Srečanja

VEČ ...|15. 4. 2025
Nemo žalovanje po spontanem splavu

Zgodovinarka, novinarka, teologinja, popotnica in prostovoljka v Hospicu Andreja Rustja je napisala knjigo z naslovom Nemo žalovanje. V njej govori o žalovanju po spontanem splavu, ki je v naši družbi popolnoma prezrto. Čeprav otroka ljudje okrog nas še niso vedeli, ne pomeni, da ni obstajal. Posebna vez se je že spletla med njim in njegovo materjo. Katere so napačne tolažilne besede materi po spontanem splavu? Kako je pri nas urejen pokop nerojenega otroka in zakaj je pomembno, da te bolečine ne potlačimo? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v oddaji Srečanja. 

Nemo žalovanje po spontanem splavu

Zgodovinarka, novinarka, teologinja, popotnica in prostovoljka v Hospicu Andreja Rustja je napisala knjigo z naslovom Nemo žalovanje. V njej govori o žalovanju po spontanem splavu, ki je v naši družbi popolnoma prezrto. Čeprav otroka ljudje okrog nas še niso vedeli, ne pomeni, da ni obstajal. Posebna vez se je že spletla med njim in njegovo materjo. Katere so napačne tolažilne besede materi po spontanem splavu? Kako je pri nas urejen pokop nerojenega otroka in zakaj je pomembno, da te bolečine ne potlačimo? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v oddaji Srečanja. 

spontani splavžalovanjesmrtNemo žalovanjeAndreja Rustja

Srečanja

Nemo žalovanje po spontanem splavu

Zgodovinarka, novinarka, teologinja, popotnica in prostovoljka v Hospicu Andreja Rustja je napisala knjigo z naslovom Nemo žalovanje. V njej govori o žalovanju po spontanem splavu, ki je v naši družbi popolnoma prezrto. Čeprav otroka ljudje okrog nas še niso vedeli, ne pomeni, da ni obstajal. Posebna vez se je že spletla med njim in njegovo materjo. Katere so napačne tolažilne besede materi po spontanem splavu? Kako je pri nas urejen pokop nerojenega otroka in zakaj je pomembno, da te bolečine ne potlačimo? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v oddaji Srečanja. 

VEČ ...|15. 4. 2025
Nemo žalovanje po spontanem splavu

Zgodovinarka, novinarka, teologinja, popotnica in prostovoljka v Hospicu Andreja Rustja je napisala knjigo z naslovom Nemo žalovanje. V njej govori o žalovanju po spontanem splavu, ki je v naši družbi popolnoma prezrto. Čeprav otroka ljudje okrog nas še niso vedeli, ne pomeni, da ni obstajal. Posebna vez se je že spletla med njim in njegovo materjo. Katere so napačne tolažilne besede materi po spontanem splavu? Kako je pri nas urejen pokop nerojenega otroka in zakaj je pomembno, da te bolečine ne potlačimo? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v oddaji Srečanja. 

Marjana Debevec

spontani splavžalovanjesmrtNemo žalovanjeAndreja Rustja

Življenje išče pot

VEČ ...|26. 3. 2025
Žalovanje se začne ob novici neozdravljive bolezni

Vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović  je predstavila svoje izkušenj in podala koristne nasvete za žalovanje otrok. 

Žalovanje se začne ob novici neozdravljive bolezni

Vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović  je predstavila svoje izkušenj in podala koristne nasvete za žalovanje otrok. 

žalovanjepaliativaSlovensko društvo hospic

Življenje išče pot

Žalovanje se začne ob novici neozdravljive bolezni

Vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović  je predstavila svoje izkušenj in podala koristne nasvete za žalovanje otrok. 

VEČ ...|26. 3. 2025
Žalovanje se začne ob novici neozdravljive bolezni

Vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović  je predstavila svoje izkušenj in podala koristne nasvete za žalovanje otrok. 

s. Meta Potočnik

žalovanjepaliativaSlovensko društvo hospic

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 3. 2025
Kdo je človek, ki umira in česa si želi?

Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju. 

Kdo je človek, ki umira in česa si želi?

Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju. 

Univerza Sigmunda Freudažalovanjepaliativa

Življenje išče pot

Kdo je človek, ki umira in česa si želi?

Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju. 

VEČ ...|24. 3. 2025
Kdo je človek, ki umira in česa si želi?

Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju. 

s. Meta Potočnik

Univerza Sigmunda Freudažalovanjepaliativa

Življenje išče pot

VEČ ...|10. 3. 2025
Žalovanje v času paliativne oskrbe in umiranja bližnje osebe

Na Univerzi Sigmunda Freuda so pripravili aktualno okroglo mizo: Žalovanje v času paliativne oskrbe in umiranja bližnje osebe. Gostje: nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine  Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in pediater dr. Urh Grošelj kot član Komisije RS za medicinsko etiko. O vsebini je spregovorila prof. dr. Andreja Poljanec. 

Žalovanje v času paliativne oskrbe in umiranja bližnje osebe

Na Univerzi Sigmunda Freuda so pripravili aktualno okroglo mizo: Žalovanje v času paliativne oskrbe in umiranja bližnje osebe. Gostje: nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine  Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in pediater dr. Urh Grošelj kot član Komisije RS za medicinsko etiko. O vsebini je spregovorila prof. dr. Andreja Poljanec. 

paliativažalovanjemedicinska etika

Življenje išče pot

Žalovanje v času paliativne oskrbe in umiranja bližnje osebe

Na Univerzi Sigmunda Freuda so pripravili aktualno okroglo mizo: Žalovanje v času paliativne oskrbe in umiranja bližnje osebe. Gostje: nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine  Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in pediater dr. Urh Grošelj kot član Komisije RS za medicinsko etiko. O vsebini je spregovorila prof. dr. Andreja Poljanec. 

VEČ ...|10. 3. 2025
Žalovanje v času paliativne oskrbe in umiranja bližnje osebe

Na Univerzi Sigmunda Freuda so pripravili aktualno okroglo mizo: Žalovanje v času paliativne oskrbe in umiranja bližnje osebe. Gostje: nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine  Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in pediater dr. Urh Grošelj kot član Komisije RS za medicinsko etiko. O vsebini je spregovorila prof. dr. Andreja Poljanec. 

s. Meta Potočnik

paliativažalovanjemedicinska etika

Večer za zakonce in družine

VEČ ...|4. 2. 2025
Ko otrok naredi samomor

Je lahko za starša večja bolečine od te, da si njegov otrok sam vzame življenje? S kakšnimi občutki se srečuje, kako je mogoče žalovanje in kako si lahko med seboj pomagajo, so v oddaji Večer za zakonce in družine pričevali nekateri starši. V Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani bo namreč marca zaživela skupina za starše, ki žalujejo po samomoru svojega otroka. Z nami v studiu je bil tudi njihov duhovni spremljevalec p. Ivan Platovnjak.

Ko otrok naredi samomor

Je lahko za starša večja bolečine od te, da si njegov otrok sam vzame življenje? S kakšnimi občutki se srečuje, kako je mogoče žalovanje in kako si lahko med seboj pomagajo, so v oddaji Večer za zakonce in družine pričevali nekateri starši. V Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani bo namreč marca zaživela skupina za starše, ki žalujejo po samomoru svojega otroka. Z nami v studiu je bil tudi njihov duhovni spremljevalec p. Ivan Platovnjak.

samomorzakondružinažalovanje

Večer za zakonce in družine

Ko otrok naredi samomor

Je lahko za starša večja bolečine od te, da si njegov otrok sam vzame življenje? S kakšnimi občutki se srečuje, kako je mogoče žalovanje in kako si lahko med seboj pomagajo, so v oddaji Večer za zakonce in družine pričevali nekateri starši. V Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani bo namreč marca zaživela skupina za starše, ki žalujejo po samomoru svojega otroka. Z nami v studiu je bil tudi njihov duhovni spremljevalec p. Ivan Platovnjak.

VEČ ...|4. 2. 2025
Ko otrok naredi samomor

Je lahko za starša večja bolečine od te, da si njegov otrok sam vzame življenje? S kakšnimi občutki se srečuje, kako je mogoče žalovanje in kako si lahko med seboj pomagajo, so v oddaji Večer za zakonce in družine pričevali nekateri starši. V Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani bo namreč marca zaživela skupina za starše, ki žalujejo po samomoru svojega otroka. Z nami v studiu je bil tudi njihov duhovni spremljevalec p. Ivan Platovnjak.

Marjana Debevec

samomorzakondružinažalovanje

Petkov večer

VEČ ...|24. 1. 2025
Oddaja ob dnevu žalovanja

Na dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje je Petkov večer dobil precej bolj umirjeno in otožno barvo. Nekaj misli, poezije in predvsem primerne glasbe nas je združilo v sočutju.

Oddaja ob dnevu žalovanja

Na dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje je Petkov večer dobil precej bolj umirjeno in otožno barvo. Nekaj misli, poezije in predvsem primerne glasbe nas je združilo v sočutju.

žalovanjesočutjeglasba

Petkov večer

Oddaja ob dnevu žalovanja

Na dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje je Petkov večer dobil precej bolj umirjeno in otožno barvo. Nekaj misli, poezije in predvsem primerne glasbe nas je združilo v sočutju.

VEČ ...|24. 1. 2025
Oddaja ob dnevu žalovanja

Na dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje je Petkov večer dobil precej bolj umirjeno in otožno barvo. Nekaj misli, poezije in predvsem primerne glasbe nas je združilo v sočutju.

Marjan Bunič

žalovanjesočutjeglasba

Srečanja

VEČ ...|19. 11. 2024
Žalovanje in novo življenje ovdovelih oseb

Življenje ovdovelih je precej skrito in neopaženo. Kdor te izkušnje nima, težko razume, kaj so doživeli in kako živijo naprej kljub bolečini, praznini in žalosti. Zato so toliko bolj dragocena pričevanja. Hvaležni smo Alenki in Teodorju za iskreno delitev izkušnje izgube, žalovanja in življenja za ljubljeno osebo na drugačen način. Vse to zmoreta v moči vere v večno življenje, kjer ne bo več solz, bolečine in smrti. 

Žalovanje in novo življenje ovdovelih oseb

Življenje ovdovelih je precej skrito in neopaženo. Kdor te izkušnje nima, težko razume, kaj so doživeli in kako živijo naprej kljub bolečini, praznini in žalosti. Zato so toliko bolj dragocena pričevanja. Hvaležni smo Alenki in Teodorju za iskreno delitev izkušnje izgube, žalovanja in življenja za ljubljeno osebo na drugačen način. Vse to zmoreta v moči vere v večno življenje, kjer ne bo več solz, bolečine in smrti. 

smrt možažalovanjepogovor

Srečanja

Žalovanje in novo življenje ovdovelih oseb

Življenje ovdovelih je precej skrito in neopaženo. Kdor te izkušnje nima, težko razume, kaj so doživeli in kako živijo naprej kljub bolečini, praznini in žalosti. Zato so toliko bolj dragocena pričevanja. Hvaležni smo Alenki in Teodorju za iskreno delitev izkušnje izgube, žalovanja in življenja za ljubljeno osebo na drugačen način. Vse to zmoreta v moči vere v večno življenje, kjer ne bo več solz, bolečine in smrti. 

VEČ ...|19. 11. 2024
Žalovanje in novo življenje ovdovelih oseb

Življenje ovdovelih je precej skrito in neopaženo. Kdor te izkušnje nima, težko razume, kaj so doživeli in kako živijo naprej kljub bolečini, praznini in žalosti. Zato so toliko bolj dragocena pričevanja. Hvaležni smo Alenki in Teodorju za iskreno delitev izkušnje izgube, žalovanja in življenja za ljubljeno osebo na drugačen način. Vse to zmoreta v moči vere v večno življenje, kjer ne bo več solz, bolečine in smrti. 

s. Meta Potočnik

smrt možažalovanjepogovor

Družinska kateheza

VEČ ...|5. 11. 2024
Vdove in vdovci

Po prazniku Vseh svetih, ko se še posebej v molitvi povezujemo z našimi rajnimi, so bili z nami v Družinski katehezi nekateri člani skupine ovdovelih iz Ljubljane. Njihov duhovni spremljevalec p. Mio Kekić nam je povedal, kako lahko takšna skupina možem in ženam, katerih sozakonci so že v večnosti, pomaga. Vdova in vdovec pa sta nam zaupala svojo zgodbo ranjenosti, pa tudi podpore drug drugemu v skupini. Kot pravita, so v skupini ovdovelih sprejeti takšni, kot so, obenem pa nudijo objem, prijazno besedo in poslušanje.

Vdove in vdovci

Po prazniku Vseh svetih, ko se še posebej v molitvi povezujemo z našimi rajnimi, so bili z nami v Družinski katehezi nekateri člani skupine ovdovelih iz Ljubljane. Njihov duhovni spremljevalec p. Mio Kekić nam je povedal, kako lahko takšna skupina možem in ženam, katerih sozakonci so že v večnosti, pomaga. Vdova in vdovec pa sta nam zaupala svojo zgodbo ranjenosti, pa tudi podpore drug drugemu v skupini. Kot pravita, so v skupini ovdovelih sprejeti takšni, kot so, obenem pa nudijo objem, prijazno besedo in poslušanje.

vdovstvožalovanjezakonska zvezadružina

Družinska kateheza

Vdove in vdovci

Po prazniku Vseh svetih, ko se še posebej v molitvi povezujemo z našimi rajnimi, so bili z nami v Družinski katehezi nekateri člani skupine ovdovelih iz Ljubljane. Njihov duhovni spremljevalec p. Mio Kekić nam je povedal, kako lahko takšna skupina možem in ženam, katerih sozakonci so že v večnosti, pomaga. Vdova in vdovec pa sta nam zaupala svojo zgodbo ranjenosti, pa tudi podpore drug drugemu v skupini. Kot pravita, so v skupini ovdovelih sprejeti takšni, kot so, obenem pa nudijo objem, prijazno besedo in poslušanje.

VEČ ...|5. 11. 2024
Vdove in vdovci

Po prazniku Vseh svetih, ko se še posebej v molitvi povezujemo z našimi rajnimi, so bili z nami v Družinski katehezi nekateri člani skupine ovdovelih iz Ljubljane. Njihov duhovni spremljevalec p. Mio Kekić nam je povedal, kako lahko takšna skupina možem in ženam, katerih sozakonci so že v večnosti, pomaga. Vdova in vdovec pa sta nam zaupala svojo zgodbo ranjenosti, pa tudi podpore drug drugemu v skupini. Kot pravita, so v skupini ovdovelih sprejeti takšni, kot so, obenem pa nudijo objem, prijazno besedo in poslušanje.

Marjana Debevec

vdovstvožalovanjezakonska zvezadružina

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 5. 2025
Predlog novele zakona o ukinitvi obveznega članstva v KGZS in aktualno dogajanje na področju kmetijstva

Sredi marca sta poslanca koalicijskih Gibanja Svoboda in SD v Državni zbor vložila predlog novele o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, katere glavna sprememba je ukinitev obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe. Poslanci so ga po četrtkovi prvi obravnavi pospremili v nadaljno obravnavo. V prvem delu oddaje ste slišali odzive politike in stroke na predlog novele, v drugem delu pa še nekaj aktualnih novic s področja kmetijstva.

Predlog novele zakona o ukinitvi obveznega članstva v KGZS in aktualno dogajanje na področju kmetijstva

Sredi marca sta poslanca koalicijskih Gibanja Svoboda in SD v Državni zbor vložila predlog novele o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, katere glavna sprememba je ukinitev obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe. Poslanci so ga po četrtkovi prvi obravnavi pospremili v nadaljno obravnavo. V prvem delu oddaje ste slišali odzive politike in stroke na predlog novele, v drugem delu pa še nekaj aktualnih novic s področja kmetijstva.

Slavi Košir

kmetijstvonaravavrtpolitika

Program zadnjega tedna

VEČ ...|31. 5. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. maj 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. maj 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Doživetja narave

VEČ ...|30. 5. 2025
Nam bo uspelo rešiti Stvarstvo? (10 let Laudato si)

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

Nam bo uspelo rešiti Stvarstvo? (10 let Laudato si)

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

Blaž Lesnik

okoljeekologijanaravaLaudato si10 letokrožnica

Duhovna misel

VEČ ...|31. 5. 2025
Pogum ali udobje

Živela je lepa ptica, lepša od vseh drugih. Bila je močna in svobodna, predvsem pa zelo pogumna. Tako zelo pogumna, da je šla, kamor ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pogum ali udobje

Živela je lepa ptica, lepša od vseh drugih. Bila je močna in svobodna, predvsem pa zelo pogumna. Tako zelo pogumna, da je šla, kamor ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|27. 5. 2025
Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Alen Salihović

komentarpobojikomunizemfašizemnacizempredsednica države

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|31. 5. 2025
Pred 7. velikonočno nedeljo

Ob sklepu šmarnične pobožnosti smo v duhovnem večeru slišali Marijine pesmi, s katerimi smo prosili za Marijino varstvo in pomoč. Slišali smo duhovni nagovor, ki ga je za 7. velikonočno nedeljo pripravil nadškof Marjan Turnšek. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo molili za vse ustvarjalce medijskih vsebin, saj je jutrišnja nedelja posvečena medijem. Mariji v čast pa smo zapeli tudi lavretanske litanije. Zadnje dejanje večera je bila molitev POT LUČI.

Pred 7. velikonočno nedeljo

Ob sklepu šmarnične pobožnosti smo v duhovnem večeru slišali Marijine pesmi, s katerimi smo prosili za Marijino varstvo in pomoč. Slišali smo duhovni nagovor, ki ga je za 7. velikonočno nedeljo pripravil nadškof Marjan Turnšek. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo molili za vse ustvarjalce medijskih vsebin, saj je jutrišnja nedelja posvečena medijem. Mariji v čast pa smo zapeli tudi lavretanske litanije. Zadnje dejanje večera je bila molitev POT LUČI.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|31. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|31. 5. 2025
Federico Potočnik

Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.

Federico Potočnik

Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|31. 5. 2025
Na odnosih je treba delati vse življenje

Dr. Lucija Hrovat je doktorica znanosti iz zakonske in družinske terapije ter vzgojiteljica predšolskih otrok. Pogovarjali smo se o podpori otrok in mladih ob sklepu šolskega leta, zaključevanju ocen, kako jim biti v oporo, kako blažiti prevelike pritiske in ohranjati ravnovesje ob pretiranih pričakovanjih družbe, sovrstnikov, šolskega sistema, staršev, ... zakaj mladi izgubljajo smisel in si nekateri posamezniki strežejo po življenju?, pa tudi, kakšen naj bo odziv odraslih ob izbruhih mladih in ob njihovih duševnih izzivih? 

Na odnosih je treba delati vse življenje

Dr. Lucija Hrovat je doktorica znanosti iz zakonske in družinske terapije ter vzgojiteljica predšolskih otrok. Pogovarjali smo se o podpori otrok in mladih ob sklepu šolskega leta, zaključevanju ocen, kako jim biti v oporo, kako blažiti prevelike pritiske in ohranjati ravnovesje ob pretiranih pričakovanjih družbe, sovrstnikov, šolskega sistema, staršev, ... zakaj mladi izgubljajo smisel in si nekateri posamezniki strežejo po življenju?, pa tudi, kakšen naj bo odziv odraslih ob izbruhih mladih in ob njihovih duševnih izzivih? 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovormladiizobraževanje