikacije: Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.
VEČ ...|3. 11. 2019
Predstavitev publikacije: Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.

Jože Bartolj

Jaz vem da sem Slovenka jaz ljubim domovinoMira AdamičPavla AdamičMira Kosem Bršnik

Sol in luč

VEČ ...|29. 10. 2019
Fabrice Hadjadj: Kako uspeti v smrti: Če bi postali ljudje nesmrtni, bi bilo življenje še večji nesmisel.

Kdo si ne želi biti uspešen?! Kaj pa porečete na uspešnost v smrti? Tako izzivalen naslov je svojemu delu dal izjemen francoski pisatelj, filozof, Fabrice Hadjadj, ki se je sam označil da je judovskega izvora, arabskega imena in katoliškega prepričanja.V oddaji smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige v kateri z izjemnimi navedki, ki segajo od grških filozofov, skozi evropsko literarno zgodovino v kateri išče zrna človekovega odnosa do smrti, do tistega, kar zadeva nas vse. Knjigo prežema cinizem, ki pa mu ga zaradi humornosti bralec ne zameri. Kljub preprostim izpeljavam ni nikoli banalen, vseskozi pa slikovit in domiseln.

Fabrice Hadjadj: Kako uspeti v smrti: Če bi postali ljudje nesmrtni, bi bilo življenje še večji nesmisel.

Kdo si ne želi biti uspešen?! Kaj pa porečete na uspešnost v smrti? Tako izzivalen naslov je svojemu delu dal izjemen francoski pisatelj, filozof, Fabrice Hadjadj, ki se je sam označil da je judovskega izvora, arabskega imena in katoliškega prepričanja.V oddaji smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige v kateri z izjemnimi navedki, ki segajo od grških filozofov, skozi evropsko literarno zgodovino v kateri išče zrna človekovega odnosa do smrti, do tistega, kar zadeva nas vse. Knjigo prežema cinizem, ki pa mu ga zaradi humornosti bralec ne zameri. Kljub preprostim izpeljavam ni nikoli banalen, vseskozi pa slikovit in domiseln.

duhovnostodnosi

Sol in luč

Fabrice Hadjadj: Kako uspeti v smrti: Če bi postali ljudje nesmrtni, bi bilo življenje še večji nesmisel.
Kdo si ne želi biti uspešen?! Kaj pa porečete na uspešnost v smrti? Tako izzivalen naslov je svojemu delu dal izjemen francoski pisatelj, filozof, Fabrice Hadjadj, ki se je sam označil da je judovskega izvora, arabskega imena in katoliškega prepričanja.V oddaji smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige v kateri z izjemnimi navedki, ki segajo od grških filozofov, skozi evropsko literarno zgodovino v kateri išče zrna človekovega odnosa do smrti, do tistega, kar zadeva nas vse. Knjigo prežema cinizem, ki pa mu ga zaradi humornosti bralec ne zameri. Kljub preprostim izpeljavam ni nikoli banalen, vseskozi pa slikovit in domiseln.
VEČ ...|29. 10. 2019
Fabrice Hadjadj: Kako uspeti v smrti: Če bi postali ljudje nesmrtni, bi bilo življenje še večji nesmisel.
Kdo si ne želi biti uspešen?! Kaj pa porečete na uspešnost v smrti? Tako izzivalen naslov je svojemu delu dal izjemen francoski pisatelj, filozof, Fabrice Hadjadj, ki se je sam označil da je judovskega izvora, arabskega imena in katoliškega prepričanja.V oddaji smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige v kateri z izjemnimi navedki, ki segajo od grških filozofov, skozi evropsko literarno zgodovino v kateri išče zrna človekovega odnosa do smrti, do tistega, kar zadeva nas vse. Knjigo prežema cinizem, ki pa mu ga zaradi humornosti bralec ne zameri. Kljub preprostim izpeljavam ni nikoli banalen, vseskozi pa slikovit in domiseln.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Sol in luč

VEČ ...|15. 10. 2019
Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.

Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.

Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

odnosisvetovanje

Sol in luč

Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.
Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.
VEČ ...|15. 10. 2019
Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.
Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

Tadej SadarNataša Ličen

odnosisvetovanje

Sveta maša

VEČ ...|10. 10. 2019
Maša za domovino

Posnetek sv. maše za domovino, ki je potekala pred shodom Rešimo Slovenijo v cerkvi Marijinega oznanjenja pri frančiškanih v Ljubljani. Maševal je Edvard Kovač.

Maša za domovino

Posnetek sv. maše za domovino, ki je potekala pred shodom Rešimo Slovenijo v cerkvi Marijinega oznanjenja pri frančiškanih v Ljubljani. Maševal je Edvard Kovač.

duhovnost

Sveta maša

Maša za domovino
Posnetek sv. maše za domovino, ki je potekala pred shodom Rešimo Slovenijo v cerkvi Marijinega oznanjenja pri frančiškanih v Ljubljani. Maševal je Edvard Kovač.
VEČ ...|10. 10. 2019
Maša za domovino
Posnetek sv. maše za domovino, ki je potekala pred shodom Rešimo Slovenijo v cerkvi Marijinega oznanjenja pri frančiškanih v Ljubljani. Maševal je Edvard Kovač.

Radio Ognjišče

duhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|2. 10. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

časnikkomentarslovenijadomoljubjeodbojkaštuhec

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca
Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.
VEČ ...|2. 10. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca
Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijadomoljubjeodbojkaštuhec

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|4. 7. 2020
Izzivi ljubezni v starosti - demenca

Tokrat smo iskali najgloblje izzive ljubezni v procestu staranja. Z leti se začnejo poleg telesa spreminjati tudi posameznikovi možgani, kar prinese različne posledice: od pozabljanja do počasnejšega odziva, hitre utrujenosti... Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Izzivi ljubezni v starosti - demenca

Tokrat smo iskali najgloblje izzive ljubezni v procestu staranja. Z leti se začnejo poleg telesa spreminjati tudi posameznikovi možgani, kar prinese različne posledice: od pozabljanja do počasnejšega odziva, hitre utrujenosti... Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

odnosistaranjedemencaduhovnost

Naš gost

VEČ ...|4. 7. 2020
Majda Starman

Ob izseljenski nedelji vam v oddaji Naš gost predstavljamo Majdo Starman, rojeno Šimenc iz Špitala ob Dravi in njeno življenjsko zgodbo, ki jo je opisala v knjigi Ostali smo na Koroškem. Posvetila jo je spominu rojakov, s katerimi je v drugi svetovni vojni in po njej doživljala usodo begunstva.

Majda Starman

Ob izseljenski nedelji vam v oddaji Naš gost predstavljamo Majdo Starman, rojeno Šimenc iz Špitala ob Dravi in njeno življenjsko zgodbo, ki jo je opisala v knjigi Ostali smo na Koroškem. Posvetila jo je spominu rojakov, s katerimi je v drugi svetovni vojni in po njej doživljala usodo begunstva.

Tone Gorjup

pogovorspomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 7. 2020
Nedelja Slovencev po svetu

Naš sogovornik je bil soboški škof in delegat za Slovence po svetu pri Slovenski škofovski konferenci, dr. Peter Štumpf. Kako naj obeležujemo to nedeljo, kako ta poteka v letošnjem letu, ki ga je zaznamovala epidemija, kako je to vplivalo na delovanje slovenskih izseljenskih duhovnikov, kako vidi pomoč rojakov po svetu Sloveniji ob epidemiji in kaj pričakuje od njih ob sedanji družbeni krizi v Sloveniji?

Nedelja Slovencev po svetu

Naš sogovornik je bil soboški škof in delegat za Slovence po svetu pri Slovenski škofovski konferenci, dr. Peter Štumpf. Kako naj obeležujemo to nedeljo, kako ta poteka v letošnjem letu, ki ga je zaznamovala epidemija, kako je to vplivalo na delovanje slovenskih izseljenskih duhovnikov, kako vidi pomoč rojakov po svetu Sloveniji ob epidemiji in kaj pričakuje od njih ob sedanji družbeni krizi v Sloveniji?

Matjaž Merljak

inforojaki

Moja zgodba

VEČ ...|5. 7. 2020
Goli otok po 70. letih - Marjan Rogić in Andrej Aplenc

V oddaji Moja zgodba lahko v poletnih mesecih spremljate predavanja o koncentracijskem taborišču na Golem otoku, kjer je socialistična oblast prevzgajala sovražnike naroda in države. Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pričevanjema Marijana Rogića in Andreja Aplenca, ki sta bila zaprta v tem taborišču.

Goli otok po 70. letih - Marjan Rogić in Andrej Aplenc

V oddaji Moja zgodba lahko v poletnih mesecih spremljate predavanja o koncentracijskem taborišču na Golem otoku, kjer je socialistična oblast prevzgajala sovražnike naroda in države. Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pričevanjema Marijana Rogića in Andreja Aplenca, ki sta bila zaprta v tem taborišču.

Jože Bartolj

spominGoli otokMarjan RogićAndrej Aplenc

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 7. 2020
Smiljan Trobiš Diade - Slavko Zaviršek dve pesniški zbirki

Smiljan Trobiš Diade - Slavko Zaviršek dve pesniški zbirki

Jože Bartolj

kulturaSmiljan TrobišSlavko Zaviršek

Komentar tedna

VEČ ...|10. 7. 2020
Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?

Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.

Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?

Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.

Andrej Jerman

družbakomentar

Vabilo na pot

VEČ ...|10. 7. 2020
Kolesarjenje za Zlato čipko, pohod preko Javornikov

Tokrat smo vas povabili na kolesarjenje za Zlato čipko, pohod preko Javornikov, na Tuševem pa lahko preživite družinsko rekreativno nedeljo.

Kolesarjenje za Zlato čipko, pohod preko Javornikov

Tokrat smo vas povabili na kolesarjenje za Zlato čipko, pohod preko Javornikov, na Tuševem pa lahko preživite družinsko rekreativno nedeljo.

Blaž Lesnik

družbanaravašportpohodkolesarjenje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|10. 7. 2020
Katere dosevke izbrati za tla v hmeljiščih?

Dr. Barbara Čeh svetuje, katere dosevke posejati v hmeljiščih za povečanje organske mase v tleh.

Katere dosevke izbrati za tla v hmeljiščih?

Dr. Barbara Čeh svetuje, katere dosevke posejati v hmeljiščih za povečanje organske mase v tleh.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje